|
GOLEM USPEH NA DIPLOMATIJATA I NA DIJASPORATA
Kanada ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime!
 Obedinetata makedonska dijaspora prva soopshti deka Kanada ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime. "Kanada silno ja poddrzhuva Makedonija na nejziniot pat kon NATO", se naveduva vo soopshtenieto na OMD. I od makedonskoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti ja potvrdija vesta, dodavajkji deka kanadskata vlada kje go koristi ustavnoto ime vo site bilateralni odnosi, a vo megjunarodnite organizacii i ponatamu kje se koristi voobichaenata referenca - FIROM.
Premierot Nikola Gruevski izjavi deka toa e odlichna vest, zashto Kanada e edna od poznachajnite drzhavi vo svetot so koja imame megjusebni odnosi, a i tamu zhiveat golem broj Makedonci, i deka zaslugite za priznavanjeto se na site shto rabotele na afirmacijata na makedonskite interesi. Odlukata na kanadskata ambasada pristignala vo Konzularnoto pretstavnishtvo na Makedonija vo Kanada ushte na 18 septemvri, od koga odlukata e efektivna. Pocheseniot konzul Zhivko Gruevski e zadovolen od toa shto Otava i kanadskata ambasada vo Belgrad, koja e odgovorna za Makedonija - preku ambasadorot Robert Mek Dugal - go izvestile deka e donesena odluka Makedonija vo bilateralnite odnosi da se imenuva so ustavnoto ime.
Obedinetata makedonska dijaspora im go chestita na site kanadski Makedonci ovoj znachaen moment i potencira deka nivnata posvetenost, postojanost i neogranicheni napori pridonele za ovaa pozitivna izmena vo kanadskata nadvoreshna politika. Ovaa odluka za Makedonija e od golemo znachenje, so ogled na faktot deka Kanada e chlenka na grupata najrazvieni zemji vo svetot G-8 i vlijatelna chlenka vo NATO.
Grcija vednash go izrazi svoeto nezadovolstvo od odlukata na Kanada da go priznae ustavnoto ime Republika Makedonija. "Odlukite na Kanada i na drugi zemji koi ja priznavaat Poraneshnata Jugoslovenska Republika Makedonija pod imeto Makedonija za bilateralni celi, iako se svesni deka pregovorite za sporot okolu imeto ushte se vo tek na megjunarodno nivo, ne ne' pravat srekjni", izjavi portparolot na grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti Jorgos Kumucakos. Spored nego, odlukata na Kanada ne e dobra vest za iljadnicite Grci koi zhiveat vo taa zemja.
Odlukata za priznavanje na ustavnoto ime na Makedonija ne doagja nenajaveno. Taa bila izgotvena ushte pred letniot period, no se chekalo da pominat parlamentarnite izbori vo Grcija, za da ne bide sfatena kako provokacija. "Priznavanjeto se podgotvuvashe poleka, odeshe bavno i permanentno", velat diplomatski izvori.Gj
Makedonija dosega ima vospostaveno diplomatski odnosi so 158 drzhavi, a pod ustavnoto ime ja priznaa 118, megju koi, pokraj Kanada, i tri od postojanite chlenki na Sovetot za bezbednost na OON - SAD, Rusija i Kina.
Makedoncite pochnaa da emigriraat vo Kanada pred povekje od 100 godini i pomognaa vo gradenjeto na kanadskoto opshtestvo vo site formi na zhivotot, socijalniot, ekonomskiot i politichkiot. Denes vo Kanada zhiveat okolu 200.000 Makedonci. (Spored Utrinski vesnik i Vecher)
Zasluga i na dijasporata
Odlukata na kanadskata vlada prvo mu bila soopshtena na makedonskiot ambasador vo Otava Sashko Nasev. Toj bil povikan vo kanadskoto MNR, kade shto generalniot direktor na Ministerstvoto go izvestil deka odlukata bila donesena na 18 septemvri i deka vednash stapila vo sila. Nasev bil izvesten i deka kanadskoto MNR za svojata odluka kje ja informira i vladata vo Atina, bidejkji se svesni za posledicite.
Poznavachi na sostojbite velat deka za odlukata se zasluzhni site shto se angazhirale na razlichni nivoa, a osobeno ja istaknuvaat i ulogata na eden kanadski diplomat koj dolgo bil angazhiran na sluchajot i gi koordiniral svoite aktivnosti so aktivnostite na makedonskata vlada. Posebna uloga imale kanadskite politichari so makedonsko poteklo. Spored istite izvori, golemo vlijanie imale odlukata na SAD za priznavanje na ustavnoto ime na Makedonija, procesot na sorabotka so NATO, osobeno zaednichkoto uchestvo na dvete zemji vo Avganistan, argumentite na Makedonija deka imeto e edno od kluchnite prashanja za drzhavata, no i pozitivniot stav i argumentite na nekoi kanadski politichari. Ne treba da se zanemarat i aktivnostite na makedonskata dijaspora i povekjeto predlog-rezolucii za priznavanje na ustavnoto ime. (Spored Dnevnik)
GRCITE I VO GRCIJA I VO KANADA SE ZHESTOKO NAVREDENI I IZNENADENI
"Ta nea": Atina sega kje predlozhi Republika Makedonska
"Pochnuva nova faza na pritisok vrz Skopje!", objavi grchkiot vesnik Katimerini po povod priznavanjeto na ustavnoto ime na Makedonija od Kanada. Shefot na grchkata diplomatija Dora Bakojani pobarala iten razgovor so kanadskiot minister za nadvoreshni raboti Maksim Bernie, a na kanadskiot ambasador vo Atina mu bila vrachena protestna nota. Katimerini gi citira makedonskite vesnici deka pritisokot na Atina za reshavanje na sporot za imeto kje se zasili po parlamentarnite izbori i priblizhuvanjeto na datumot koga kje pochne procedurata za vleguvanje na Makedonija vo NATO. Vo dekemvri kje se svika Sovetot na ministrite za nadvoreshni raboti na zemjite-chlenki na Alijansata, kade shto kje se lansiraat kandidatite za chlenstvo. Odlukata za proshiruvanjeto kje se donese vo april. Se smeta deka odlukata na Kanada se koristi kako nachin za pritisok i mu prethodi na nekoj vid dogovaranje so SAD, komentira Katimerini.
Vesnikot Imerisija pishuva deka priznavanjeto na ustavnoto ime na Makedonija od Kanada mozhe da ostane izoliran akt, no mozhe da bide i predvesnik na slichni ochekuvani potezi od partnerite vo EU i vo NATO. Spored vesnikot, bilateralnite priznavanja na imeto gi ogranichuvaat pregovarachkite mozhnosti za naogjanje kompromisno reshenie. Se dodava deka, osven vo ON i delumno vo NATO, sekade se dogovaraat za imeto shto Atina bi go koristela vo bilateralnite odnosi so Makedonija.
Ta nea pishuva deka Grcija sega go predlaga imeto Republika Makedonska. Celta na Atina bila taa da ne se najde vo neprijatna pozicija da nalozhi veto i na toj nachin da vleze vo sudir so sojuznicite od NATO i, glavno, so Vashington. Spored informacijata na vesnikot, Atina predlaga imeto na Makedonija da go sodrzhi zborot makedonska i deka i pokraj javno deklariranata pozicija na Atina se vodi "pazar" za imeto na Makedonija. Spored vesnikot, diplomatski izvori ne ja iskluchuvale mozhnosta odlukata za imeto da se doblizhi do prethodniot predlog: Republika Makedonija da bide oficijalno ime na drzhavata, bez da se preveduva na drugi jazici.
Vo Atina reagirashe i liderot na najgolemata opoziciona partija vo Grcija PASOK Jorgos Papandreu, koj smeta deka odlukata na Kanada da ja priznae Makedonija pod ustavnoto ime e "ushte eden dokaz za toa deka vladata ne uspeala da predvidi, da predupredi, da planira i da sprechi takov iznenaduvachki razvoj na sluchuvanjata". Za odlukata na Otava Papandreu direktno ja obvini grchkata vlada - deka taa ja snosi odgovornosta - ocenuvajkji deka kabinetot na Karamanlis ja dovel Grcija vo "ushte ponepovolna pozicija vo pregovorite vo vrska so imeto".
I grchkata zaednica vo Kanada ostro reagirashe na odlukata na vlastite. Pretsedatelot na Grchko-kanadskiot kongres Dimitris Manolakos izjavi deka "grchkata zaednica vo Kanada e zhestoko navredena poradi odlukata na kanadskata vlada da ja priznae PJRM pod imeto Makedonija, bez ogled na toa shto se raboti samo za upotreba vo bilateralnite kontakti". Kongresot neodamna ispratil pismo do premierot za da go potseti na obvrskata na Kanada vo vrska so Makedonija da se pridrzhuva kon politikata na ON. "Dobivme smiruvachki odgovor vo koj nishto ne ukazhuvashe na toa deka Kanada kje prezeme poteg shto kje bide navreda za grchkata zaednica vo zemjata", izjavi toj. (Spored Vecher i Dnevnik)
REAKCII PO PRIZNAVANJETO NA IMETO VO KANADA
Za Makedoncite Veligden, za Grcite kukavichko priznavanje
 "Denes kako da e Veligden za nas Makedoncite, od toa poubavo kaj ima! Samo Grcite sega imaat maka... Se bunat, ama koj gi prashuva", veli Majk Vidinovski, nasmean od uvo do uvo, nazdravuvajkji so prijatelite vo crkvata Sveti Kliment Ohridski vo Toronto. Nekolku stotici Makedonci od Toronto vo petokot go slavea kanadskoto priznavanje na Makedonija pod ustavnoto ime, koe ja razluti grchkata zaednica. Ljubomir Temelkovski-Luj, pratenik vo kanadskiot parlament so makedonsko poteklo, veli deka vednash po objavuvanjeto na vesta bil soochen so golemi pritisoci. "Ima pritisoci i do mene i do Stiven Harper, no natprevarot zavrshi i mechot se reshi", veli toj.
Negoviot kolega od Liberalnata partija i parlamentarec so grchko poteklo Dzhim Karigijanis veli deka e krajno razocharan od odlukata i od nachinot na koj e donesena. Karigijanis se obidel da razgovara so ministerot za nadvoreshni raboti, no veli deka gi dobil samo negovite birokrati. "Nikoj, nikoj, nikoj ne izleguva javno da kazhe jasno shto misli! Nema ni soopshtenie na veb-stranicata. Edinstveno shto napravile - na stranicata na Ministerstvoto go smenile BJRM so Republika Makedonija", veli naluteno toj. Spored nego, priznavanjeto na Makedonija bilo napraveno na mala vrata, netransparentno i na navredliv nachin. Karigijanis veli deka vladata na premierot Harper pokazhala deka gi smeta Kanagjanite so makedonsko poteklo za gragjani od vtor red, gi navredila Grcite vo taa zemja i nepotrebno gi raskarala dvete zaednici. "Toa e navreda za lugjeto od Makedonija, zashto tie ne se oficijalno priznaeni. Ako sakash da im go kazhesh na lugjeto toa shto sakash da go pravish, objavi go direktno, ne pravi go na kukavichki nachin. Zatoa sum lut! Tie gi svrtea zaednicite edna protiv druga. Zaednicite zhiveat zaedno mnogu godini. Liderite na dvete zaednici pravat napori da ne se karame i da zhiveeme zaedno, a Harper izbra da ne' skara, ne' stavi edna nasproti druga zaednica", veli Karigijanis.
Vo kabinetot na kanadskiot minister za nadvoreshni raboti Maksim Bernie velat deka vo priznavanjeto na Makedonija go primenile istiot princip kako i mnogu drugi zemji prethodno. Vo bilateralnite odnosi so Makedonija Kanada kje go upotrebuva ustavnoto ime, a vo Obedinetite nacii i vo drugite megjunarodni institucii kje go koristi imeto BJRM. Pretstavnici na kanadskata vlada ni izjavija deka nemaat namera da se karaat ni so Makedoncite ni so Grcite. Portparolot na kabinetot na ministerot za nadvoreshni raboti Nil Krab veli deka "Kanada ne saka da bide ogranichena vo nejzinite odnosi so Republika Makedonija ili so koja bilo druga zemja poradi nivnite nesoglasuvanja za imeto. Zatoa reshivme da imame praktichen pristap i vo nashite bilateralni odnosi so Republika Makedonija da go koristime imeto spored koe zemjata se narekuva samata vo nejziniot ustav i vo nejzinite granici", objasnuva toj.
Pretstavnicite na makedonskata zaednica velat deka ova e rezultat na dolgogodishna rabota i na pritisocite shto tie gi pravele vrz mnogu kanadski vladi. "Najzasluzhni se makedonskiot narod vo Makedonija i makedonskata zaednica vo Kanada, zashto nie ne otstapivme od imeto", veli chlenot na Komitetot na Makedonskoto megjunarodno dvizhenje za chovekovi prava Endi Plukov, a Petar Ginevski veli deka glaven heroj e pratenikot Temelkovski, koj direktno go postavil prashanjeto vo parlamentot.
Za Grcite problem e toa shto vladata na Harper ne dozvolila pratenicite da diskutiraat za priznavanjeto na Makedonija pod ustavnoto ime. "Za zhal, vladata na Harper reshi da nema demokratska debata vo parlamentot i go napravi toa pod raka", veli Karigijanis.
Aktivistot za chovekovi prava Plukov najavuva deka kje go tuzhat pratenikot Karigijanis za toa shto gi navredil Makedoncite narekuvajkji gi "skopjani" vo izjavata vo petochnoto izdanie na Gloub end mejl, eden od najvlijatelnite vesnici vo Kanada. "Kje se obratime do Komisijata za chovekovi prava na Ontario i kje barame da go iskluchat od Liberalnata partija", veli toj. Karigijanis, koj mnogupati vo razgovorot so nas namesto BJRM upotrebuvashe Makedonija, pa se popravashe, vo svoja odbrana veli deka samo mu objasnuval na reporterot kako se narekuvale lugjeto vo regionot. Plukov veli deka ne ochekuvaat incidenti, no deka kje ima pritisoci od Grcite preku pisma i peticii vo mediumite. Vo petokot Gloub end mejl objavi tekst vo koj go prenese nezadovolstvoto na grchkata zaednica i objavi deka pretstavnicite na kanadskata vlada ne sakale da go komentiraat priznavanjeto.
No, lutinata na Grcite ne im ja rasipa zabavata na Makedoncite. Tie vo petokot slavea i najavija deka kje napravat ushte pogolema zabava, na koja kje go pokanat i Harper. Na proslavata prisustvuvaa i pretstavnici na Generalniot konzulat na Makedonija vo Toronto. "Nikogash ne e docna. Jas sum presrekjen. Kanada si ja ispravi greshkata shto ja napravi koga ne ne' prizna na pochetokot. No, se stori... Nashata zaednica trpela porazi od grchkata zaednica, no mi se chini deka ovoj pat pobedata e nasha", veli Tanas Jovanovski, izdavach i glaven urednik na dvonedelnikot na makedonski jazik.
Za pretsedatelot na makedonskata crkovna opshtina Sv. Kliment Ohridski Sasho Popovski ova e istoriski den. "Mnogu sum srekjen. Ovaa vest mi napravi golemo zadovolstvo", veli Risto Durlovski. Vo obrakjanjeto na proslavata pratenikot Temelkovski donese livchinja so adresata na premierot Harper i, iako toj e liberal, gi zamoli site Makedonci da se javat vo kabinetot ili da mu pishat na premierot za da izrazat blagodarnost.
Tolkuvanjata zoshto Kanada ja priznala Makedonija tokmu sega se razlichni: od povrzuvanje i planovi za prakjanje makedonski vojnici vo Avganistan, razlichni NATO-strategii, kanadsko pokazhuvanje poslushnost kon Bush, do kalkulacii na konzervativnata vlada na Harper za pridobivanje na glasovite na Makedoncite, zashto Grcite i taka se liberali. Pratenikot Temelkovski veli deka ne znae zoshto tokmu sega Kanada ne' prizna, no potencira deka makedonskata zaednica so godini rabotela na ova i tropala na vratite na mnogu kanadski vladi. Za Temelkovski ova e golem den i najvazhno e toa shto "vekje nema da mora da im objasnuvame na decata dali sme ili ne sme. Sega ima shto da im kazheme". (Specijalen izveshtaj na Vreme od Kanada)
Na slikata: Od proslavata vo Toronto - Luj Temelkovski, Dzhordzh Branov i Dzhimi Pavlovski
(foto: Aleks Gulin)
"OBEDINETI MAKEDONCI":
Lobiranjata da se nasochat kon Avstralija
"Na odlukata na kanadskata vlada za priznavanje na ustavnoto ime na Republika Makedonija i' prethodea mnogu makedonski lobiranja, politichki aktivnosti i se' podobri odnosi megju makedonskata zaednica i vladeachkata Konzervativna partija", izjavi pretsedatelot na organizacijata Obedineti Makedonci od Kanada Dragi Stojkovski. Toj veli deka sega diplomatskite aktivnosti i lobiranjata na iselenishtvoto treba da se nasochat kon Avstralija, kade shto ima golema makedonska dijaspora. "Sigurno deka mnogu raboti pridonesoa za ova priznavanje. Kako makedonska zaednica od okolu 200.000 nashi iselenici upatuvavme pisma, rezolucii i drugo. Pratenikot Luj Temelkovski dostavi i predlog na zakonot za priznavanje na nasheto ustavno ime. Imame dobri kontakti so pretstavnici na aktuelnata konzervativna vlada na premierot Stiv Harper. Vo negovata partija chlenuvaat se' pogolem broj mladi Makedonci, a vo nea e poslabo vlijanieto na grchkoto lobi vo Kanada", objasnuva Stojkovski i dodava deka so priznavanjeto na ustavnoto ime sigurno kje se zgolemi i vlijanieto na makedonskata zaednica vo kanadskoto demokratsko opshtestvo. (Dnevnik)
 OON – NJUJORK
Bakojani bara od Nimic nov predlog za imeto
Dora Bakojani pritiska vo Njujork Metju Nimic da izleze so nov predlog za imeto, sakajkji da ja prinudi Makedonija na zatvoranje na prashanjeto pred da vleze vo NATO. Po sredbata so generalniot sekretar na Obedinetite nacii Ban Ki Mun, a pred razgovorite so medijatorot Nimic, sheficata na grchkata diplomatija ne ja krieshe glavnata misija so koja otide vo Njujork vo obid da ja popravi pozicijata na svojata vlada shto e potkopana so kanadskoto priznavanje na ustavnoto ime na Makedonija. Nova ponuda od Nimic, popovolna za Grcija od poslednata shto ja otfrli Atina - toa e kartata na koja igra Bakojani. "Logichno e da postojat inicijativi od gospodin Nimic. Vo ovoj vremenski period, kako shto znaete, postoi edno razdvizhuvanje za skopskoto prashanje, no i logichno e vo ovoj period da ima razdvizhuvanje - pred razvojot na nastanite i osobeno pred pristapuvanjeto na Skopje vo NATO. Zatoa e logichno da postoi razdvizhenost vo sluchaj koga stavot na Grcija za imeto e jasno plasiran", veli Bakojani.
Ovaa svoja izjava taa ja dopolnuva so specijalnata poraka shto e objavena na internet-stranicata na nejzinoto ministerstvoto. Vo nea se povtoruva deka Grcija nastapuva umereno, no i reshitelno za iznaogjanje prifatlivo reshenie za imeto, a deka Makedonija vodi iredentistichka politika! Bakojani ushte ednash porachuva deka Grcija gi zadrzhuva site mozhnosti shto i' stojat na raspolaganje kako chlenka na EU i na NATO, no eksplicitno ne spomenuva veto.
Njujork denovive e sredishte na makedonsko-grchkata diplomatska bitka za imeto. Tamu paralelna agenda ima i makedonskiot pretsedatel Branko Crvenkovski. Dodeka Bakojani go ubeduva Nimic vo grchkite argumenti, Crvenkovski ima sredba so generalniot sekretar na svetskata organizacija Ban Ki Mun. Makedonskiot pretsedatel v sreda se srekjava so posrednikot Nimic. Kaj medijatorot e kluchot za razvojot na nastanite vo narednite nekolku meseci, do proletniot samit na NATO - so kakov predlog kje izleze, do chii pozicii kje bide poblisku, od shto kje zavisi i dali kje go olesni ili kje go zapletka priemot na Makedonija vo NATO. (TV Kanal 5)
Brisel e nemokjen pred grchkiot rezhim za vizite
Grcija kje mora da ja smeni procedurata za izdavanje vizi za makedonskite gragjani, no i natamu kje mozhe da prodolzhi so praktikata da izdava dvojna shengen-viza samo za nejzinata teritorija i da ne gi priznava makedonskite pasoshi. Spored diplomatski izvori od Brisel, ova e rezultat na najnoviot dogovor za olesnuvanje na vizniot rezhim shto kje pochne da se primenuva od idnata godina i na porakata na evrokomesarot Franko Fratini deka, kako i site drugi zemji-chlenki na EU, i Grcija kje mora da go primeni vo odnos na gragjanite na Makedonija.
Praktichno, Brisel e nemokjen pred kapricite na svojata zemja-chlenka, pa i pokraj otvoranjeto na ova prashanje nekolkupati i pritisocite i ubeduvanjata vo internata komunikacija toa da se reshi, vo dogovorot za olesnuvanje na vizniot rezhim vleze samo najavata deka vo nekoja neodredena idnina ova prashanje povtorno kje se razgleduva. "Grcija kje prodolzhi so dosegashnata praktika na izdavanje na vizite za makedonskite gragjani, zashto navreme se obezbedi so evropska regulativa za toa. Priznavanjeto ili nepriznavanjeto na pasoshite i natamu e pravo na zemjite-chlenki i ne e del od evropskoto zakonodavstvo taka shto, iako kje mora da go prifati dogovorot za olesnuvanje i da ja smeni viznata procedura, vizite i natamu kje mozhe da gi dava na livche, kako i dosega", veli eden diplomat vo Brisel. Spored toa shto e poznato, makedonskata delegacija go imashe kako edna od pregovarachkite pozicii tokmu prashanjeto za diskriminacijata na makedonskite gragjani so izdavanjeto dvojni vizi za Grcija no, osven spomenatata konstatacija vo dogovorot, ne uspea vo namerata da se najde reshenie shto bi ja smenilo takvata situacija. Ocenite ovde se deka i vo vakva situacija dogovorot kje dovede do nekakvo olesnuvanje na patuvanjata kon Grcija. (Od podolgiot izveshtaj od Brisel vo Utrinski vesnik)
"VINOZHITO":
Antimakedonskata politika kje prodolzhi
Vo makedonskata partija Vinozhito velat deka rezultatite od izborite bile ochekuvani i deka antimakedonskata politika na Grcija nema da se smeni. "Problemot vo Grcija e toa shto, bez ogled na toa koja partija kje bide na vlast, levicharska ili desnicharska, site imaat konzervativna i nacionalistichka linija shto se reflektira preku antimakedonski i antiturski programi. Postojat malkumina koi imaat proevropska ideja, no tie zasega se malku za da bidat kritichna masa shto mozhe da gi smeni rabotite", veli chlenot na kolektivnoto rakovodstvo na politichkata partija na Makedoncite vo Grcija Vinozhito Pavle Vaskopulos. (Vreme)
TANOS DOKOS:
Atina nema golem izbor
Grchko-makedonskite odnosi po 15 godini pregovori za imeto preminuvaat vo nova faza, veli profesorot Tanos Dokos, direktor na grchkata fondacija za evropska politika ELIAMEP, vo intervju za Makedonskata programa na Dojche vele. Na prashanjeto dali Atina mozhe da stavi veto na mozhnoto chlenstvo na Makedonija vo NATO, profesor Dokos veli deka e zagrizhen poradi toa. "Mislam deka Atina vo sluchajov nema golem izbor. Gledajkji na politichkata atmosfera ovde i na raspolozhenieto kaj vodechkite chlenovi vo vladata, na raspolozhenieto megju politicharite koi doagjaat od severniot del na zemjata, mislam deka nemaat prostor za izbor. Jasno im e deka e golema cenata na nekonstruktivnata politika, kako na primer primenata na veto, no smetaat deka ako ne reagiraat kje zagubat mnogu povekje na domashen plan. Vo ovaa faza jas sum pesimist vo odnos na bilateralnite odnosi megju dvete zemji. Od druga strana, sekogash ima dovolno vreme za problemot da se reshi i znam deka megjunarodnata zaednica kje se obide da pomogne vo iznaogjanje reshenie vo narednite nekolku meseci", veli profesor Tanos Dokos vo intervjuto za Dojche vele.
Makedoncite od Egejska Makedonija baraat poddrshka od drzhavata
Zdruzhenieto na decata begalci od egejskiot del na Makedonija pobara Sobranieto na Makedonija i drugite makedonski institucii poenergichno da se zalozhat za nivnite prava pred grchkite nadlezhni institucii i megjunarodnite organizacii. Ova baranje Zdruzhenieto i' go upati na Anketnata komisija za chovekovi prava, koja za taa cel formira rabotna grupa koja vo period od dve nedeli treba da podgotvi predlog-zakluchoci shto kje mu gi predlozhi na parlamentot. "Celta na nashata pretstavka e sobranieto i vladata da zazemat konkreten stav za razreshuvanje na problemot i Komisijata da gi izvesti site megjunarodni organizacii shto se zanimavaat so chovekovite prava i slobodi i da bara od niv da ja obvrzat Republika Grcija da gi izmeni zakonskite akti so koi se diskriminiraat Makedoncite shto se rodeni vo Grcija", reche pretstavnikot na Zdruzhenieto Gjoko Donevski. Toj potseti deka vo Gragjanskata vojna od 1946 do 1949 godina bile proterani sto iljadi gragjani, od koi 28.000 deca od dve do 14-godishna vozrast, a od niv 20.000 Makedonci. Na proteranite im bilo zabraneto vrakjanje vo rodnite mesta, imotot im bil konfiskuvan, drzhavjanstvoto im bilo odzemeno i ne im bila dozvolena poseta na rodnite ognishta. Donevski pojasni deka Grcija go ima povredeno Protokolot 4 od Konvencijata za osnovnite chovekovi prava i slobodi, so koj se regulira deka nikoj ne mozhe da bide izbrkan od teritorijata na drzhavata chij drzhavjanin e. Sashko Todorovski od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti oceni deka e najvazhno drzhavata i Sobranieto da zazemat stav, zashto toa kje bide nadvoreshnopolitichki orientir koj kje mora da se primeni vo makedonskata diplomatija. (Dnevnik)
BUGARIJA
Makedoncite kje gi bojkotiraat lokalnite izbori
 Bidejkji Sofija ne saka da ja registrira nivnata partija OMO Ilinden-PIRIN, Makedoncite kje gi bojkotiraat lokalnite izbori vo Bugarija shto treba da se odrzhat vo oktomvri. Tie se revoltirani od odnosot na bugarskata drzhava, koja desetina godini izmisluva razlichni prichini za nivnata partija da ne se pojavi na politichkata scena. Tie ne mozhat da sfatat kako mozhe Sofija da ostane gluva, duri i na povicite na Evropskata unija koja bara da gi pochituva odlukite na Sudot vo Strazbur, koj rechisi pred dve godini presudi vo polza na nivnata partija. Togash bugarskata drzhava beshe osudena da plati kazna, zashto Ustavniot sud ja zabrani OMO Ilinden-PIRIN.
Posledniot povik do Sofija da gi pochituva malcinskite prava go isprati komesarot za pravda na EU Franko Fratini, koj denovive izjavi deka Bugarija mora da ja sprovede odlukata na Sudot vo Strazbur od januari 2006 vo odnos na OMO Ilinden-PIRIN i da ja registrira partijata na Makedoncite.
Prviot pretsedatel na partijata, a sega eden od nejzinite lideri Ivan Singartiski veli deka, ako OMO Ilinden-PIRIN i bide registrirana, sega nema shansi da uchestvuva na izborite, zashto 11 septemvri bil posledniot rok do koga mozhele da se prijavat za uchestvo vo izbornata trka. Bez ogled na toa, rakovodstvoto razmisluvalo da poddrzhat nezavisni kandidati za kmetovi vo nekoi gradovi i sela, no na toa mu se protivelo poshirokoto chlenstvo, koe smeta deka bojkotot e najdobar nachin javno da se kazhe deka drzhavata gi tretira kako gragjani od vtor red. Singartiski smeta deka, ako OMO Ilinden-PIRIN beshe registrirana i ako uchestvuvashe na izborite, kje postigneshe pogolem uspeh otkolku pred osum godini, koga za kmetovi na Mosomishte i na Novo Laski bea izbrani nejzini lugje, a nekoi chlenovi na sovetite na Goce Delchev, Blagoevgrad, Petrich i Sandanski bea od nejzinite redovi.
Singartiski dodava deka zasega ne im ostanuva nishto drugo osven da se zhalat do povisokite instancii. Vekje vlozhile zhalba do Kasacioniot sud, koj treba da se proiznese za eden mesec. Kje se zhalat i do Komitetot na ministrite na EU, a i do Sudot vo Strazbur. "Zasega zhalbite malku ni pomagaat, zashto Bugarija ochigledno gi ignorira site presudi i preporaki na evropskite institucii za pravata na chovekot. Taa kje gi sproveduva samo togash koga vrz nea kje se izvrshi pogolem pritisok od instituciite na EU. Dodeka ne i' se kazhe direktno da gi pochituva pravata na malcinstvata i da se odnesuva kako drugite chlenki na Unijata, taa kje si tera po staro vo odnos na pravata na Makedoncite", veli Singartiski. (Utrinski vesnik)
BORBA ZA PUBLICITET
Karakachanov dobil zakani so smrt od Skopje?!
Liderot na sofiskata VMRO Krasimir Karakachanov dobil anonimno pismo od Skopje vo koe imalo zakani so smrt. Kako shto soopshtuvaat od negovata partija, vo pismoto pishuvalo: "Nikogash povekje nema da stapnesh na makedonska pochva, zashto kje te rastrgneme na parchinja. Se zakolnuvame. Nie odlichno gi znaeme tvoite shpioni vo Makedonija i vo idnina kje gi likvidirame do eden. Nie imame super organizirani lugje, koi rabotat so nas po toa prashanje. Vo bliska idnina kje i' se raduvame na tvojata smrt". Vo soopshtenieto na probugarskata VMRO shto go prenesuva agencijata Fokus se dodava deka ova ne bila prva zakana od Makedonija shto bila upatena na adresa na nejziniot lider i deka bila kratka i jasna - i napishana na literaturen bugarski jazik. Karakachanov i pred pomalku od dva meseca se pozhali deka dobil pismo od Skopje, potpishano od nekoja Makedonska patriotska garda, vo koe go predupreduvale da ne doagja vo Makedonija.
Po site tie zakani Karakachanov im zakazha dvoboj na licata shto mu se zakanuvale. Duri najavi deka na 2 avgust, tochno vo 11 chasot, kje bide vo centarot na Skopje, kraj spomenikot na Skenderbeg i deka tamu kje gi cheka lugjeto shto sakaat da se presmetaat so nego, no ne se pojavi vo opredelenoto vreme na toa mesto. Inaku, lugjeto shto go poznavaat Karakachanov smetaat deka sofiskata VMRO ne sluchajno im dava tolku golemo znachenje i glasnost na vakvite anonimni pisma. Vo Bugarija naskoro kje se odrzhat lokalni izbori, pa na Karakachanov mu treba pogolem publicitet. A Makedonija i se' shto doagja od nea se moshne podatlivi za bugarskata javnost. (Utrinski vesnik)
IAKO SE ODOBRENI DVA UCHEBNIKA ZA UCHENICITE MAKEDONCI
Makedonska gramatika vo Albanija - 200 evra!
Za uchenicite Makedonci vo Mala Prespa godinava se odobreni dva uchebnika na makedonski jazik - Gramatika za vtoro i Gramatika za shesto oddelenie - no tie ne mozhat da dojdat do osnovcite zashto, za Opshtinata Pustec da gi zeme od Regionalnata uprava na Ministerstvoto za obrazovanie vo Korcha, kje treba da plati po 200 evra za eden uchebnik. Ova go soopshti vo Skopje potpretsedatelot na Opshtina Pustec Vasil Sterjovski. "Spored postojniot zakon, 60 otsto od nastavata za uchenicite Makedonci treba da se izuchuva na makedonski jazik, a se izuchuva samo 20 otsto. Godinava bea odobreni dvete gramatiki, za vtoro i za shesto oddelenie, shto treba da gi platime po 200 evra, shto zboruva za odnosot na drzhavata kon makedonskite uchenici vo Albanija. Toa se mnogu pari vo uslovi koga celiot budzhet na Opshtinata za obrazovanie iznesuva 1.500 evra godishno", veli Sterjovski. Toj posochi deka dobile informacija deka cenata za novite uchebnici e tolku visoka poradi maliot tirazh vo koj se pechateni uchebnicite. Vo Mala Prespa ima samo dve osnovni uchilishta so 360 uchenici, od koi 80 se na preduchilishna vozrast. Vo vtoro oddelenie uchat 15-20 uchenici, a vo shesto - 15.
Vo makedonskoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti velat deka kje go ispitaat sluchajot. "Kje ispitame vo nashata ambasada vo Albanija za shto se raboti. Ako nekoj pobara od nas da im pomogneme, togash kje gi razgledame zakonski mozhnosti za eventualno dejstvuvanje", veli portparolkata na MNR Shpresa Jusufi.
Za da im se olesni uchenjeto na osnovcite vo Mala Prespa, vo Makedonija se organizira golema donatorska akcija za sobiranje knigi, lektiri i drug uchilishen materijal. Inicijativata za proektot Republika Makedonija za Mala Prespa ja povede nevladinata organizacija Ediko plus, a vo nea se vkluchija ministerstvata za kultura i za obrazovanie, MKC, Detskiot kulturen centar Karposh i Gradskata biblioteka Brakja Miladinovci. Agencijata za mladi i sport donira sportska oprema i rekviziti, a eden salon za mebel kje opremi tri uchilnici so klupi, garderobi i shkafchinja. Dosega se sobrani 7.500 parchinja knigi, a akcijata prodolzhuva i nedelava. "Akcijata proizleze od golemata ljubov shto ja chuvstvuvame kon nashite vo Mala Prespa. Za akcijata Golem e toj shto podaruva se javija dosta zainteresirani gragjani, pa zatoa taa e prodolzhena za ushte edna nedela", izjavi Irina Momirovska od Ediko plus. (Vecher)
REZIL SO KOHABITACIJATA
Ushte edna neuspeshna sredba Crvenkovski-Gruevski
 Branko Crvenkovski i Nikola Gruevski se sretnaa, no ne dogovorija rechisi nishto vo pravec na razreshuvanje na krizata so ambasadorite i so nekompletiraniot Drzhaven sudski sovet. Sredbata traeshe povekje od eden chas, no ne rezultirashe so zaednichka izjava za relaksiranje na situacijata na dolgotrajna dlaboka kriza vo nivnata kohabitacija, koja denovive ja dozhivea svojata kulminacija.
Po sredbata Gruevski reche deka mu predlozhil na Crvenkovski ambasadorskata kriza da se razreshi na toj nachin shto pretsedatelot kje se otkazhe od kandidatite Vlado Buchkovski i Stevo Pendarovski, a za vozvrat Gruevski kje se otkazhe od predlozite so koi Crvenkovski ne se soglasuva. Na toj predlog Crvenkovski odgovoril deka treba da prestane pazarenjeto za Buchkovski i za Pendarovski, odnosno deka tie vekje ne se vo igrata otkako pretsedatelot go dade svojot predlog - desette isprazneti ambasadorski mesta da se popolnat so profesionalniot kadar so koj raspolaga Ministerstvoto za nadvoreshni raboti. Gruevski potoa dal ushte eden predlog - celosno da se povlechat site ambasadori, a na nivno mesto da se pratat novi, soglasno so novite zakonski propisi koi predviduvaat dve tretini od ambasadorite da bidat od profesionalniot kadar, a edna tretina da bidat ugledni lichnosti. Crvenkovski na toa odgovoril deka toa bi bilo neracionalno i neseriozno reshenie, zashto megju aktuelnite ambasadori ima i takvi koi dobro si ja vrshat rabotata i nema zakonska osnova da im se prekine mandatot predvreme. Crvenkovski ostanal na svojot predlog ispraznetite deset ambasadorski mesta da se popolnat od listata na profesionalni kadri vo MNR, a Gruevski pobaral rok do ponedelnik ushte ednash da go razgleda predlogot na Crvenkovski i da se izjasni za nego.
Vo odnos na kompletiranjeto na Drzhavniot sudski sovet so ushte pet chlenovi, kako shto reche samiot, Gruevski imal nov predlog do Crvenkovski, koj prethodno izjavi deka se otkazhuva od svoeto pravo da predlozhi dvajca kandidati, no ne otkri za shto stanuva zbor. Nivnata posledna sredba ne gi ispolni ochekuvanjata na javnosta deka dvoecot shto upravuva so kormiloto na drzhavata kje gi zakopa voenite sekiri. Nakuso kazhano, sredbata pominala "konstruktivno", kako shto velat od nivnite kabineti, no neuspeshno spored ocenite na novinarite koi go dochekaa Gruevski na izlezot od pretsedatelskiot kabinet za da im kazhe deka na predlozite na Crvenkovski toj odgovoril so drugi predlozi, no deka vsushnost ne doshlo do kompromis. (Spored Utrinski vesnik)
PARTISKITE LIDERI BEA POPRODUKTIVNI
Sudskiot sovet - pred dogovor
Pretstavnicite na chetirite najgolemi politichki partii se na chekor do dogovorot za kompletiranje na Sudskiot sovet, otkako go prifatija predlogot na shefot na drzhavata Branko Crvenkovski. Drugite petmina chlenovi na Sovetot treba da se izberat po principot na "negativna eliminacija". Kako shto soopshti pretsedatelot Crvenkovski, koj prvpat uchestvuvashe na liderskite sredbi, DUI pobarala dopolnitelni konsultacii zashto ne bila zastapena na lidersko nivo. Crvenkovski pobaral chetirite partii da napishat po sedum iminja od segashnite 35 predlozheni kandidati za Sudskiot sovet za koi nikako ne bi glasale. Na toj nachin bi se doshlo do potesen izbor, od koj kje se izbra petmina zad chij izbor bi zastanale site. Za dvajca od tie petmina stavi svojot potpis kje go stavi Crvenkovski.
Premierot Nikola Gruevski potvrdi deka go prifatil predlogot na Crvenkovski kako kompromis, otkako prethodno opozicijata gi odbila negovite predlozi - ili sosem novi, nepartiski kandidati ili shest novi kandidati od koi trojca bi izbrala opozicijata.
Prethodno Crvenkovski i Gruevski na svojata sredba gi usoglasile stavovite za imeto, za odnosite so Grcija i za makedonskite stavovi i reakcii za Kosovo. Ne postignale dogovor za ambasadorskite mesta i za kompletiranjeto na Drzhavniot sudski sovet. Premierot pobaral ushte nekolku denovi za razmisluvanje za posledniot predlog na Crvenkovski, a prashanjeto za Sudskiot sovet bilo ostaveno za liderskata sredba. (Spored Dnevnik)
Makedonija samo delumno gi ispolnila uslovite od Brisel
Vo finishot na izrabotkata na godishniot izveshtaj za napredokot na Makedonija, kancelarijata na Evropskata komisija vo Skopje kritikuva za bavno realiziranje na prioritetite od koi zavisi priblizhuvanjeto kon EU. Timot na Ervan Fuere, od koj najmnogu zavisi tonot na izveshtajot na Komisijata, ocenuva deka malku se raboti na ispolnuvanjeto na uslovite shto gi postavi Brisel. Spored novata ambasadorka na Holandija vo Skopje, dopolnitelen problem e i slabata afirmacija na Makedonija kako drzhava-kandidat, status shto go dobi pred dve godini.
"Namesto da napreduva, Makedonija nazaduva", izjavi liderkata na SDSM Radmila Shekerinska na regionalnata konferencija za priblizhuvanjeto na Makedonija kon Unijata. Taa bara od vladata racionalno da gi iskoristi poslednite denovi pred zatvoranjeto na izveshtajot.
"Makedonija ja ima poddrshkata od evropskite socijalisti", veli evropratenikot Jon Mirchea Pasku, koj ochekuva skoro otvoranje na pregovorite za chlenstvo, no Brisel saka vidlivi rezultati - ne samo usvojuvanje, tuku i sproveduvanje na zakonite, del vo koj Makedonija pokazhuva slabi performansi. (TV Kanal 5)
DORIS PAK:
EU ne saka problem megju pretsedatelot i premierot
 Kakov izveshtaj od Evropskata komisija mozhe da ochekuvame za dva meseca?
- Problemite na Makedonija se poznati, kako i postignuvanjata. Ne mislam deka izveshtajot kje bide negativen. Toj kje gi opishe podobruvanjata - a ima nekoi - i kje go opishe nedostigot na napori za drugite raboti. Najteshka e situacijata vo sudstvoto, vo borbata protiv kriminalot i korupcijata, kako i okolu administrativniot kapacitet. Slushnav deka povekje dobro obucheni lugje ne se vekje na istite rabotni mesta i ne rabotat na evrointegracijata. Ne e pametno da se pravi toa. Vladata treba da gi iskoristi tie obucheni lugje za da i' pomognat da go ispolni toa shto se bara od Makedonija. Uslovite mora da se ispolnat i toa shto zemjata go potpisha i veti deka kje go implementira, treba da se implementira. Koga Makedonija kje gi napravi site napori da go postigne toa shto treba da go postigne, kje ima pozitivni signali od EU. Ne davame vekje odnapred datumi za priem. Posledni shto go dobija toa bea Bugarija i Romanija.
Se soglasuvate li so toa deka loshata sorabotka megju premierot i pretsedatelot e problem za Brisel?
- Toa e problem shto ne sakam da go vidam vo Makedonija. Mnogu chesto pretsedatelot i premierot ne se od ista partija. Videte ja Hrvatska. I tie ne se od ista partija. Tie mora da rabotat za dobroto na zemjata, da prestanat da se kritikuvaat i da se navreduvaat megjusebno. Pretsedatelot e pretsedatel na site gragjani vo Makedonija i toj treba, povekje ili pomalku, da ostane daleku od politikata, a premierot treba da si ja vrshi rabotata, da ja rakovodi vladata i da predlaga zakoni. Mislam deka ne treba da ima problem megju tie dve institucii. (Od podolgoto intervju za Utrinski vesnik)
NATO
Alijansata bara vistinska, a ne formalna demokratija
NATO saka da ja vidi Makedonija kako chlenka na Alijansata, no za da se sluchi toa treba da gi udvoi naporite za ostvaruvanje na reformite i do fevruari idnata godina, koga kje se nosi odlukata, politichkite akteri da pokazhat sposobnost za kompromis i deka nema da baraat reshenija nadvor od instituciite na sistemot. Ova e kluchnata poraka od sostanokot vo NATO na koj specijalniot pratenik za Alijansata Nikola Dimitrov ja prezentirashe godishnata Nacionalna programa za chlenstvo. Spored zamenicite na ambasadorite na zemjite-chlenki, tie sakaat Makedonija da stane chlenka na NATO, za toa ima odlichni shansi, no rokot za ostvaruvanje na preostanatite reformi e kratok i treba dobro da se iskoristi.
Nakuso, NATO ne saka novi iznenaduvanja od Makedonija od tipot na tie so politichkiot dijalog i narushenata kohabitacija, pokraj reformite vo sudskiot sistem koi nikako ne zavrshuvaat. Spored toa shto se doznava od diplomatski izvori od Alijansata, pretstavnicitete na NATO ne propushtile da spomenat nitu edna od slabite tochki na Makedonija, iako generalno ocenile deka e napraven golem progres. Pritoa, tie ocenile deka odnosite megju funkcionerite vo vrvot na drzhavata treba da se podobrat, a za DUI - deka e znachajna za stabilnosta na Makedonija, pa vladata treba da ja respektira. "Dilema beshe dali Makedonija ima kapacitet da se spravi so chetirite sluchai od Hag, kakva e odlukata na vladata i zoshto e nejasna pozicijata okolu toa prashanje", izvesti visok diplomat vo Alijansata. Spored nego, na zamenicite ministri im bilo nejasno dali postoi vistinska reshenost da se sprovedat reformi vo sudstvoto i dali nekoj e izigran, vo smisla na toa dali podgotvenosta za dijalog e proforma ili vistinska. (Spored Utrinski vesnik)
GENERALNO SOBRANIE NA OON
Branko Crvenkovski vo Njujork
Pretsedatelot na Makedonija Branko Crvenkovski od 23 do 27 septemvri prestojuva vo Njujork, kade shto uchestvuva na 62. Generalno sobranie na Obedinetite nacii. Kako shto soopshti negoviot kabinet, toj kje se obrati pred Generalno sobranie shto im e posveteno na mileniumskite razvojni celi. Za vreme na prestojot vo SAD makedonskiot pretsedatel kje ima rabotna sredba so generalniot sekretar na ON Ban Ki Mun, kako i povekje bilateralni sredbi, megju koi i so pretsedatelite na Letonija Valdis Zatlers, na Shvajcarija Mishelin Kalmi Rej, na Litvanija Valdas Adamkus i na Estonija Tomas Henrik Ilves. Crvenkovski kje ima sredba i so pretsedatelot na Amerikansko-evrejskiot kongres Dzhek Rozen.
Makedonskiot pretsedatel kje prisustvuva i na priemot shto go prireduva pretsedatelot na SAD Dzhordzh Bush i na vecherata shto ja prireduva Ban Ki Mun vo chest na shefovite na drzhavite i vladite. Crvenkovski kje se sretne i so specijalniot pretstavnik na generalniot sekretar na ON vo razgovorite za razlikite okolu imeto so Grcija Metju Nimic i so pomoshnikot drzhaven sekretar na SAD za istochnoaziski prashanja Kristofer Hil. Na pokana na poraneshniot amerikanski pretsedatel Bil Klinton, Crvenkovski kje uchestvuva na tretiot godishen sostanok na Globalnata inicijativa. (MIA)
SRGJAN KERIM - PRETSEDATEL NA GENERALNOTO SOBRANIE
Ulogata na Makedonija vo OON
Pred 30 godini istaknatiot diplomat so makedonsko poteklo Lazar Mojsov beshe pretsedatel na Generalnoto sobranie (za 32. sesija vo 1977/78 godina). Za vreme na Vtorata svetska vojna Makedonija uchestvuvashe vo osloboditelnoto dvizhenje na balkanskiot region. Toa dvizhenje se boreshe zaedno protiv zloto na nacizmot, koj se obide da gi osvoi Evropa i svetot. Kako rezultat na toa nacionalno dvizhenje, vo 1944 godina beshe sozdadena drzhavata Makedonija, so ime Narodna Republika Makedonija. Identitetot na Makedonija go formirashe osloboditelnoto dvizhenje, koe togash beshe del od sojuznichkite sili za vreme na vojnata. Potoa taa mlada republika reshi da se prikluchi kon jugoslovenskata federacija. Poradi toa, vo mojot govor koga ja prifativ funkcijata spomenav deka Makedonija praktichno e eden od osnovachite na ovaa organizacija. Taa oficijalno e chlenka na ON od 1993, no vo istoriski ramki taa beshe edna od osnovachite vo 1945 godina. (Od intervjuto na ambasadorot Viktor Gaber za ON Kronikal)
 Kerim go prezede pretsedatelskiot chekan
Pretsedatelot na 62. sesija na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii d-r Srgjan Kerim go dobi pretsedatelskiot chekan, so shto beshe oznacheno deka makedonskiot diplomat pochnuva da pretsedava so asamblejata na Svetskata organizacija na chie chelo kje bide edna godina. Toa e iskluchitelen diplomatski uspeh na Makedonija, zashto toj beshe izbran na taa funkcija ednoglasno od chlenkite na Obedinetite nacii.
 PRIZNANIE
Kiro Gligorov - drzhavnik na 20. vek
Prviot pretsedatel na Makedonija Kiro Gligorov go dobi priznanieto Drzhavnik-humanist na 20. vek, shto mu go dodeli i mu go vrachi nevladinata Internacionalna liga na humanisti so sedishte vo Saraevo. Istoto priznanie go dobija i shefot na hrvatskata drzhava Stipe Mesikj i poraneshnite pretsedateli na Slovenija Milan Kuchan i na Cheshka Vaclav Havel.
DILEMI VO DIK
Koj kje gi prebroi glasachite vo stranstvo?
Drzhavnata izborna komisija nema evidencija za toa kolku od Makedoncite shto se iseleni vo stranstvo kje glasaat na parlamentarnite izbori vo 2010 godina ako Sobranieto gi usvoi novite izborni pravila so koi se garantiraat tri pratenichki mesta za dijasporata. Dilema e i toa na kolku izborni mesta kje se glasa, koj kje mozhe da bide chlen na izbirachki odbor vo stranstvo, kako i dali postojnite ambasadi se dovolni da gi soberat site glasachi? Vo DIK nemaat pretstava kolkav e tochniot broj na iseleni Makedonci vo stranstvo i kolku od niv imaat pravo na glas. Spored prvichnite proceni brojot na glasachi vo stranstvo e megju 65 i 70 iljadi. Spored makedonskite ambasadi, vo evropskite drzhavi ima okolu 285.000 Makedonci, a vo prekuokeanskite 565.000, a spored podatocite na drzhavite vo koi zhiveat makedonski iselenici, vo prekuokeanskite zemji ima 157.567, a vo evropskite okolu 179.000 Makedonci. "Najvazhna e evidencijata na iselenicite. Ako se prijavat da glasaat vo stranstvo, kje treba da gi izbrisheme od izbirachkite spisoci na koi se vodat ovde. Optimisti sme deka mozheme da gi organizirame parlamentarnite izbori vo 2010 godina, no vo sorabotka so Vladata i so MNR, i ako se ostvarat site preduslovi. Vo DIK mozhe da ima rezerva za pretsedatelskite izbori vo 2009 godina, zashto vremeto za organizacija e pokratko", veli chlenot na DIK Aleksandar Novakovski.
So izmenite se predviduva izbirachkiot spisok da bide vo DIK namesto vo Ministerstvoto za pravda, kako shto e sega. DIK ne mozhe da otvori izbirachki mesta vo stranstvo bez dozvola od MNR. Vekje se pravat proceni deka segashnite ambasadi i konzulati se premalku za vo niv vo eden den da glasaat site izbirachi. Spored novite izborni pravila shto gi predlozhi vladata, dijasporata kje ja pretstavuvaat trojca pratenici. Kje se izbira po eden pratenik od Amerika, od Avstralija i od Evropa. Izborite kje se sproveduvaat vo diplomatsko-konzularnite pretstavnishtva. (Vreme)
SO POLOVINA MILION EVRA POMOSH OD BRITANSKATA AMBASADA
Stranci kje otkrivaat najprivlechni sektori za investicii
 Iskusni stranski eksperti vo slednite dve i pol godini kje otkrivaat koi se najdobrite, najkonkurentnite i najprivlechnite industriski sektori vo Makedonija za stranskite investicii. Agencijata za stranski investicii objavi konkurs preku koj kje gi izbere ekspertite, a na nego kje mozhe da se javi kadar od Evropa i od svetot koj vekje rabotel na privlekuvanje stranski investicii. Ekspertite shto kje se izberat kje se angazhiraat vo dveipolgodishniot proekt Poddrshka za Agencijata za stranski investicii vo Makedonija, shto go finansira Britanskata ambasada.
Direktorot na Agencijata za stranski investicii Viktor Mizo i britanskiot ambasador Endru Ki potpishaa dogovor za grant vo vrednost 355.000 funti, ili okolu polovina milion evra. Tie pari kje treba da se iskoristat za zgolemuvanje na organizacioniot i kadrovskiot kapacitet na Agencijata vo privlekuvanjeto stranski investicii. "Nie vekje sme svedoci na zgolemen interes za ispituvanje na novite delovni mozhnosti vo Makedonija od britanski kompanii. Se nadevam deka vie kje se grizhite toj interes i ponatamu da opstane i kje odgovorite na entuzijazmot, no i na negoduvanjata shto kje doprat do vas. Glasot na golemite investitori e presuden za imidzhot na zemjata vo stranstvo", reche ambasadorot Ki. (Vest)
MEGJUNARODEN BIZNIS-FORUM VO SKOPJE
Stranskite investitori go chekaa premierot polovina saat!
Stranskite biznismeni od Norveshka, od SAD, od Velika Britanija i od Shpanija rechisi polovina chas go chekaa premierot Nikola Gruevski da se obrati na Megjunarodniot biznis-forum Zoshto da se investira vo Makedonija, shto go organiziraa Fondacijata Boris Trajkovski i Norveshkata asocijacija na mali biznisi.
Za da ne se pochuvstvuva dupka vo programata, organizatorot napravi mali pretumbacii - nastapot na muzichkiot bend, koj trebashe da sviri megju vovedniot govor i obrakjanjeto na soprugata na pretsedatelot Boris Trajkovski, Vilma, beshe odlozhen za pred govorot na premierot. Toj se pojavi na Forumot dodeka svireshe muzikata vo zhivo. Po nastapot na bendot Gruevski ne im se izvini na gostite za docnenjeto, no gi povika da investiraat vo Makedonija, pretstavuvajkji ja drzhavata kako biznis-raj.
"Makedonija denes pretstavuva povolna biznis-destinacija za investitorite. Imame najniski danoci vo Evropa i se' povekje kompanii ne' prepoznavaat kako svoja sledna biznis-destinacija. Vo napredna faza sme vo priblizhuvanjeto kon evroatlantskite integracii, shto ni dava politichka stabilnost, predvidlivost na ekonomskata politika i harmonizacija so evropskite standardi i direktivi", reche Gruevski.
SKANDAL: KUPUVACHOT NA TEC NEGOTINO PRIZNAVA
"Hach" kupuva firmi vo tugjo ime!
 "Hach ja kupuva TEC Negotino vo tugjo ime", prizna globalniot menadzher za komunikacii i marketing na kanadskata firma Tom Rid. Vo negovata prepiska so Vreme Rid naveduva deka 99 otsto od aktivnosta na taa kompanija e vo ime na drugi klienti i deka golem broj klienti insistiraat na doverlivost za nivnite operacii i proekti. Ova beshe odgovorot na Rid na prashanjeto dali Hach ja kupuva termocentralata vo ime na druga firma?
Nedelava se ochekuva ministerkata za ekonomija Vera Rafajlovska da go potpishe dogovorot za prodazhba na TEC Negotino. Izvori od Ministerstvoto za ekonomija tvrdat deka vrz Rafajlovska se vrshat golemi pritisoci da go potpishe dogovorot, koj vekje osum nedeli go odlozhuva za "idnata nedela", a taa veli deka docnenjeto se dolzhi na godishnite odmori i na pravnite proceduri shto treba da se ispolnat pred potpishuvanje na dogovorot. Ministerstvoto za ekonomija sega raboti na podgotvuvanje na portfolijata na firmite od konzorciumot shto go dobi tenderot za TEC Negotino. Osven kanadskiod Hach, vo konzorciumot bea navedeni i britanskiot Mot Mekdonalds, koj na internet mozhe da se najde kako podruzhnica na Hach, tursko-holandskiot Junit investment, za koj izvori tvrdat deka e vo sopstvenost na eden poznat skopski advokat, i bugarskiot Fajnens inzhenering, za koj se smeta deka stoi zad celata zdelka.
Na prashanjeto zoshto portfolijata za kompaniite se podgotvuvaat sega, otkako e resheno deka konzorciumot Hach e pobednik na tenderot, Rafajlovska odgovori deka konzorciumot prilozhil dokumenti od koi jasno mozhe da se vidi deka e sostaven od chetiri firmi shto imaat sredstva za da ja pokrijat investicijata. Sepak, ostanuva nejasno koja firma po kolku akcii kje ima vo termocentralata, pa spored toa dokumentite za bonitetot na konzorciumot ne mozhat da dadat vistinski informacii. "Konzorciumot ne e pravno lice za da barame sekoja od firmite da prilozhi posebna dokumentacija", izjavi vo sredata Rafajlovska. Taa naglasi deka nikogash ne bi potpishala shteten dogovor, no ne kazha dali bi potpishala dogovor so somnitelna zadnina! Izvori od Ministerstvoto za ekonomija tvrdat deka, osven izvrshniot direktor na Fajnens inzhenering Genadij Tabakov, ne videle nikogo drug od konzorciumot Hach. (Spored Vreme)
MEGJURELIGISKA KONFERENCIJA
Pravoslavnite crkvi doagjaat vo Ohrid!
 Chetiri pravoslavni crkvi vekje go protvrdile svoeto prisustvo na nivo na mitropoliti za pretstojnata Svetska religiska konferencija shto kje se odrzhi vo Ohrid od 26 do 28 oktomvri. Sledniot mesec vo Ohrid doagjaat visoki crkovni dostoinstvenici od Ruskata, Albanskata, Bugarskata i Romanskata pravoslavna crkva. Moskovskata patrijarshija kje ja pretstavuva mitropolitot g. Ilarion Alfeev. Od Tirana kako pretstavnik na Albanskata pravoslavna crkva kje prisustvuva mitropolitot g. Joan, a Bugarskata pravoslavna crkva kje ja pretstavuva eden od najvlijatelnite vladici na Trnovskata patrijarshija, vranskiot mitropolit g. Kiril. Vecher doznava deka svoeto prisustvo go najavile i drugite pomesni pravoslavni crkvi, no ushte ne gi dostavile iminjata na svoite delegacii. Interesno e toa shto na konferencijata vo Ohrid kje prisustvuvaat pretstavnici i od Grchkata i od Srpskata pravoslavna crkva, no najverojatno na nivo na profesori od tamoshnite bogoslovski fakulteti.
Na prvata vakva svetska konferencija shto kje se odrzhi vo Ohrid delegacijata na Rimokatolichkata crkva kje ja predvodi kardinalot Vinko Puljikj. Edna od delegaciite shto kje ima najvisoko nivo e Svetskata islamska liga, chij lider Al al Turki od Saudiska Arabija go najavil svoeto prisustvo vo Ohrid. Poradi vazhnosta na konferencijata, na koja kje se razgovara za pridonesot na verata i na kulturata za mirot, kje prisustvuvaat i nekolku svetski politichari, megju koi i generalniot sekretar na Sovetot na Evropa Teri Dejvis, no i aktivni lobisti za svetskiot mir. (Vecher)
JAVNO OBVINITELSTVO
Obvinitelstvoto kje gi proveruva izjavite za sealbanska drzhava
Profesorot na Drzhavniot tetovski univerzitet Milaim Fejzi pred pretstavnici na Sojuzot na Albancite vo svetot povtorno izleze so svoite idei za prekrojuvanje na balkanskite granici i za formiranje edna sealbanska drzhava. Vakvite izjavi, koi pretstavuvaat obid za urivanje na ustavniot poredok i za narushuvanje na bezbednosta na Makedonija, kje bidat predmet za rabota na tetovskoto i na drzhavnoto Javno obvinitelstvo koi zaednichki kje rabotat na utvrduvanje na verodostojnosta na izjavite i duri potoa kje go povikaat profesor Fejzi na razgovor za da gi objasni svoite istapi. Vakvite povici za sealbanska drzhava na Balkanot bea osudeni od makedonskiot blok partii, a dvete vlijatelni partii na Albancite vo Makedonija ne sakaa da gi komentiraat. Liderot na DPA Menduh Tachi kratko prokomentira: "Toa se gluposti", a vo DUI se dogovorile da ne davaat nikakvi oceni.
Vo tetovskoto Obvinitelstvo velat deka so sodrzhinata na se' shto bilo izneseno na toa sobranie bile zapoznaeni od napisite vo mediumite. "Bidejkji stanuva zbor za krupna rabota, mora da se proveri dali izjavite se verodostojni i da se proveri dali e tochen toj iskaz, pa po konsultaciite so Drzhavnoto javno obvinitelstvo kje donese reshenie za toa shto kje se prezeme ponatamu", velat od tetovskoto Javno obvinitelstvo. (Spored Utrinski vesnik)
TANUSHEVCI
Referendumot za otcepuvanje - na Denot na albanskoto zname
Povikuvajkji se na izjavi na lugje shto se bliski do poraneshniot pratenik Dzhezair Shakjiri, alijas komandant Hodzha, skopskiot vesnik na albanski jazik Lajm pishuva deka, "ako se donese konechna odluka za negovo odrzhuvanje, referendumot za prikluchuvanje na seloto Tanushevci kon Kosovo kje se odrzhi na 28 noemvri". Shakjiri ne sakashe da gi komentira vakvite najavi, velejkji deka stanuva zbor za shpekulacii: "Nemame opredeleno datum, a koga kje go napravime toa, kje svikam pres-konferencija za da soopshtam koga kje se odrzhi referendumot". No, Lajm pishuva deka 28 noemvri se razgleduva kako mozhen datum za odrzhuvanje na referendumot vo Tanushevci, zatoa shto na toj den vo 1912 godina vo Valona Ismail Kemajli ja proglasil albanskata nezavisnost. Pred povekje od eden mesec Dzhezair Shakjiri ja objavi idejata za referendum vo Tanushevci, tvrdejkji deka e nezadovolen od tretmanot na drzhavata kon zhitelite na seloto.
SPORED SADULA DURAKU I BRATOT NA KOMANDANT TUSHI E NEVINA ZHRTVA KAJ VAKSINCE
"Komandant Ventili" gi izednachuva zhrtvite i napagjachite!
"I komandirot na policiskata stanica Fatmir Alili i bratot na komandat Tushi Skender Halili se nevini zhrtvi vo incidentot kaj Vaksince", izjavi pratenikot na DUI Sadula Duraku na sednica na sobraniskata Komisija za odbrana i bezbednost. Nikoj od prisutnite pratenici ne reagirashe na ova izednachuvanje na komandirot, koj zagina branejkji go integritetot na Makedonija, i bratot na Zaim Halili, alijas komandat Tushi i vnuk na Dzhejmi Shej, koj bil del od grupata shto ja napadna policiskata patrola. "Skender Halili ne beshe kriminalec, protiv nego nikogash ne se vodela istraga. Kaj Vaksince bea ubieni dvajca nevini gragjani: edniot e komandirot, a vtoriot shto zagina nevin e Skender, zashto toj nemashe kriminalno dosie", reche Duraku, koj poteknuva od toj region. Skandalozno, no nikoj ne reagirashe na izjavata na poraneshniot komandant Ventili vo ONA, a potoa minister za zemjodelie.
Inaku, spored negovite informacii, komandirot Alili vo kobnata nokj ne bil na rabota. Nekoj go povikal dopolnitelno. Pratenikot Esad Rahikj reche deka spored negovite soznanija policiskiot komandir do 22 chasot vecherta bil na svadba vo Tetovo. Rahikj ima soznanija deka i komandirot i Skender bile ubieni od identichno oruzhje. Spored nego, toa frla somnezh deka mozhebi dvajcata zaginale od vkrsten ogan. Somnitelno mu e toa shto fordot so koj se vozela grupata napagjachi bil izreshetan i odnazad i od stranite.
Ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska gi povika i Duraku i Rahikj, no i site shto sakaat da pomognat da se raschisti incidenot dokraj, da otidat vo MVR i so dokazite shto gi poseduvaat da i' pomognat na istragata, koja se' ushte ne e zavrshena. (Vecher)
AHMETI MU SE ZHALEL NA BERISHA
Vo Makedonija ima antialbanski scenarija
Liderot na DUI Ali Ahmeti mu rekol na na premierot na Albanija Sali Berisha na sredbata vo Tirana deka "Albancite vo Makedonija se zagrizheni poradi namerite na razni strukturi shto sakaat da go ottrgnat vnimanieto od gazenjeto na politichkata volja na Albancite, so sozdavanje situacii shto gi isceniraat krugovi koi ne im posakuvaat dobro na Albancite". Toj mu se pozhalil na Berisha i za toa shto makedonskoto sobranie ne e produktivno. Mediumite od Tirana prenesuvaat deka Ahmeti rekol deka dogovorite na DUI so vladata mora da se sprovedat. "Po mnogu pregovori so posredstvo na stranci, vo maj postignavme dogovor so vladata shto ima pet tochki. So nivnoto ostvaruvanje kje se zatvorat mnogu vazhni prashanja za Albancite i kje se unapredi nivniot status", rekol Ahmeti na sredbata so Berisha. (Dnevnik)
FAZLI VELIU VO DIPLOMATSKA OFANZIVA
Albanskata dijaspora kje gi finansira invalidite na ONA
Pretsedatelot na edno od zdruzhenijata na poraneshnite borci na ONA i pratenik na DUI Fazli Veliu razmisluva da ja aktivira albanskata dijaspora vo Evropa za shto poskoro da se soberat parite za otshteta na voenite invalidi od 2001 godina. Toj tvrdi deka mozhebi kje se reshi na takov chekor zashto do denes tie ne dobile ni denar od drzhavata, koja ushte ne znae na koj nachin kje im go reshi statusot na uchesnicite vo voeniot konflikt i deka odamna ne se pojavil vo Sobranieto tokmu poradi tie angazhmani. "Za vakvo neshto postoi raspolozhenie kaj albanskata dijaspora vo Evropa, koja kako i sekogash se trudi da pomogne na razlichni nachini. Komisijata koja ja formiravme vo ramkite na nasheto zdruzhenie isprati pismo do site relevantni institucii vo drzhavata vo koe pobara ova prashanje da se reshi shto poskoro, no dosega nemame dobieno odgovor", veli Veliu.
Prashanjeto za statusot na uchesnicite vo konfliktot vo 2001 godina, kako na bezbednosnite sili taka i na borcite na ONA, beshe eden od zheshkite kosteni i na majskite pregovori megju VMRO-DPMNE i DUI. Partijata na Ali Ahmeti go stavi na masa obiduvajkji se da iznudi od vlasta ist tretman, pa duri i zakon za penzii za borcite na ONA, na shto premierot Nikola Gruevski se sprotivstavi. (Spored Vecher)
Albancite vo Makedonija kje pishuvaat svoja istorija
Albanskite istorichari vo Makedonija kje pishuvaat Istorija na Albancite vo Makedonija od antikata do denes. Inicijativata e na Zdruzhenieto na albanskite istorichari. "Toa e stara ideja, koja treba da dobie institucionalna poddrshka", veli potpretsedatelot na Zdruzhenieto Skender Hasani. Spored nego, objavuvanjeto na istorijata na Albancite vo Makedonija kje posluzhi i za sostavuvanje na uchebnicite po istorija. Pred eden mesec albanskiot premier Sali Berisha pobara revidiranje i prepishuvanje na albanskata istorija, a Hasani veli deka vo nea treba da ima soodveten del za Albancite vo Makedonija. Nositel na proektot treba da bide novoformiraniot Institut za kulturno nasledstvo Petar Bogdani, a treba da da go finansira Vladata.
Zdruzhenieto protestirashe protiv arheoloshkite iskopuvanja na Kale, zashto so niv "se prikrivaat i se iskrivuvaat albanskata i ilirskata istorija. (Vreme)
ALBANSKITE SAJTOVI IZOBILUVAAT SO TEKSTOVI ZA "GOLEMA ALBANIJA"
Voinstveni povici po albanskite internet-stranici
Golema Albanija, prekrojuvanje na granicite na Balkanot i podelba na Makedonija se top-temi na albanskite internet-stranici. Organizacii, voeni formacii, politichari i intelektualci povikuvaat na obedinuvanje na albanskite teritorii vo edna albanska drzhava. Gardata na Bali Kombetar preku soopshtenie povika na mobilizacija za obedinuvanje na Albancite, prenesuva albanskata internet-stranica Lajm. "Nacionalnoto obedinuvanje e neizbezhno, dojde denot koga svetata vojna za obedinuvanje na Albancite kje stane realnost. Vojnata tropa kaj site, osven kaj tie shto go odbraa patot na predavstvoto. Gi povikuvame site da se stavat vo sluzhba, nie sme otvoreni za site, bez ogled na vera, partija ili region", se veli vo soopshtenieto.
ANA nekolkupati se oglasi so povici za obedinuvanje na site albanski teritorii. Na nivnata internet-stranica se objaveni iminja od nivnata crna lista na osudeni na smrt, glavno srpski voeni lica. I pomalite partii vo Kosovo se uporni vo baranjata za podelba na Makedonija. Pretsedatelot na partijata Alijansa za blagosostojba i solidarnost Kocho Danaj veli deka od novite granici na Balkanot Albancite treba da dobijat najmnogu. Spored nego, izjavite na poraneshniot premier na Makedonija Ljubcho Georgievski za podelba megju Makedoncite i Albancite odat vo prilog na obedinuvanjeto na Albancite. Profesorot Mehdi Huseni bara obedinuvanje na site albanski teritorii pod vodstvo na albanskata vlada. Spored nego, albanskata vlada treba da napravi nacionalna strategija za osloboduvanje i obedinuvanje na site Albanci i na etnichka Albanija: Kosovo, Ilirida, Chamerija i natskadarska Albanija (vo Crna Gora).
Rizvan Sulejmani, poraneshen zamenik minister za odbrana od redovite na DUI, vo kolumna vo vesnikot Koha gi osuduva site shto povikuvaat na podelba na Makedonija. "Kosovskite politichari shto baraat albanska granica kaj Kamen most ne znaat shto sakaat i shto zboruvaat", veli toj. Spored nego, pogreshno e da se baraat teritorii od Makedonija koga Albancite se protiv podelba na Kosovo. "Vo momenti koga barame nezavisno Kosovo vo postojnite granici, a ne mozheme da se spravime so Srbija zad koja stoi Rusija, umno li e da otvorime front so Makedonija zad koja stojat Bugarija i Grcija, koi se chlenki na NATO i na EU", veli Sulejmani. (Vreme)
SOJUZ NA BORCITE
Se povampiruvaat tezite za podelba na Makedonija
"Albanskite intelektualci ja povampirija tezata za podelba na Makedonija i sozdavanje Golema Albanija na nivniot sobir shto se odrzha vo Tetovo", velat od Sojuzot na borcite na Makedonija. Vo svoeto posledno soopshtenie obvinuvaat i nekoi od makedonskite politichki partii za letargichen odnos kon tezite na Ljubcho Georgievski za, kako shto velat, "raznebituvanje na Makedonija". Spored niv, izjavite na poraneshniot premier se "neprijatelski i velepredavnichki", posochuvajkji go faktot deka toj sega poseduva i bugarski pasosh. Tie gi povikuvaat partiite da se aktiviraat vo "odbrana na suverenitetot i teritorijalniot integritet". Neprifakjanjeto na povikot za borcite kje znachi signal deka tie partii go poddrzhuvaat "velepredavstvoto na Georgievski". Sepak, kako shto se veli vo soopshtenieto, ohrabruvaat izjavite na nadlezhnite organi za sledenje i analiziranje na negovite izjavi, so verba deka kje se prezemat merki za negovo gonenje.
VMRO-DPMNE
Ljubcho Georgievski da si odi vo Bugarija
"Ni Ljubcho Georgievski ni nikoj drug nema ekskluzivno pravo da trguva, a najmalku da podaruva teritorija na Makedonija na koja se naogjaat vekovnite ognishta na Makedoncite", reagirashe tetovskiot razgranok na VMRO-DPMNE na poslednite izjavi na poraneshniot makedonski premier.
"Po poslednite fashizoidni izjavi na Georgievski vo koi veli deka toj ne mozhe da zhivee so Albancite, mu preporachuvame da si odi tamu kade shto gi promovira poslednite knigi", istaknuvaat od tetovskiot razgranok na partijata. (Dnevnik)
MENDUH TACHI:
Problemot na Albancite vo Makedonija e SDSM
"Problemot na DPA i na Albancite vo Makedonija se vika SDSM. Tamu se sobrani zaedno poraneshni komunisti, ekonomsko-finansiski strukturi, koi na kriminalen pat preku nokj stanaa najbogati lugje vo drzhavata. Zagrozeni od borbata na vladata protiv organiziraniot kriminal, tie sega se obiduvaat da produciraat nova kriza". Ova e objasnuvanjeto na liderot na DPA Menduh Tachi za obidite za destabilizacija na drzhavata.
No, spored Tachi, koj vo Saraj pred chlenovite na partiskoto sobranie go pretstavi svojot godishen izveshtaj, opozicioniot SDSM e slab i e pred samounishtuvanje. "SDSM znae deka e slab i za da go sprechi svoeto ischeznuvanje ja aktivira DUI. Taa insistira da vleze vo vladata ne poradi politichki ili programski prichini, tuku poradi pragmatichni, za da go spasi svojot koalicionen partner, alternativnata shema na vladeenje i toj kriminalen sistem, koj sekoj den dobiva nepodnoslivi udari", dodade Tachi. Liderot na DPA ja obvini DUI i za blokadata za vleguvanjeto vo NATO, ne samo na Makedonija tuku i na Albanija. Noviot pretsedatel na DPA prvpat gi povika Albancite vo Makedonija da izgradat svoja avtohtona politika poradi, kako shto reche, rechisi celosnata dezintegracija na poraneshna Jugoslavija. (Spored TV A1)
RASELENITE OD MATEJCHE NA PROSLAVA NA MALA BOGORODICA
Matejchani slavea so solzi i so pridruzhba
Vo avtobusot shto minuvashe niz Matejche, so koj raselenite organizirano patuvaa na tradicionalnata proslava na praznikot Mala Bogorodica vo istoimeniot manastir, imashe solzi i vozdishki. Toa se povtoruva sedma godina, kolku shto raselenite minuvaat vo kolektivnite centri vo Kumanovo. Raselenite Makedonci i Srbi dzirkaa preku avtobuskite stakla kon svoite zapusteni ognishta. "Porano nashite sosedi-Albanci na ovoj den ni doagjaa na gosti", so nasolzeni ochi shepotea postarite.
Sedmi pat po konfliktot raselenite od Matejche, od kolektivnite centri vo Kumanovo, so avtobusi, so policiska pridruzhba i so megjunarodnite monitori na EU i na OBSE odat vo manastirot na verskiot praznik i na selskata slava. Vo crkvata vo manastirskiot kompleks sveshtenikot Stanisha Petrovski od kumanovskata eparhija odrzha bogosluzhba vo improvizirani uslovi, a beshe presechen i slavskiot kolach shto go donese kumot Savre Bojkovikj, raseleno lice od Ropaljce. "Iako zhiveat vo teshki uslovi kako raseleni vo kolektivnite centri, matejchani ja prodolzhuvaat tradicijata. Na ovoj svetol i golem den posakuvam slednata godina da im bide posrekjna, tie da bidat veseli i da imaat svoi zhivealishta, a crkvata da bide tesna za da gi primi site", poracha sveshtenikot Petrovski.
Pritisnati od zhivotnite problemi, golemiot pravoslaven praznik matejchanite go odbelezhaa simbolichno. Sekjavajkji se na vremeto pred konfliktot, tie ne ja gubat nadezhta deka kje dozhiveat selskata slava da ja odbelezhuvaat kako shto mu prilega na ovoj golem den. "Sekoj den vo kolektivnite centri e potezhok od prethodniot. Nashite vekovni ognishta se ruinirani i zapusteni, a sudskite procesi shto gi povedovme so drzhavata ushte ne se zavrsheni. Samo Gospod gi znae nashite teshkotii", veli kumot Bojkovikj.
Jasmina Zisovska od Zavodot za zashtita na spomenicite na kulturata reche deka e razocharana od sostojbata vo koja se naogja kulturno-istoriskiot spomenik - crkvata Sveta Mala Bogorodica koja datira od 14. vek, kako i konacite vo kompleksot. Freskite shto gi oshtetija pripadnicite na UChK vo konfliktot se samo ischisteni, no za vrakjanje na ovoj svet hram vo prvobitnata sostojba nema nikakvi aktivnosti. (Dnevnik)
REGRUTITE MASOVNO PAGJAAT NA PSIHOTESTOVITE
Ne znaat koja reka teche pod mostot na Vardar!
 Chetiriesetina regruti na ARM shto se prijavile kako dobrovolci za da se steknat so pravo na profesionalno vrabotuvanje vo vojskata, so naredba na zamenikot minister Iljaz Halimi povtorno bile vrateni pred komisijata, iako bile odbieni zatoa shto ne go polozhile psiholoshkiot test. Stanuva zbor za dobrovolci od meshan etnichki sostav koi trebalo da se vrabotat po principot na "partiski kluch" i koi ne znaele da odgovorat na osnovni prashanja od opshta kultura i logichno razmisluvanje.
Mnogu kandidati ne znaele koi se glavnite gradovi na Slovenija, Shvajcarija, Estonija i slichno. Tie pagjale na test-prashanjata za logichna percepcija. Na primer, vo testot im bila ponudena slika na masa so tri noze i trik-prashanje: "Shto i' nedostiga na masata: pepelnik, cvekje ili vaza?" Nieden od niv ne zabelezhal deka na masata i' nedostiga cela noga! Im bil predochen triagolnik i prashanje shto gledaat levo i desno od nego. Davale razlichni odgovori, megju koi naveduvale deka gledaat i drugi geometriski figuri kako krugovi, kvadrati i slichno. "Site imaa nula poeni na psiholoshkiot test. I pokraj toa, zamenikot minister Iljaz Halimi izdade pismena naredba tie povtorno da go polagaat testot so tendencija da se izvrshi pritisok vrz voenata lekarska komisija da gi pushti na testot", velat izvorite.
Vreme dojde do pismenata naredba shto ja potpishal zamenikot minister Halimi. Naredbata e izdadena na 6.9.2007 godina i e zavedena pod delovodniot broj 03-4515/1. So naredbata Halimi i' nalozhuva na lekarskata komisija pri Voenata bolnica povtorno da gi testira istite kandidati shto prethodno padnale na psiholoshkiot test?! I toj lichno gi potvrdi informaciite i izjavi deka ja izdal naredbata zatoa shto ocenil deka psiholoshkiot test bil premnogu tezhok za idnite profesionalni vojnici?!
"Dobrovolcite najmnogu pagjaat na psiholoshkiot test. Zatoa zakluchiv deka prashanjata se premnogu apsurdni. Ne mozhete da ochekuvate site da odgovorat koj e glaven grad na Shvajcarija, Estonija ili Slovenija. Toa ne e realno. Jas imam prijatel vo Shvajcarija, intelektualec, i toj ne znae koj e glaven grad na taa zemja", izjavi Halimi.
Toj naglasi deka, otkako kje gi polozhele site testovi, dobrovolcite se isprakjale na trimesechna voena obuka vo kasarnata vo Veles, a potoa podnesuvale dokumenti za profesionalno vrabotuvanje vo ARM.
Informaciite gi potvrdija i vo Generalshtabot na ARM, pod chija komandna e Voenata bolnica. "Tochno e, no nie ne mozheme da gi komentirame odlukite na nadlezhnite od MO. Tie se ingerencija na zamenikot minister na MO, shto mu ja dal ministerot. Tie ocenile deka ima mozhnost testot da se povtori, izdale takva naredba i lekarskata komisija morala da go ispochituva toa. Nie ne mozheme da go komentirame aktot shto go potpishal zamenikot minister", izjavi portparolot na Generalshtabot na ARM Mirche Gjorgjoski.
Doznavame deka lekarskata komisija pri Voenata bolnica ja ispochituvala naredbata na Halimi i povtorno im dozvolila na dobrovolcite-kandidati za ARM da go polagaat testot. Testot bil povtoren na 11 septemvri vo 13 chasot. Na povtoreniot psihotest povtorno padnale site 40 kandidati. (Vreme)
PO INFORMACIITE VO NEDELNIKOT "FOKUS"
Prislushuvaniot novinar kje go tuzhi Ministerstvoto za odbrana
Zoran Dimitrovski, novinarot na nedelnikot Fokus koj vo petokot objavi informacii deka voenoto razuznavanje go prislushuvalo, najavuva tuzhbi protiv Ministerstvoto za odbrana. Dimitrovski tvrdi deka poseduva dokazi, a imal i svedoci shto kje gi potvrdele informaciite za nelegalnoto prislushuvanje od voenoto razuznavanje na ARM. "Prekrsheni se moite osnovni chovekovi prava kako gragjanin na ovaa drzhava. Sluzhbite na MO prislushuvale poraneshno voeno lice koe telefonski kontaktiralo so mene. Vo stenogramite i dokumentite od prislushuvanjeto se posocheni moeto ime i prezime, profesijata, adresata na zhiveenje, rabotnoto mesto i slichno. Toa e grubo krshenje na moite prava. Kje go tuzham MO kako drzhavna institucija shto nelegalno prislushuvala civilno lice i site dokazi kje gi prilozham pred sudot, zaedno so svedokot", izjavi Dimitrovski.
Vo Ministerstvoto za odbrana izjavija deka informaciite vo Fokus se nevistiniti i deka nemaat namera da gi komentiraat. "Celiot tekst e smeshen. Mozham samo da kazham deka Voenata sluzhba ne vrshi prislushuvanje. Taa ne prislushuva nikogo. Stavot na MO e deka objavenite informacii na Fokus se celosno nevistiniti i deka nemame namera da gi komentirame", izjavi portparolot na MO Zaharie Vulgarakis.
Fokus objavi informacii deka Voenata sluzhba za bezbednost i razuznavanje (VSBIR) vo juli go prislushuvala telefonot na penzioniraniot polkovnik na ARM Dragan Stojmanovski i deka i gi belezhela site negovi kontakti i telefonski razgovori so pripadnici na ARM, politichari, pratenici i novinari. Spored Fokus, megju podatocite shto gi belezhela VSBIR se nashlo i imeto na Zoran Dimitrovski, zamenik glaven i odgovoren urednik vo vesnikot, i informacii shto se odnesuvale na negovata privatnost...
Vreme pred nekolku meseci objavi informacii deka Ministerstvoto za odbrana i Generalshtabot na ARM imale informacii za shvercot so oruzhjeto vo Bugarija, koi Voenata sluzhba za bezbednost i kontrarazuznavanje im gi dostavila navreme. Vesnikot togash objavi i pismeni dokumenti so datum i pechat na primopredavanjeto, shto bea oznacheni kako strogo doverlivi. Po serijata tekstovi za nelegalnata trgovija so armisko oruzhje, VSBIR isprati lugje shto nekolku dena postojano nabljuduvaa koj vleguva i koj izleguva od redakcijata za da se otkrie "krtot" shto gi iznel doverlivite dokumenti. Spored provereni soznanija na Vreme, i togash imalo stenogrami od prislushuvani razgovori na novinari, kako i dokumentirani informacii za dvizhenjeto na novinarite shto rabotea na sluchajot. (Vreme)
PROPADNA USHTE EDNO SUDSKO ROCHISHTE NA EKSPREMIEROT I PRATENICHKATA NA VMRO-DPMNE
Buchkovski i Boneva kako kuche i mache!
Ekspremierot Vlado Buchkovski povtorno ne se pojavil na rochishteto vo sudskiot proces so pratenichkata na VMRO-DPMNE Silvana Boneva, koja poigna tuzhba za kleveta protiv nego poradi tvrdenjata na Buchkovski vo edna emisija na TV Skaj Net deka taa ima bugarsko drzhavjanstvo. Boneva veli deka Buchkovski na toj nachin samo bega od odgovornosta i ne saka da se soochi so vistinata. "Ne znam do koga Buchkovski kje se obiduva da go eskivira sudenjeto i da se vadi na toa deka ne bil uredno pokanet. Mozhno e preku mojot advokat da pobarame da mu se sudi vo otsustvo. Ako tolku saka, za slednoto rochishte jas lichno kje mu ja predadam pokanata, iako i sega mu beshe dostavena, kako na domashnata adresa taka i vo Sobranieto", veli Boneva.
Buchkovski veli deka kje se pojavi na sud vednash otkako kje dobie uredna pokana, zashto edvaj chekal da gi dokazhe svoite tvrdenja. Toj prethodno reche deka simpatizeri na VMRO-DPMNE na Pravniot fakultet kade shto predava mu dostavile pisma vo koi tvrdat deka soprugot na Boneva bil odgovoren "za site Bugari vo chuzhbina". "Tokmu od tie prichini, koi ne i' odat vo prilog, taa se plashi i ne se pojavi na sudskoto rochishte vo maj. Se brkame kako kuche i mache. Neka mi ja dade taa pokanata, so zadovolstvo kje dojdam. Boneva pominuva vo Sobranieto pokraj mene kako pokraj turski grobishta", reche Buchkovski.
Slednoto rochishte e zakazhano za vo oktomvri. (Vecher)
 SREDNOSHKOLSKI PROTESTI
So domati i so jajca protiv maturata!
Uchenici od nekolku sredni uchilishta protestiraa pred Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i pred Vladata, barajkji da bidat oslobodeni od polaganje drzhavna matura. Uchenicite frlaa domati i jajca vrz drzhavnite institucii. Dvajca od niv nekolku chasa bea privedeni vo policija so opomena deka go narushuvaat javniot red i mir. Zamenikot minister za obrazovanie i nauka Jovan Lazarov go oceni odnesuvanjeto na uchenicite kako nedolichno i preku mediumite im poracha deka polaganjeto matura e vo nivni interes. "Ako sakame da bideme del od zaednichkiot evropski obrazoven prostor, treba i nie da se prisposobime kon toa, so toa shto kje vovedeme maturski ispit", izjavi Lazarov.
Minatata godina bea doneseni izmeni na Zakonot za sredno obrazovanie od 2005 godina, so shto za edna godina beshe odlozhena primenata na chlenot so koj se regulira maturskiot ispit. Ovaa godina kje se polagaat dva ispita - majchin jazik i vtor izboren predmet, vo zavisnost od toa na koj fakultet kje aplicira maturantot. Predvideno e podocna postepeno da se vovedat chetiri ispiti, shto kje se polagaat vo Maturskiot ispiten centar i vo uchilishteto. Vo noemvri srednoshkolcite kje polagaat pilot-matura. "Tehnichkite podgotovki se mnogu odamna zavrsheni, taka shto maturata uspeshno kje se sprovede. Ako na probnite testovi se utvrdi nivo na znaenje, maturata kje se dimenzionira spored toj proben ispit", izjavi Lazarov.
Protesti na maturanti minatata nedela imashe vo povekje gradovi niz zemjata. (Vest)
 BITOLA
Bolnicata dobi chetiri milioni evra
Spored planovite za razvoj na bitolskoto zdravstvo, nadlezhnoto Ministerstvo za Klinichkata bolnica i za Zdravstveniot dom odobri chetiri milioni evra za gradezhni investicii. "Pokraj menuvanjeto na kompletnata dograma vo bolnicata, planirame da gi preadaptirame bolnichkite sobi od segashnite 6 na 4 legla, so zasebni toaleti i sanitarii, a trikrevetnite bolnichki sobi kje se adaptiraat vo dvokrevetni i ednokrevetni", izjavi direktorot d-r Dimche Kuzmanovski. "Pokraj toa, se planira i nadgradba na tri kata vo atriumot, kade shto kje se smestat oddelot za infuzioni rastvori, urgentniot centar, oddelot za kardiologija i sluzhbata za nevrohirurgija".
Pokraj ovie gradezhni investicii, se ochekuva i pochnuvanje na gradba na administrativni prostorii kaj vlezot vo bolnicata, so shto bi se oslobodil postojniot administrativen prostor vo funkcija na zdravstveni uslugi, odnosno premestuvanje na specijalistichkite ambulanti, koi podolg period se naogjaat vo vizbite na bolnicata. Klinichkata bolnica - Bitola, koja so 900 vraboteni e najgolemata zdravstvena ustanova vo Makedonija, i vo idnina kje dobiva najmnogu sredstva i spored najavite od Vladata za slednata godina kje se izvrshi i celosna obnova na fasadite na bolnicata i na Zdravstveniot dom.
SOZNANIJA NA KRIZNIOT SHTAB VO BITOLA
Pozharite bile podmetnati!
Krizniot shtab shto po golemite pozhari beshe formiran vo Bitola imashe obemna rabota i denovive izleze so informacija so site relevantni podatoci shto gi prezentirashe pred gradonachalnikot Vladimir Taleski, a na sostanokot prisustvuvaa i gradonachalnicite na opshtinite Novaci i Mogila. Struchnite lica koi detalno ja prouchuvale celata rabota smetaat deka se raboti za podmetnat pozhar i deka prichina ne bile toploto vreme i veterot. Informacijata shto ja razgleduval Krizniot shtab gi sodrzhela site podatoci i situacii, no bila dadena i sugestija da se formira komisija shto kje gi proceni shtetite. Takvi komisii kje se formiraat vo sovetite na opshtinite, bez ogled na toa shto i drzhavata ima svoja komisija za procena na site pozhari.
"Habitat" kje gi sanira opozharenite domovi na Romite
Amerikanskata nevladina organizacija Habitat projavi inicijativa za saniranje na domovite na Romite shto nastradaa vo neodamneshniot golem pozhar shto ja zafati Bitola. Pretstavnikot na Habitat za Makedonija, profesor d-r Zoran Kostov go izvesti za toa gradonachalnikot na Bitola Vladimir Taleski. Vo narednite denovi, vo sorabotka so Crveniot krst na Bitola, treba da se utvrdat tochno licata chii domovi najmnogu nastradaa vo pozharot.
Habitat im pomaga i na licata so niski lichni primanja shto nastradale vo nekoja katastrofa, a se zanimava i so beskamatno kreditiranje na izgradba na zhivealishta. Na sredbata so gradonachalnikot Taleski stanalo zbor i za takvata ideja i vo naredniot period kje se razgledaat mozhnostite - gragjanite so niski lichni primanja preku beskamaten kredit za period od 20 godini da si go reshat stanbenoto prashanje.
OD NADOJDENA VODA SO MNOGU TINJA
Ribi se udavija vo Treska!?
 Pogolema kolichina pcovisana riba bila zabelezhana vo vodite na Treska, vo blizina na akumulacijata Matka, i vo rekata Vardar, kaj skopskiot Gradski park. Gragjanite shto go zabelezhale pomorot, vednash gi izvestile veterinarnata i zemjodelskata inspekcija. Spored prvichnite informacii, ribata ne e otruena od toksichna materija, tuku pcovisala od voda so tinja koja vo Treska bila ispushtena od akumulacijata Matka. Inspekciskite sluzhbi velat deka, najverojatno, imalo chistenje na akumulacijata, pa doshlo do odlevanje na pogolemi kolichini organski materii koi go namaluvaat kislorodot vo vodata i mozhe da predizvikaat masoven pomor na ribite.
Prijavite vo inspekciite za pcovisanata riba stignale od lokalnoto naselenie, no i od pogolem broj ribarski zdruzhenija. Tie insistirale ekipi od dvete inspekcii itno da zemat mostri od vodata za da utvrdat od shto pcovisala ribata. No, za da bide misterijata pogolema, koga inspektorite se pojavile na teren, ne pronashle nitu edno parche mrtva riba. "Imame soznanija deka ushte rano sabajleto, koga lugjeto ja videle ribata na povrshinata na vodata, pochnale da ja sobiraat. So nekoi lugje shto razgovaravme ni rekoa deka kaj akumulacijata Matka lokalnoto naselenie polnelo celi koshnici so mrtva riba", ni reche Vancho Dimitriev, direktor na Drzhavniot inspektorat za zemjodelstvo. Spored Dimitriev, analizite od zemenite mostri kje treba da ja otkrijat vistinskata prichina za pomorot na ribata. Abdujalzel Dogani, rakovoditel na oddelot za veterinarna inspekcija, veli deka negovite inspektori go prebarale celiot tek na rekata Vardar vo delot na Gradski park, no ne uspeale da najdat mrtvi ribi. (Vest)
HIDROBIOLOZITE PREDUPREDUVAAT
Ushte dva santimetra do kolaps na Ohridskoto Ezero!
Nivoto na Ohridskoto Ezero e samo dva santimetra nad nultata tochka. Od Upravata za hidrobioloshki raboti predupreduvaat deka izminative sedumnaeset dena, nivoto na Ezeroto se spushta po polovina santimetar dnevno. Ako se zadrzhi vakvoto tempo na namaluvanje na vodostojot, mozhe da se sluchi narednive nekolku denovi da ja dostigne i nultata tochka. "Nultata tochka na nivoto na Ohridskoto Ezero iznesuva 693,17 santimetri, a poslednoto zavcherashno merenje ni pokazha deka vodostojot iznesuva 693,19 santimetri. Ova ne e prv pat Ezeroto tolku da se isprazni. Pred okolu shest godini nivoto beshe za eden santimetar ponisko od kritichnata tochka", veli hidrologot Konstantin Ugrinski od Upravata za hidrometeoroloshki raboti. Biolozite od Hidrobioloshkiot zavod vo Ohrid predupredija na opasnosta koja mu se zakanuva na zhiviot svet vo ezeroto ako negovoto nivo i natamu prodolzhi da opagja. Hidrolozite velat deka prichina za vakvoto praznenje na ezeroto e dolgotrajnata susha, no i pointenzivnoto ispushtanje na vodata za potrebite na hidrocentralite na Drim vo Makedonija i vo Albanija.
 IZGOR CENI NA ZELENITE PAZARI
Grchki trgovci gi poskapea domatite
Golemoprodazhnata cena na kilogram domati denovive se zgolemi duri na 50 denari, shto ne se sluchilo izminatite 15 godini! Sega domatite, so presmetanata marzha na zarabotuvachka, vo maloprodazhbata se nudat po cena od 60, pa duri i do nad 80 denari za kilogram, shto e rechisi dvojno poskapa od onaa po koja se prodavaa izminatite dva meseca. Poskapuvanje, no ne tolku drastichno, ima i kaj drugite gradinarski proizvodi. Vane Mitev od zdruzhenieto Eko gradinar od Strumica veli deka golemoto poskapuvanje ne povrzano so sezonata na zimnici, tuku so zgolemeniot izvoz na zemjodelskite proizvodi, posebno na domatite. "Grci go sobraa rechisi celiot rod koj godinava beshe so mnogu dobar kvalitet, no i dostigna kolichini od okolu 40 milioni kilogrami. Za kilogram domati plakjaat po 50 denari. Za istata cena lani bevme prinudeni da prodavame cela gajba od 10 kilogrami. Kupuvaat i krastavici i piperki", veli Mitev. Spored nego, Grcija ne e kraen potroshuvach na makedonskite zemjodelski proizvodi. Trgovcite shto kupuvaat od makedonskite zemjodelci, potoa pravat biznis. Gi preprodavaat po nekolkupati povisoki ceni vo zemjite od Evropska unija kade shto ima nedostig na zemjodelski proizvodi. "Vo Shvajcarija vo prodavnica kilogram domati e 14 franci, a vo Italija dostignuvaat cena i do 5 evra", veli Mitev.
I ministerot za zemjodelstvo Aco Spasenoski izjavi deka zgolemuvanjeto na cenata na domashnite zemjodelski proizvodi e povrzano so zgolemeniot izvoz. "Imame za 17 nasto pogolem izvoz i za 20 nasto pogolemi izvozni ceni, pa seto toa se reflektira i vrz domashnite ceni", veli Spasenoski. Spored Drzhavniot zavod za statistika, cenite na zemjodelskite proizvodi vo avgust godinava se za duri 25,5 nasto zgolemeni, vo sporedba so istiot period lani. (Vest)
Makedonija pobara iten uvoz na zhito od Ukraina
Makedonija pobara od Ukraina da i pomogne vo nedostigot od zhito preku iten uvoz na pchenka, pchenica i jachmen. Baranjeto go upati vicepremierot Zoran Stavreski, koj beshe na chelo na delegacijata shto ja poseti Ukraina, kade shto se odrzha osnovachkata sednica na Megjuvladinata makedonsko-ukrainska komisija za trgovsko-ekonomska sorabotka i na Meshovitiot komitet za implementacija na Dogovorot za slobodna trgovija megju Republika Makedonija i Ukraina. Pritoa, od ukrainska strana beshe potvrdeno deka Ukraina raspolaga so resursi da gi zadovoli potrebite na Makedonija i najavi deka kje gi pottikne domashnite kompanii aktivno da ja razgledaat mozhnosta za isporaka na pchenka, pchenica i jachmen da gi zadovoli makedonskite potrebi. (Utrinski vesnik)
KRAPA, MAKEDONSKI BROD
Se rodi prvo bebe po 30 godini!
 Se vrakja zhivotot i verbata za razvoj na seloto Krapa, Makedonski Brod , otkako, po povekje od 30 godini, se rodi prvoto bebe. Meshtanite se raduvaat shto se vrakja zhivotot vo seloto, no najsrekjno e semejstvoto Gjorshanoski. Radosta im ja donese malata Ivana, koja se rodi pred 13 meseci. "Kjerka mi e prvoto bebe vo selovo, otkako sum se rodil jas", veli 33-godishniot Rade Gjorshanoski, ne mozhejkji da ja skrie vozbudata shto nekoj odnadvor gi posetil i se interesira za noviot chlen na semejstvoto.
Zhiveat od platata shto toj ja zarabotuva vo noviot pogon za proizvodstvo na mineralna voda Masigo, a za svoi potrebi proizveduvaat gradinarski kulturi i odgleduvaat dve kravi. "Ubavo mi e na rabota, pogonot i opremata se novi, i so 10 iljadi denari plata sum zadovolen", veli Rade koj, pokraj na svojata kjerka, se raduva na dobitokot, no i na toaletot koj sam go gradi. "Mora da se sozdavaat podobri uslovi za zhivot za nas, za roditelite, za malata Ivana". Negovata sopruga Vesna, koja pred shest godini go napushtila rodnoto selo Debreshte za da zasnova semejstvo, vo Krapa e mnogu posrekjna i poradosna, osobeno otkako im se rodila Ivana. "Na malata Ivana i posvetuvam najmnogu vreme. Zhiveeme siromashno, no zadovolna sum od zhivotot", veli taa.
Iselenite zhiteli pochnaa da se vrakjaat vo Krapa. Seloto se naogja na 1.050 metri nadmorska visochina vo pazuvite na Dautica i ima sedumdesetina postojani zhiteli , chij broj vo leto se zgolemuva na nad sto. (Vest)
 MAL INTERES ZA POTOMSTVO
Vo Makedonija se ragjaat 23.000 bebinja godishno
Smrtnosta kaj decata vo Makedonija e namalena od 36 promili vo 1990 godina na segashnite 13, no toa se' ushte e visok procent vo sporedba so razvienite zemji, kade shto smrtnosta se dvizhi okolu dva promila od brojot na naselenieto, predupreduvaat pedijatrite. Tie velat deka struchno si ja vrshat rabotata, no podobruvanjeto na sostojbata ne zavisela samo od niv tuku i od vkupnite sostojbi vo drzhavata. "Ne treba da ochekuvame zdravi deca koga imame visok koeficient na zagadenost, osobeno na vozduhot, vodata i na pochvata. Cela Makedonija e pretvorena vo deponija. Postojat ogromni rizici za zdravjeto na majkite i na decata", istakna profesor d-r Ljupcho Nikolovski, pretsedatel na Zdruzhenieto na pedijatrite na Makedonija. Toj megju faktorite za loshata sostojba gi stava i vkupnite sostojbi vo drzhavata, a osobeno segashnata socijalna nesigurnost. Toj veli deka na makedonskite kliniki se upotrebuvaat najsovremenite nachini na lekuvanje i tretiranje na zabolenite deca, no toa e samo del od nivnata kompleksna zdravstvena zashtita.
Visokata smrtnost kaj novorodenchinjata i decata iako, kako shto velat pedijatrite, poslednive godini e vo opagjanje, povrzana e i so postojanoto namaluvanje na natalitetot, so shto se prodlabochuva nepovolnata starosna struktura na makedonskoto naselenie. "Imame 23.000 poroduvanja godishno, populacijata na decata do 14 godini opagja, a site treba da ne' zagrizhuva toa. Se namaluva interesot za ragjanje vo vakvi nepovolni socijalni uslovi shto se granichat so siromashtija", objasnuva Nikolovski. (Utrinski vesnik)
 DRACHEVO - SKOPJE
Banani vo dvorot
Na ulica Dimitija Chupovski vo skopskata naselba Drachevo rastat banani. Niv na poseben nachin gi odgleduva 75-godishniot Dushan Mishovski, no, kako shto veli, poradi previsokite temperaturi i suviot vozduh, ova leto bananite ne rodile plodovi. Pred 10 godini, Dushan kupil sadnica od Strumica so nadezh deka kje mu rodi plod. Sadnicata ja stavil vo edna mala saksija koja ja chuval doma na sobna temperatura. Po edna godina drvoto izrasnalo, pa toj go presadil vo dvorot kade shto dosega izniknale okolu 12 drvja."Bananite baraat mnogu nega. Preku leto baraat mnogu polevanje, a vo zimskiot period gi pokrivam so najloni za da ne zamrznat. Koga temperaturite kje padnat pod nulata, im vkluchuvam svetilki koi gi zatopluvaat i gi shtitat da ne zamrznat. Dosega rodija chetiri plodovi, no tie izgorea i skapaa", veli sopstvenikot Mishovski.
Za edna do dve godini, veli Mishovski, stblata na baninite dostigaat i do dva metra. Koga drvoto kje rodelo plod, Mishovski go sechel do koren za da izrasne povtorno narednata godina. Sopstvenikot gi chuva bananite kako ukrasni drvja. Tie imaat golemi zeleni lisja koi veli deka mu go razubavuvaat dvorot. I pokraj toa shto plodot im se sushi, Mishovski veli deka nema da prestane da gi odgleduva. Osven banani, vo dvorot na Mishovski rastat i kivi, a odgleduva i kali so nevoobichaena golemina na listovite i drugi vidovi drvca i rastenija. Mishovski e golem ljubitel na banani i se nadeva deka eden den kje mozhe da gi jade plodovite. (Vest)
|
