NOVA SNIMKA SO LIDEROT NA AL KAIDA

Osama Bin Laden so bojosana brada

Edna islamistichka stranica na internet objavi isechoci od nova videoporaka na teroristichkiot vodach Osama bin Laden, shto treba da se emitira vo celost sproti shestgodishninata od napadite vrz Njujork i Vashington na 11 septemvri 2001 godina. Na isechokot od filmot se gleda portret na Bin Laden, koj izgleda ostaren vo sporedba so prethodnata snimka od 2004 godina, no bradata povekje ne mu e prosharana so beli vlakna, tuku mu e sosem temna. Prethodnata videoporaka od Bin Laden, shto beshe pushtena vo noemvri 2004 godina, mu pomogna na Dzhordzh Bush da dobie nov mandat na pretsedatelskite izbori vo SAD. Na poslednata audioporaka teroristichkiot lider vo juli 2006 godina gi povika sledbenicite na Al Kaida da se borat protiv SAD nasekade niz svetot.
Nekoi analitichari gi tolkuvaa dolgite pauzi megju porakite kako znak za toa deka Bin Laden (50) ima seriozni problemi so bubrezite. Francuski razuznavachi lani duri citiraa eden izveshtaj od saudiski kolegi za toa deka Bin Laden umrel od tifus vo Pakistan. Mihael Taarnbi, specijalist za militanten islamizam na Danskiot institut za megjunarodni studii, veli deka novata snimka kje bide dokaz za toa deka Bin Laden e zhiv i deka povekje kje se prouchuva likot i glasot na govornikot otkolku negovata poraka. "Toj kje gi kazhe voobichaenite zakani i kritiki za Zapad. Toj ostanuva vlijatelna figura, no se chini deka povekje nema kontrola vrz nastanite i operaciite", veli toj.
Golema enigma ostanuva skrivalishteto na Bin Laden i na negoviot prv zamenik Ajman al Zavahri. Poslednite izveshtai velea deka tie se krijat vo nepristapnite planinski predeli megju Avganistan i Pakistan. Amerikanskiot Senat pred dva meseca ja zgolemi nagradata za verodostojna informacija shto bi rezultirala so eliminiranje na Osama bin Laden na 50 iljadi amerikanski dolari.

Britanskata vojska se povleche od Basra

Britanskata vojska se povleche od Basra, ostavajkji go nafteniot centar na jugot od zemjata bez britanski sili za prvpat od invazijata na chelo so SAD shto go sobori Sadam Husein vo 2003 godina. Povlekuvanjeto od kompleksot na Palatata vo Basra, koj e pod opsada i sekojdnevni napadi od minofrlachki i raketen ogan od shiitskite gerilci, e chekor kon predavanjeto na provincijata Basra vo racete na Irak i konechnoto britansko povlekuvanje od Irak.
Chlenovi na shiitskata armija Mehdi go pozdravija povlekuvanjeto na 500-te vojnici vo avijaciskata baza na periferijata od gradot, kako pobeda za paravoenite borci i poraz za Britanija.

POGOLEMIOT DEL OD SVETOT BARA

SAD da si zaminat od Irak

Golem broj lugje niz svetot veruvaat deka amerikanskite sili treba da se povlechat od Irak za edna godina, pokazhuvaat rezultatite od anketata na Bi-Bi-Si. Okolu 39 otsto od lugjeto vo 22 drzhavi se izjasnija deka silite treba vednash da go napushtat Irak, a 28 otsto go poddrzhaa postepenoto povlekuvanje. Samo 23 otsto sakaat tie da ostanat se' dodeka Irak ne bide bezbeden. Vo SAD sekoe chetvrto lice go poddrzhuva momentalnoto povlekuvanje, dodeka 32 otsto sakaat bezbednosnite prashanja vo Irak da se reshat pred vojnicite da se vratat doma. Bi-Bi-Si vorld servis ja sprovel anketata vrz 23.193 lica.
Vo 19 zemji mnozinstvoto od anketiranite veruvaat deka vojnicite treba da se povlechat ili vednash ili za edna godina. Muslimanskite zemji, vkluchuvajkji gi i Indonezija (65 procenti), Turcija (64 procenti) i Egipet (58 procenti) se megju tie vo koi anketiranite najmnogu sakaa silite da se povlechat vednash. Momentalnoto povlekuvanje e pomalku popularno vo Avstralija (22 procenta), SAD (24 procenti) i Velika Britanija (27 procenti), zemjite so najgolem broj vojnici vo Irak.

POLICISKI AKCII VO GERMANIJA I VO DANSKA

Sprecheni se teroristichki napadi

Germanskata policija uapsila trojca islamisti koi planirale da gi napadnat aerodromot vo Frankfurt i amerikanskata voena baza Ramshtajn. Istovremeno, Danska soopshti deka uapsila osum islamisti koi planirale napadi vo glavniot grad Kopenhagen i koi vekje podgotvile "domashen" eksploziv za svoite planovi.
Germanskiot minister za vnatreshni raboti Franc Jozef Jung izjavi deka napadot vrz aerodromot i bazata Ramshtajn bil vo poslednite fazi na podgotovkata. Osomnichenite se dvajca Germanci koi si ja smenile verata i stanale muslimani i eden Turchin so germansko drzhavjanstvo. Trojcata bile povrzani so Pakistan, kade shto dejstvuvaat nekoi od najopasnite islamistichki grupi vo svetot. Tie rabotele na podgotovkite na avtomobili-bombi, verojatno slichni na bombite shto neodamna bea podmetnati vo London, no koi ne eksplodiraa.
Aerodromot vo Frankfurt e najgolem vo Germanija, tret po golemina vo Evropa i eden od najprometnite vo svetot. Niz nego godishno minuvaat po okolu 53 milioni patnici i 490.000 avioni. A vozduhoplovnata baza Ramshtajn, vo blizinata na Kajzerslautern, e edna od vodechkite bazi na amerikanskite transportni avioni, so 16.400 amerikanski vojnici, 5.400 amerikanski civili i 6.200 germanski rabotnici.
Germanija, koja nema vojnici vo Irak, no ima 3.000 vo Avganistan, dosega bila soochena so nekolku neuspeshni teroristichki napadi. Minatata godina shest islamisti od Liban sakale da raznesat dva patnichki voza so eksplozivni kuferi.
Vo Danska apsenjeto go objavi razuznavachkata sluzhba PET, chij direktor Jakob Sharf ne pojasni shto tochno im bilo cel na osumte islamisti. "Se raboti za militantni islamisti so megjunarodni kontakti, megju koi ima i vodechki chlenovi na Al Kaida. Moravme da stapime vo akcija bidejkji sobravme dovolno dokazi za da gi uapsime, no i zatoa shto nekolkumina od osomnichenite sozdadoa nestabilni eksplozivni materii, i toa vo gusto naselena oblast", izjavi Sharf. Toj negira deka islamistite sakale da ja napadnat Danska poradi objavuvanjeto karikaturi na muslimanskiot prorok Muhamed vo danskiot vesnik Jilands posten vo 2005 godina, shto predizvika protesti vo niza muslimanski drzhavi. Shestmina od uapsenite imale danski drzhavjanstva, a site se so poteklo od Avganistan, Pakistan, Somalija i Turcija.

AVGANISTAN

Se otkrivaat tajnite na masovnite grobnici

Na samo nekolku kilometri od Kabul, avganistanskite bezbednosni sili otkrija ushte edna masovna grobnica. Iako otkako sojuznichkite sili go soborija rezhimot na talibancite vo Avganistan se otkrieni dvaesetina vakvi grobnici, mnogu malku se znae za toa koi se zhrtvite i od koja vojna. Pretsedatelot Hamid Karzai naredi formiranje specijalna komisija shto kje treba da gi identifikuva ostatocite i da otkrie koj gi ubil. Komisijata ja vodi poraneshniot sudija Mavli Fazal Hadi Shinvari, koj gi odvel novinarite do lokacijata. "Ovie lugje bile masakrirani, a nasha zadacha e da otkrieme koj i po chija naredba go izvrshil ova zlodelo", rekol Shinvari.
Grobnicata ja otkril pred nekolku nedeli eden 75-godishen selanec koj porano rabotel kako vodach i vozach za sovetskata armija. Toj izjavi deka na lokacijata imalo logor na sovetskata armija vo koj se isprashuvale i se egzekutirale zatvorenicite za vreme na vojnata so SSSR. Ovie obvinuvanja se' ushte ne se potvrdeni. "Vnimatelno kje gi ispitame site detali. Mora da otkrieme dali masakrot go izvrshile Sovetite ili mudzhahedinite koi podocna ja prezedoa vlasta", istakna Shinvari.

KINA

Voena obuka za deca!

Kineskata armija vo sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie sproveduva programa spored koja okolu 50 milioni deca na vozrast megju devet i 18 godini kje treba da pominat niz voena obuka vo tekot na godinava. Kako shto tvrdi Ju-Es-Ej tudej, celta na programata, shto bila odobrena lani, e kaj decata vo Kina da se razvijat chuvstvata za patriotizam, disciplinata i podgotvenosta. Programata se drzhi vo stroga tajnost - reporterot na vesnikot bil priveden dodeka se obiduval da gi fotografira vezhbite vo eden detski kamp, a site fotografii bile unishteni

PORTUGALIJA

Osomnichena e majkata na ischeznatoto britansko devojche!

Kejt i Geri, roditelite na Medlin Mekan, britanskoto devojche koe pred chetiri meseci ischezna od apartmanot vo portugalskoto letuvalishte Praja da Lus, portugalskata policija oficijalno kje gi proglasi za osomnicheni za toj sluchaj. Kejt Mekan vo gradot Portimao 11 chasa odgovarashe na prashanjata na portugalskata policija za ischeznuvanjeto na nejzinata trigodishna kjerka. Na razgovor vo policijata beshe povikan i tatkoto Geri. Rezultatite od DNK-analizata shto beshe napravena vo Velika Britanija treba da i' se isporachaat na policijata vo Portugalija za edna nedela.
Roditelite na devojcheto organiziraa intenzivna kampanja za naogjanje na nivnata kjerka, no dosega reshitelno demantiraa kakva bilo vmeshanost vo ischeznuvanjeto na Medlin. Tie imaat ushte dve deca, bliznacite Shon i Ameli.
Medlin ischeznala vecherta na 3 maj godinava, pomegju 21,30 i 22 chasot, dodeka nejzinite roditeli vecherale vo bliskiot restoran. Tatkoto Geri bil posledniot shto go videl devojcheto zatoa shto vo 21,05 doshol da gi proveri decata. Navodno se' bilo vo red i toj se vratil vo restoranot. Potoa, vo 22 chasot, Kejt doshla da gi proveri decata i utvrdila deka ja nema Medi.
Vo istragata kuchinja-tragachi nashle na dzidot od sobata tragi od krv i od kosa. Policijata e uverena deka devojcheto e mrtvo. Portugalskite mediumi vekje gi spomenuvaa roditelite na trigodishnoto devojche kako mozhni ubijci.

STROGOST VO EVROPSKATA KOMISIJA

Ne mozhe i fotelja i ljubovnica!

Foteljata na potpretsedatelot na Evropskata komisija Ginter Ferhojgen povtorno se trese poradi pretpostavkite deka toj ima ljubovna vrska so svojata poraneshna sekretarka Petra Erler, koja ja unapredi minatata godina vo shef na kabinetot. Nova prichina za toa e baranjeto za razvod na brakot shto go podnese soprugata na Ferhojgen Gabriela, so koja gi pomina poslednite 20 godini. Gospogja Ferhojgen javno otkri deka se razdelila od svojot soprug i deka podnela tuzhba.
Minatiot oktomvri, koga germanskiot vesnik Shtern objavi sliki od Ferhojgen i Erler kako se drzhat za raka vo edno litvansko letuvalishte, Gabriela zastana zad svojot soprug. Toa go napravi i pretsedatelot na Evropskata komisija Zhoze Manuel Baroso. Megjutoa, neodamna objavenite fotografii vo nedelnikot Bunte koi pokazhuvaat kako Ferhojgen vleguva docna navecher vo stanot na Erler vo Brisel i izleguva zaedno so nea rano izutrina, bea premnogu za gospogja Ferhojgen.

BANGLADESH

Uapsena e ekspremierka

Vlastite vo Bangladesh gi uapsija poraneshnata premierka Begum Haleda Zija i nejziniot sin Arafat Rahman Koko poradi obvinenie za korupcija i zloupotreba na vlasta pri davanjeto pod koncesija upravuvanje so dva terminala. Policijata gi uapsi Zija i pomaliot sin samo nekolku chasovi otkako beshe oficijalno podignato obvinenie od antikorupciskata komisija. Sudot vo Daka ne prifati kaucija za Zija, a nejziniot sin kje ostane vo pritvor sedum dena, dodeka trae isleduvanjeto. Od mart godinava vo pritvor e i nejziniot postar sin, za kogo se vodi istraga za nezakonsko zbogatuvanje. Haleda Zija se povleche od funkcijata vo oktomvri po dva mandata - od 1991 do 1996 i od 2001 do 2006 godina.

SUPERVOZ PARIZ-LONDON

Evrostar kako avion

Superbrziot voz Evrostar go pomina rastojanieto megju Pariz i London za rekordni dva chasa i tri minuti. Od pariskata stanica Gar de nor, Evrostar trgna kon shtotuku otvoreniot terminal vo London. Na eden del od patot se koristeshe i brzata linija na britanskata zheleznica Haj spid 1, na koja se postignuva brzina i od 299,3 kilometri na chas. Taa linija e dolga 110 kilometri i pominuva niz tunelot pod La Mansh i gradot Folkston do zheleznichkata stanica Sent Pankras vo centarot na London. So brzinata od 300 kilometri na chas so koja se dvizhi Evrostar, dalechinata od 492 kilometra toj ja pomina za samo dva chasa i tri minuti, namesto dosegashnite dva chasa i 35 minuti. Vozot treba da se pushti vo komercijalna upotreba na 14 noemvri.
Novoto povrzuvanje i izgradbata na novata megjunarodna stanica Sent Pankras chineshe 5,8 milijardi funti. Visokata cena se dolzhi na nadminuvanjeto na golem broj prechki, kako shto bea izgradbata na mostot nad rekata Medveja i na tunelot pod Temza, kako i drugi tuneli pod London so vkupna dolzhina od 18 kilometri.

Najteshkata svinja na svetot bila zhrtvuvana vo religiozen ritual

Prinudno hraneta so pesok i metal za da ja dostigne svojata rekordna telesna tezhina od 908 kilogrami, najteshkata svinja na svetot bila zhrtvuvana kako del od edna religiozna ceremonija vo Tajvan. Grupite za zashtita na pravata na zhivotnite, koi snimale dodeka svinjata iskrvavela do smrt, bile gnevni poradi zhrtvuvanjeto na godishniot festival Bozhja svinja. Festivalot vkluchuva izbor na najgolema svinja, a pobednikot go zhrtvuva svoeto zhivotno vo chest na pretsedatelot. Policijata vo gradot Sin Chu, kade shto se odrzhuva festivalot, veli deka se dvoumi okolu zabranata za negovoto odrzhuvanje.

Vo Kirgistan 17 bebinja se zarazile so HIV

Sedumnaeset bebinja i pet vozrasni se zarazile so HIV preku transfuzija so inficirana krv, soopshti shefot na drzhavnata agencija za nadzor na SIDA vo Kirgistan Sagunali Mamatov. Toj veli deka do zarazuvanjeto verojatno doshlo so transfuzija na krv shto ne bila proverena za HIV, iako nekoi bebinja mozhebi se zarazile so virusot od svoite majki. Lani preku 100 deca se zarazija preku nelegalni transfuzii vo sosedniot Kazahstan, a deset bebinja umrea.

Nuklearni boevi glavi nad SAD

Amerikanski bombarder B-52 po greshka krstosuval minatata nedela nad nekolku drzhavi vo SAD vooruzhen so nuklearni boevi glavi, potvrdi Pentagon naveduvajkji deka e povedena istraga za incidentot vo koj dosega samo eden oficer e suspendiran. Shest boevi glavi nekolku chasa "visele" nad SAD, shto predizvikalo vistinska panika vo Vashington, zashto bile izvesteni i pretsedatelot Dzhordzh Bush i ministerot za odbrana Robert Gejts. Nekoi od pretstavnicite na kongresnite komiteti za vooruzhenite sili pobaraa dopolnitelni podatoci od armijata za okolnostite shto dovele do toa bombarderot da nosi nuklearni boevi glavi.