Nikogash ne e docna za vistinska ljubov

Koga e vo prashanje sudbinata, samo tie shto se vistinski srekjnici go dobivaat toa za shto sonuvale. Mnozinstvoto, vo koe spagjam i jas, se soochuva so sosem poinakva realnost od toa za shto sonuval i koval planovi. Nikogash nemashe da poveruvam, duri ni ako rodenata majka mi zboruvala za toa, deka na 53-godishna vozrast kje najdam brachen sopatnik po sopstvena merka, otkako vekje ednash kje se izgoram. Mojot zhivot e slichen na povekjeto od mojata generacija, no mojata zhivotna prikazna se pokazha unikaten primer za toa deka nikogash ne e docna za ljubov i deka prviot izbor ne e sekogash i vistinskiot. Najvazhno e nikogash da ne se predavate pred zhivotot i da ne mu vrtite grb na toa shto ve cheka zad agolot.
* * *
Mojata najgolema zhivotna ljubov se rodi ushte koga imav sedumnaeset godini. Barem togash taka mi se chineshe. Se vikashe Dragan i beshe chetiri godini postar od mene, tukushto diplomiran pravnik. Beshe visok, simpatichen i ambiciozen, se' za shto otsekogash sum sonuvala. Ednostavno, go obozhavav sekoj negov gest, sekoj zbor ili neseriozno odnesuvanje. Taa negova opushtenost i neobvrzanost osobeno me voshituvashe. Beshe mojata prva ljubov i mojot prv ljubovnik. Nashata vrska sekojdnevno zreeshe, a koga pochuvstvuvav deka navistina ni se pishuva bleskava idnina, go zapoznav so moite roditeli. I vednash gi osvoi i niv. Toa mu beshe vo krvta, znaeshe kako da im se dopadne na lugjeto i vednash da gi osvoi nivnite simpatii. Prvoto leto koga bevme zaedno na odmor, toa ni beshe i eden vid neoficijalen meden mesec. Tokmu tamu, pokraj prekrasniot morski breg i vo romantichnite vecheri pod polna mesechina zabremeniv. Koga bev vistinski sigurna, mu soopshtiv na Dragan.
- Dusho, mislam deka kje morash da se podgotvuvash za ushte edna znachajna uloga vo zhivotot - ulogata na tatko.
- Bravo za nas! Ne mi se veruva.
- E, pa toa sleduva koga spiesh so nekogo.
- Pa, bash i ne se sekjavam deka neshto mnogu spievme. Dusho, koga kje im soopshtime na roditelite?
- Pa na moite mozheme da im kazheme sledniot mesec, da gi izraduvame tochno na nivnata godishnina od brakot.
- Kolku godini slavat?
- Zlatna svadba. Da ne ti se veruva, celi 25 godini zaedno.
- Draga moja, ako se potrudime, bi mozhele i da gi prestigneme.
- Dragane, dali ti toa...
- Dusho, nemam namera da te baram, znam deka vekje si moja.
- Shto da recham, osven...
Taka i se sluchi. Iako ne beshe po moja volja, nashite roditeli, koi bea mnogu zadovolni i srekjni poradi nashata odluka, priredija golema svadba. Za srekja, jas i Dragan uspeavme da se izvlecheme od taa brkotnica i otidovme na patuvanje. Toa beaa navistina prijatni migovi na ljubov, strast, zanesenost.
No, shtom se vrativme doma se soochivme so realnosta. Dragan dobi rabota vo edna lokalna firma, a jas i ponatamu rabotev na svoeto sluzhbenichko mesto. Reshivme da zhiveeme so negovite roditeli, zatoa shto imaa navistina golema i prostrana kukja.
Nabrzo se rodi i nasheto prvo dete, kjerkichkata Elena. Bev presrekjna, a Dragan, prvpat otkako sme zaedno, izreagira na sosem nepredvidliv nachin. Se pojavi vo porodilnoto sosem pijan i praveshe sceni pred sestrite koi ne mu dozvoluvaa da go vidi bebeto vo takva sostojba.
Incidentot ne go spomenuvavme so godini, rechisi nikogash i ne go prokomentiravme. Sepak, prvite godini so Elena bea nashite najubavi vreminja kako semejstvo. Uzhivavme vo udoben i harmonichen semeen zhivot.
Togash nenadejno pochina mojot svekor, tatko mu na Dragan. Ednostavno, edno utro ne se razbudi od sonot. Od toj nastan vo nashiot dom nastana neprijaten molk. Majka mu na Dragan ne izleguvashe od svojata soba, stradashe od bolka i od depresija, ne zboruvashe so nikogo, pa duri ni so svojot sin. Znaev deka seto toa nema da izleze na dobro.
Po nepolna godina od smrtta na tatko mu pochina i negovata majka. Dragan celosno se povleche vo sebe. Stana poinakov chovek. Go zagubi interesot za se' shto go opkruzhuvashe, vkluchuvajkji ne' i nas, negovoto semejstvo. Gi prezedov site obvrski okolu deteto i kukjata, sakav da napravam se' samo da mu pomognam da izleze od taa letargija.
Vremeto techeshe i Dragan poleka se vrati na kolosek. Povtorno beshe raspolozhen, podgotven da porazgovarame, da uzhiva vo igranjeto so Elena, da se provrti niz kukji, shto se veli. Mu se zgolemija i rabotnite obvrski, koi mu donesoa unapreduvanje, no i ushte ponaporna i odgovorna rabota, mnogu otsustvuvanja od doma, mnogu sluzhbeni patuvanja.
Jas se gordeev so negoviot uspeh, so toa shto mi se vrati stariot Dragan i voopshto ne mi precheshe novata situacija. Vo edna prigoda me povede i mene so sebe. Toa ni beshe kako vtor meden mesec. Po tolku mnogu vreme konechno mozhevme nakratko da si se posvetime eden na drug. Po tri meseci doznav deka sum povtorno bremena. Dragan beshe voodusheven i se nadevashe deka ovoj pat kje dobie sin. No, po nachinot na koj go "nosev" deteto bev sigurna deka kje bide devojche, i toj ushte za vreme na bremenosta pochna da se oddalechuva od mene. Odnosite ni se zaladija. Odbivashe da spie so mene so izgovor deka morame da vnimavame na deteto, nemashe vreme za razgovor i se' poretko go gledavme doma. Rabotite ne se smenija ni koga se rodi nashata vtora kjerka, koja ja krstivme Ana. Ochekuvav deka koga kje ja zdogleda negovoto srce kje omekne i deka kje bide isto tolku vozbuden kolku shto beshe za Elena. No, toj ni beshe dalechen. Pretpostavuvav deka mozhebi ima ljubovnica, a koga dobiv konkretni dokazi voopshto ne bev iznenadena.
Prvo dojdoa "izveshtaite" od moite prijateli i poznajnici koi go "lovea zhiv" niz gradot, a potoa i samata go "uloviv" ednash kako se sheta so nea. Nemashe somnezh deka se intimni, no togash reshiv da premolcham, se ubeduvav deka kje mozham da trpam vo imeto na idninata na nashite deca. Se' ushte beshe rano da zhiveat bez eden roditel.
Godinite minuvaa, Elena zavrshi gimnazija i zamina da studira vo Melburn, a Ana se podgotvuvashe za vo gimnazija.
Tatko mi pochina po dolgo boleduvanje, a majka mi beshe so slabo zdravje i beshe samo prashanje na vreme koga kje legne v postela. Jas se' ushte bev na staroto rabotno mesto, kade shto se prisposobiv na stilot na rabota i se naviknav na svoite dolgogodishni kolegi. Dragan postojano napreduvashe. Ja smeni firmata i dobi povisoko rakovodno mesto vo novata rabotna sredina. Postojano beshe na sostanoci, vo sudnica... i edvaj se gledavme. Od razni strani slushav deka postojano ima novi ljubovnici, no prestanav da reagiram na seto toa. Ponekogash me boleshe, no odamna mi beshe jasno deka ne mi pripagja mene i mi beshe sosem seedno so koja e vo daden moment.
Taka, eden petok dojde doma tochno na vreme. Decata ne bea doma i se zateknavme sosem sami. Sednavme da ruchame, a toj beshe nevoobichaeno molchaliv i zamislen. Kako da podgotvuvashe neshto.
- Slushaj, Suzana, sigurno ti e jasno deka vaka vekje ne mozhe. Obajcata sme svesni deka ovoj brak nema nikakva smisla vekje dolgo vreme, navistina e nepodnoslivo. Ne mozham da doagjam ovde i da glumam neshto shto ne postoi.
- Imash druga? Toa reshi da go mi go kazhesh?
- Ne pravi se naivna. Dobro znaesh deka se gledam so drugi. No, konechno reshiv da presecham i da ti predlozham da i' stavime kraj na ovaa farsa. Nema smisla da prodolzhuvame vaka. Obajcata sme dovolno mladi da prodolzhime so zhivotot sekoj na svoja strana.
- Znaev deka ednash morashe da dojde do ovoj razgovor, ama zoshto sega?
- Nekogash mora da se stavi kraj. Mislam deka bi bilo najdobro da razgovarash so majka ti i da se preselite so devojchinjata kaj nea. Podobro bi bilo tie da ostanat so tebe.
- A da bea mashki? Ti kje gi zadrzheshe?
- Ne bidi zajadliva. I samata sakash da mu stavish kraj na ova, zar ne?
Vo istiot mig izletav niz vleznata vrata bez da ja zatvoram. Svesna bev deka toa nikogash povekje nema da bide mojot dom. Vletav vo kukjata na majka mi celata zadishana. Nekolku minuti ne mozhev da zboruvam, samo zjapav nemo pred sebe, obiduvajkji se da zemam zdiv.
- Znachi, konechno te ostavi, a?
- Se vrakjam ovde so decata.
- Koga?
- Ushte vecher.
- Ako, kjerko. Dojdete, kje ima mesto za site nas. Odamna ti zboruvav deka morash da prekinesh da se izmachuvash.
Taka i beshe. Se vrativ vo svojot, sega vekje poraneshen dom, gi sobrav najvazhnite raboti i zaminav zasekogash. Ja chekav Ana pred uchilishte i, shtom zavrshija chasovite, vednash se upativme kaj majka mi.
- Mamo, znaev deka ova kje se sluchi, koga-togash.
- Ova ne gi menuva tvoite odnosi so tatko ti, kjerko. Slobodno dogovorete se koga kje se gledate.
- Vo red e, mamo, ne grizhi se, se' kje se sredi.
Blagodarenie na vrskite na Dragan, razvodot beshe brz i bez mnogu machni prashanja. Decata se izjasnija deka kje ostanat so mene, a toj se soglasi da plakja alimentacija. Za prikaznite na okolinata ne se grizhev mnogu, a kolegite me poshtedija od razni prashanja zatoa shto vekje dolgo se poznavavme.
Kako shto techeshe vremeto ne mozhev da ne se preispituvam vo shto zgreshiv, zoshto dojde do seto toa, kako dozvoliv rabotite da mi se izmolknat od race. A postojano me izmachuvashe prashanjeto shto kje pravam so sebe vo idnina? Dali smeam i dali mozham da ochekuvam neshto vo idnina? Vistina beshe deka ne bev stara i deka ushte dobro se drzhev i izgledav dovolno privlechno za nekoj mazh da se zainteresira za mene, no dali kje mozham povtorno da bidam intimna so nekogo? Na pochetokot nemav mnogu vreme da mislam na sebe zatoa shto po razvodot zdravjeto na majka mi mnogu se vloshi. Dve godini otkako pochnavme da zhiveeme so nea, pochina.
Sega vekje i Ana i Elena studiraa vo Melburn i jas ostanav sosem sama vo tolkava kukja vo Sheparton. Samotijata uzhasno me plasheshe. Zatoa i ne se mislev mnogu koga kjerkite mi predlozhija da se preselam vo Melburn. I onaka vekje ne postoeshe nishto shto me vrzuvashe so toa mesto. Ja prodadov kukjata na majka mi i uspeav da najdam sovrsheno udoben taun haus vo koj se vseliv zaedno so Ana. Rechisi tri meseci bev preokupirana so renoviranje, ureduvanje i doteruvanje na mojot nov dom, na mojot nov zhivot. Se chuvstuvav dobro, oslobodena od site raboti shto me tishtea i me voznemiruvaa doma. Se penzionirav i se prepushtiv samata na sebe, vo eden mig duri premnogu se opushtiv. Togash sfativ deka nekako prerano sum se otkazhala od zhivotot, a vistinata beshe deka ne bev tolku stara za da se predadam. Reshiv da se socijaliziram i da se vratam nekako vo zhivotot, no vo Melburn nemav nekoi postojani prijateli. Zatoa pochnav da gi sledam kulturnite nastani, da posetuvam teatraski pretstavi, koncerti, mesta kade shto se dvizhea lugje od najrazlichni profili i vozrasti. Stanav redoven posetitel na teatarskite pretstavi, na pochetokot so strav od toa shto me ochekuvashe, no postepeno steknuvav se' pogolema hrabrost i vekje pochnav da gi zabelezhuvam licata na lugjeto shto bea redovni posetiteli kako mene. I tie me imaa zabelezhano, pa pochnavme da se pozdravuvame i da razmenuvame po nekoja rechenica, mislenje za pretstavata, komentar. Tie kontakti preminaa vo razovori vo foajeto ili vo teatarskoto bife za vreme na pauzite ili po pretstavite. Taka i go zapoznav.
- Shto velite vie, gospogjo? Ako ne se lazham, ja gledavte i prethodnata pretstava, kako vi se chini, dali glavniot akter beshe podobar ovoj pat ili...?
- Pa, ne bi mozhela da komentiram do samiot kraj.
- Znachi, togash kje morame povtorno da se vidime po zavrshuvanjeto na pretstavata.
Se sretnavme povtorno, kako shto reche toj.
- Se vikam Majkl, no za prijatelite sum Majk. Dali bi sakale da napravime edna prijatelska proshetka?
- Predlogot i ne vi e tolku losh. Bi mozhele ubavo da ja analizirame pretstavata. Jas sum Suzana.
No po pat, namesto za pretstavata, razgovaravme za nas. Razgovorot techeshe spontano, prirodno i moram da priznaam deka uzhivav. Doznav deka e referent za osiguruvanje, deka e vdovec i deka ima dva vozrasni sina.
- A jas imam dve kjerki.
- A soprugot?
- Toj odamna ne e del od mojot zhivot.
Me isprati rechisi do doma, no ne sakav da izbrzuvam vo nishto. Znaev deka ushte v sabota kje se sretneme na pretstava, toa beshe dogovoreno. Taka i se sluchi, togash go ispivme nasheto prvo zaednichko kafe. Uzhivav vo negovoto drushtvo i vo vnimanieto shto mi go posvetuvashe. So Dragan rechisi nikogash se nemav pochuvstvuvano taka, ceneta, pochituvana i posakuvana. A Majk se odnesuvashe kon mene so ogromna nezhnost i vnimatelnost, kako kon nekoj skapocen predmet. Nikogash nema da go zaboravam chuvstvoto so koe si dojdov doma taa vecher, pochuvstvuvav peperutki vo stomakot. Ne beshe mozhno da sum se vljubila. Zar ne sum stara za toa?
* * *
Ottogash pomina edna godina. Vrskata megju mene i Majk e pocvrsta sekoj den. Gi zapoznav i kjerkite so nego i tie mnogu go pochituvaat. Posebno se srekjni za mene iako ne mi go kazhuvaat toa direktno - jas gledam od nivnite ochi deka im olesna koga najdov nekogo so kogo kje go delam zhivotot. Jas navistina sum poinakva, so pogolema strast i zhelba gledam na zhivotot i na sopstvenata idnina. Povedra sum i pospokojna. Uzhivam vo svojata ljubov, vo site ubavini od zaednichkiot zhivot so Majk od koi so godini bev lishena. Blagodarna sum mu na zhivotot shto mi isprati nova shansa za ljubov preku Majk, davajkji mi volja da ne se otkazham od zhivotot.