ALEN GRINSPEN:

Vojnata vo Irak e zaradi naftata!

Poraneshniot pretsedatel na Bankata na federalni rezervi na SAD Alen Grinspen izjavi deka pred vojnata vo Irak ja izvestil Belata kukja deka otstranuvanjeto na Sadam Husein e "od sushtinsko znachenje" za da se obezbedat svetskite rezervi na nafta. Grinspen, koj vo svoite memoari napisha deka "vojnata vo Irak e zaradi naftata", izjavi vo intervju za Vashington post deka, iako obezbeduvanjeto globalni rezervi na nafta "ne bilo motiv na administracijata", toj prezentiral vo Belata kukja sluchaj od pred invazijata vo 2003 godina - zoshto otstranuvanjeto na togashniot irachki lider e znachajno za globalnata ekonomija. Vo negovata nova kniga Period na turbulencii: avanturi vo nov svet, Grinspen napisha: "Zhal mi e, zashto e politichki nepovolno da se priznae toa shto go znae sekoj: irachkata vojna se odnesuva na naftata".
Amerikanskiot sekretar za odbrana Robert Gejts gi otfrli komentarite shto gi povtoruvaat mnogu kritichari - deka kluchna motivirachka sila vo vojnata beshe da se zadrzhi amerikanskiot pristap do bogatite nafteni rezervi vo Irak.

EKSKOMANDANTOT NA BLISKOISTOCHNITE SILI NA SAD DZHON ABIZEJD:

Nema da bide kraj na svetot ako Iran napravi atomska bomba!

Penzioniraniot amerikanski general Dzhon Abizejd, doneodamneshen komandant na amerikanskite sili na Bliskiot istok, oceni deka ne bi bil kraj na svetot ako Iran stekne nuklearno oruzhje i deka SAD bi mozhele da go sprechat Teheran da go upotrebi oruzhjeto.
"Iran ne e samoubistvena nacija. Mislam deka mozhebi vo vlasta imaat nekoi lugje shto ne dejstvuvaat racionalno, no se somnevam deka Irancite planiraat da ne' napadnat so nuklearno oruzhje", izjavi Abizejd. Generalot so ogromno iskustvo na Bliskiot istok veli deka vlastite vo Teheran se svesni za toa deka SAD imaat daleku ponadmokjni voeni sili i nema da rizikuvaat katastrofalen odmazdnichki udar i da krenat oruzhje protiv Amerikancite i nivnite sojuznici. "Postojat nachini da se zhivee so Iran kako nuklearna sila. Zhiveevme so nuklearnata sila SSSR, so nuklearnata sila Kina i so drugi", izjavi Abizejd na edna tribina na vlijatelniot Centar za strategiski i megjunarodni studii. Penzioniraniot general ukazha i na toa deka se' povekje zemji razvivaat nuklearno oruzhje i deka e sosem izvesno deka i Iran vo nekoj moment kje stigne do tehnoloshko nivo da napravi atomska bomba. Govorejkji za planovite za preventiven udar vrz Iran, toj oceni deka toa nema da bide "najmudriot izbor".

Al Kaida povika na napadi na Pakistan

Zamenikot komandant na Al Kaida Ajman Zavihiri gi povika muslimanite da ja prodolzhat borbata protiv SAD i nivnite sojuznici i veti deka kje go odmazdi ubistvoto na militantite od pakistanskata armija. Na novata videosnimka shto ja objavi televizijata Al Dzhezaira od Katar toj gi pofali operaciite na grupite shto se povrzani so Al Kaida vo Irak, Avganistan, Severna Afrika, Somalija i Chechenija. Osumdesetminutnata videolenta e tretata shto teroristichkata grupa ja objavi vo ovoj mesec. Zavihiri izjavi deka muslimanite gi porazuvaat SAD sekade niz svetot i apelirashe da ja prodolzhat svetata vojna protiv "koalicijata na krstonoscite".

RASNI TENZII VO SAD

Povekje demonstranti otkolku zhiteli

Vo maloto gratche Dzhena vo amerikanskata sojuzna drzhava Luizijana nekolku denovi se odrzhuvaat masovni protesti na crnechki organizacii koi baraat osloboduvanje na shest crni momchinja shto pred edna godina pretepale belo momche vo sredno uchilishte. Sluchajot predizvika golemo vnimanie vo SAD, zashto vo Dzhena se sobrani povekje demonstranti otkolku shto ima zhiteli na gratcheto, javi Ej-Bi-Si. "Vo site drzhavi vo SAD ima povekje crnci v zatvor otkolku na koledzh. Vo site drzhavi ima po edna Dzhena", izjavi crnechkiot vodach Dzhesi Dzhekson.
Tenziite pochnale lani, koga grupa crni uchenici pobarale dozvola da sedat pod drvoto vo uchilishniot dvor pod koe se sobirale belite uchenici. Sledniot den na drvoto osamnale tri besilki. Uchilishteto kaznilo nekolku beli momchinja za postavuvanjeto na besilkite, no nemalo krivichno gonenje. Sleduvale nekolkumesechni kavgi i raspravii, shto zavrshile so pretepuvanje bel uchenik. Javniot obvinitel Rid Volters prvo gi obvinil sheste crni tinejdzheri za ubistvo vo obid, a potoa go smenil obvinenieto vo pretepuvanje. "Crnite sekogash minuvaat najstrogo, a belite dobivaat samo ukori", veli Tina Dzhons, majka na edno od osudenite deca.

Otvoren e Oktoberfest

Vo Minhen beshe svecheno proglasen za otvoren tradicionalniot praznik na pivoto, poznatiot Oktoberfest, shto se odrzhuva po 174. pat. Prvata litarska krigla pivo tradicionalno mu beshe natochena na premierot na Bavarija i pretsedatel na vladeachkata Demohristijanska unija Edmund Shtojber. Vo minhenskiot park Terezienvise, na povrshina od 26 hektari se naogjaat paviljoni, shatori i shtandovi na nekolku stotici proizvoditeli na pivo. Rechisi site sobi vo 360-te hoteli vo Minhen se rezervirani do krajot na praznikot shto trae do 7 oktomvri. Na periferijata na gradot se organizirani mesta za kampuvanje, za smestuvanje na tie shto ne uspeale da najdat mesto vo hotelite. Se ochekuva ovaa godina Oktoberfest da go posetat 6,5 milioni lugje, povekjeto turisti od celiot svet. Za vreme na festivalot posetitelite sekoja godina pijat do deset milioni litri pivo. Ovaa godina golema krigla pivo chini od 7,30 do 7,90 evra, shto e za rechisi 40 procenti poskapo otkolku lani.

PERU

Meteorit donese vselenska bolest?

Zhitelite na peruanskoto selo Karankas, vo reonot Puno, stradaat od misteriozni glavobolki i gadenje otkako minatta sabota vo blizina na seloto padnal meteorit. Lekarska pomosh pobarale najmalku 200 lica, a nivniot broj se zgolemuva. Glavobolkite i bluenjeto gi predizvikuva chudnata mirizba shto izleguva od kraterot shto go apravil meteoritot. I sedumte policajci koi otishle da go istrazhuvaat kraterot se odneseni v bolnica. Pri pagjanjeto meteoritot predizvikal zemjotres shto vnese panika kaj lokalnoto naselenie. Napraveniot krater e so dijametar od okolu 20 metri i so dlabochina od shest metri. Od dnoto pochna da izvira voda. Nauchnicite od Geofizichkiot institut vo Peru tvrdat deka na mestoto na nastanot nemalo radijacija, a vo tek e istrazhuvanjeto na incidentot i na neobichnata "vselenska" bolest.

KINA

Tajfunot Vipa evakuira dva miliona zhiteli

Tajfunot Vipa ja namali silata dodeka minuvashe niz istochna Kina nosejkji so sebe porojni dozhdovi shto gi poplavija ulicite i go prekinaa vozdushniot soobrakjaj, no ne predizvika golemi shteti vo kineskiot finansiski centar Shangaj. Vlastite vo Shangaj i vo okolnite provincii evakuiraa okolu dva miliona lugje, glavno od krajbrezhnite regioni. Nevremeto unishti 669 kukji i ja prekina strujata vo povekje od 100 domakjinstva. Vo Shangaj, koj ima 20 milioni zhiteli, uchilishtata ne rabotea, a liniite na traektite i drugite transportni vrski bea vo prekin.