VOVEDNIK

Dzhoni ne se dava lesno

Koj veli deka samo vo eks-komunistichkite zemji liderite po urnekot na nivnite prethodnici, sonuvaat da bidat "dozhivotni"? Go gledame i nashiot Mr. Howard ne se dava taka lesno. Nitu godinite, nitu anketite, nitu sovetite od kolegite ne uspeaja da go pomrdnat od mesto. Shto e najvazhno, gi ubedi najbliskite sorabotnici deka taka treba da bide, iako dva dena pred toa, tie go sovetuvaa da go otstapi mestoto pred izborite. Tie nego?
Se sekjavam koga bev mal i koga sekoja vtora nedela Tito dobivashe 15-ti orden na naroden heroj ili 26-ti izbor na dozhivoten pretsedatel, si mislev deka toa e normalno, deka nema drug, deka taka mora da bide... Togash, ne mi teknuvashe deka nema teorija drug da dobie shansa. Go gledam sega nashiov Dzhoni, se potsmevam i se prashuvam: zarem misli deka site sme sklerotichni i kje mu veruvame deka po izborite kje se povleche? Zaboravil ochigledno deka toj film vekje go gledavme. Nemam nishto protiv g-not Hauard, samo me plashi deka idoli mu bile onie "dozhivotnite" od blokot koj odamna zamina vo istorijata.
Pobliskite negovi sorabotnici tvrdat deka ne otstapil poradi soprugata. Taa go ubeduvala da ostane ushte eden mandat. Dokolku mu e nekoja uteha, neka ne se grizhi, spagja vo mnozinstvoto mazhi koi bi postapile isto kako nego. Drug izbor nemaat.
***
Kutri Kostelo, crvenee, se smee i koga ne mu se smee, ama shto ti e jak politichar, cvrsto ne ubeduva deka kako i sekogash ja poddrzhuva politikata na negoviot lider i veruva vo timska rabota. Uveren sum deka ne mu e do smeenje, ama ushte poubeden sum deka chovekot nema "madinja" da se sprotivstavi i da zastane zad toa shto iskreno go posakuva vekje povekje godini - da go predizvika Hauard za liderskoto mesto vo partijata. Koga nema sila za takvo neshto, kako li kje se odnesuva koga zemjata kje se soochuva so pogolemi predizvici?
***
Po golemite pozhari vo Grcija, Hauard i Rad se istrchaa so izjavi koj povekje kje i pomogne na Grcija da ja sanira golemata tragedija. Doagjaat izbori, a dvajcata lideri ne sakaat da ostanat bez glasovite na, kako shto velat, 600,000 Grci. Koj veli deka matematikata i politika ne odat raka pod raka? Koga nie sakame da go napravime istoto, ne prashuvaat - od koja strana ste Vie, so vladikata ili protiv, od firom ili nefirom... A, nie si mislevme deka tie ne ne' sakaat, deka ne gi interesirame... Gi interesirame, a kje pochnat mozhebi i da ne' sakaat, samo potrebno e najprvin nie da se pochituvame megjusebno, da gi nadmineme razlikite, da sozdademe nacionalni celi... Za sakanje nema potreba, dodeka dojdeme do toj stepen kje ne snema.
***
Vo Makedonija nema opasnost po bezbednosta! Taa fraza se povtoruva sekojdnevno, so nadezh deka gragjanite mirno kje spijat i nema da se grizhat shto e ubien policiski komandir, shto dvajca policajci se povredeni vo prestrelka, shto albanskata armija e na gotovs, shto SAD najavuvaat ednostrano priznavanje na Kosovo, a cela Evropa vrie i tvrdi deka takva odluka kje donese novo krvoprolevanje... No, shto ne interesira toa nas, shto imame nie so Kosovo? Sosem "malku", samo nereshen problem so granicata, samo nekolku iljadi Albanci koi sekoj den ne' potsetuvaat deka gi nemaat osnovnite chovekovi prava... Cela Evropa se trese, a kaj nas i pokraj pukanje, palenje kukji i ubivanje, nema mesto za panika, se' e pod kontrola. Samo se prashuvam - pod chija kontrola?
***
Vesta za noviot hotel so 15 pretsedatelski apartmani me izvadi od pamet. Da ne ni se nalutat investitorite shto sme im dale kriterium koj nikoj vo svetot dosega ne go postignal, pa da izbegaat. Koga odednash opozicijata obelodeni deka zad hotelot stoi Orce "veliki" Kamchev.
Mi olesna na dushata, bidejkji jasno mi e deka koga e Orce vo prashanje i nevozmozhnoto e mozhno. Kje im pokazheme nie deka devizata "skopsko i se' e mozhno" ne e izmislena samo za pivoto proizvedeno vo skopska Pivara, tuku stanuva zbor za mnogu posilen element vo nasheto opshtestvo koe e pod vlijanie na SKOPSKO.

Vash,
Ljupcho Stankovski

CRKOVNIOT SOBIR VO ROMANIJA E VAZHEN ZA PROMOCIJATA NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA

Prijatelite na MPC se se' pomnogubrojni

"Evropskata ekumenska asambleja vo Romanija beshe eden sehristijanski nastan na nivo na Evropa i nasheto prisustvo tamu treba da go gledame kako eden vazhen chekor za MPC, se' drugo e nebitno", veli Gjoko Gjorgievski, sekretar na episkopot g. g. Stefan i profesor na Bogoslovskiot fakultet, koj prisustvuvashe na Tretata ekumenska asambleja shto se odrzha minatata nedela vo gradot Sibiu, vo Romanija. Ova beshe prvpat edna crkovna delegacija od Makedonija da prisustvuva na vakov sevselenski crkoven sobir na koj prisustvuvaa 2.500 delegati od pravoslavnite, katolichkite i protestantskite crkvi, kako i pretstavnici od drugi religii. Spored neoficijalnite informacii, prisustvoto na makedonskata delegacija vo Sibiu go pomognal eden pretstavnik na Evropskata komisija i pokraj protivenjeto na Srpskata i na Grchkata pravoslavna crkva. Spored Gjorgievski, se' ushte ima dobri lugje koi i' pomagaat na MPC da se najde tamu kade shto pripagja, ramo do ramo so drugite pravoslavni crkvi vo Evropa. "Ne sakam da shpekuliram za lugjeto shto ni pomognaa. Malku se i treba da gi cenime, zashto se nadevam deka i ponatamu kje ni izlezat vo presret. Za dvata dena kolku shto traeshe konferencijata, normalno e deka ostvarivme i sredbi so pretstavnici na drugite pravoslavni crkvi", reche Gjorgievski, no ne sakashe da precizira so koi.
Za znachenjeto na ovoj nastan progovori i poglavarot na MPC g. g. Stefan, koj oceni deka toj e mal no znachaen chekor za MPC: "Toa e dobro za MPC, zashto ni treba i iskustvo, ni trebaat kontakti, ni treba druzhenje so tie lugje i, sekako, toa shto e aktuelno megju site hristijanski crkvi treba da go znae i MPC. A i da im kazhe shto e novo, shto se sluchuva, kako zhivee MPC".
Ambasadorot i shef na pretstavnishtvoto na Evropskata komisija vo Romanija Donato Kijarini, koj voedno go pridruzhuvashe pretsedatelot na Evropskata komisija Hoze Manuel Baroso na ovoj nastan, veli deka mu e milo shto ja videl delegacijata od Makedonija vo Sibiu. "Kako dolgogodishen i vistinski prijatel na vashata zemja i na vashiot narod mnogu bev srekjen poradi toa shto ja vidov delegacijata od Skopje shto uchestvuvashe na ekumenskiot sobir na crkvite vo Sibiu. Lichno mozham da kazham deka imam najubavi spomeni od vremeto shto go pominav vo Skopje i se nadevam deka kje se vratam naskoro za da uzhivam vo drushtvoto na moite mnogubrojni prijateli", reche ambasadorot Kijarini, koj beshe shef na kancelarijata na Evropskata unija vo Makedonija. (Vreme)

USHTE EDNA PARTIJA OD SDSM

Jordanovski i Rahikj pravat Partija na slobodni demokrati

Vo oktomvri kje se registrira Partija na slobodni demokrati, nov politichki subjekt okolu koj se sobiraat nezadovolnite chlenovi od SDSM na chelo so Ljupcho Jordanovski, nesuden ambasador vo Vashington, i Esad Rahikj, poraneshen chlen na SDSM. Kako chlenovi na idnata partija se spomenuvaat i nekolku poznati univerzitetski profesori. Zasega ne se obelodenuva dali od SDSM kje preminat i nekolkumina aktuelni pratenici. "Sega rabotime na programata i na statutot. Naskoro kje pochneme procedura za registracija na partijata. Za toa kje ni treba najmalku eden mesec. Doprva kje se dogovorime dali kje ostane imeto shto sega se vrti", izjavi Jordanovski. Se najavuva deka partijata kje bide multietnichka, a sekoj chlen kje mozhe nekazneto da go koristi demokratskoto pravo na svoj stav, nezavisen od partiskiot. (Vreme)

PRIZNANIE ZA ALPINISTOT

Medal za zaslugi za Makedonija za d-r Delev

Pretsedatelot na Republikata Branko Crvenkovski go primi d-r Gligor Delev, koj na 20 maj godinava go postavi makedonskoto zname na najvisokiot vrv na svetot Mont Everest (8.848 metri). Doktor Delev e vtor Makedonec koj uspea da se iskachi na "pokrivot na svetot" po Dimitar Ilievski-Murato - na 10 maj 1989 godina - koj po simnuvanjeto tragichno go zagubi zhivotot i ostana vo vechnata grobnica na Himalaite.
Crvenkovski mu soopshti na Delev deka za negoviot golem podvig kje go odlikuva so Medal za zaslugi za Makedonija, a vrachuvanjeto kje se izvrshi na prigodna svechenost pri negoviot sleden prestoj vo Makedonija. (Utrinski vesnik)

Dijasporata i Toshe vo proekt za podobro osnovno obrazovanie

Obedinetata makedonska dijaspora OMD i Akademijata za obrazoven razvoj AOR, neprofitni organizacii shto se formirani vo Vashington, iniciraa proekt za podobruvanje na kvalitetot na obrazovanieto vo osnovnite uchilishta vo Makedonija, soopshtija od Agencijata za iselenishtvo. Partner vo proektot e i makedonskata muzichka dzvezda Toshe Proeski, koj na 5 oktomvri na Gradskiot stadion vo Skopje kje odrzhi humanitaren koncert kako poddrshka na proektot. Prihodot od prodazhbata na bileti i DDV od koncertot kje se upotrebat za poddrshka na obrazovnite programi vo Proektot za osnovno obrazovanie.