RUSKATA CRVENA LINIJA

Ostra poraka od Kremlj

Shefot na ruskata diplomatija Sergej Lavrov minatata nedela ja prati dosega najostrata politichka poraka od Kremlj za idninata na Kosovo i Metohija, podvlekuvajkji crvena linija kaj juzhnata srpska pokraina zad koja Moskva nema da pravi kompromisi. Oznachuvajkji go ovoj "rubikon" vo zastapuvanje na ruskite interesi na Balkanot i vo Srbija, Lavrov so najsilna retorika ja najavi cvrstinata i trajnosta na ruskiot politichki kurs, pa vo toj kontekst negovata poraka mozhe da se smeta za poznachajna od zakanata so veto shto se odnesuva na planot na Marti Ahtisari, izjavi Milosh Knezhevikj, urednik na srpskoto spisanie Nacionalen interes. "Vo dolgiot period na stalinizmot zapadnite narodi ne slushnale nitu edno njet, no Rusija vo putinizmot dojde do nivo koga mozhe da iskazhe vakov tvrd, nepopustliv stav. Na povekjeto zapadnjaci ovaa praktika im izgleda kako obnovuvanje na studenata vojna... no takvi izjavi kje ima se' povekje so priblizhuvanjeto na krajot na procesot, a osobeno vo dekemvri", istaknuva Knezhevikj i dodava deka mozhe da se ochekuvaat "ushte mnogu tvrdi i dramatichni poraki".

POSLEDICA OD KOSOVSKITE PREGOVORI

Bosanskite Hrvati baraat svoe parche od drzhavata

Vodachot na Hrvatskata demokratska zaednica vo Bosna Dragan Chovikj pobara zemjata da se preuredi so chetiri sstavni edinici - srpska, boshnjachka, hrvatska i Saraevo kako posebna edinica. Bosna sega e podelena na srpski del - Republika Srpska, i Federacijata Bosna i Hercegovina vo koja se Hrvatite i Boshnjacite. "Krajno vreme e da se reshi hrvatskoto prashanje, zashto Hrvatite se vo podredena polozhba vo odnos na drugite narodi vo Bosna", izjavi Chovikj.
Raspravite za idninata na Bosna zachestija so pochetokot na novite pregovori za Kosovo. Vodachot na bosanskite Srbi Milorad Dodik najavi deka, ako Kosovo stane nezavisno, togash i Republika Srpska mozhe da se oddeli od Bosna i da se spoi so Srbija.

Integracija ili izolacija

Visokiot pretstavnik vo Bosna i Hercegovina Miroslav Lajchak vo obrakjanjeto vo dvata doma na Parlamentarnoto sobranie na BiH gi predupredi nositelite na najvisokite politichki funkcii vo zemjata deka mora da reshat shto sakaat - integracija ili izolacija. "Ili sakate da izberete integracija namesto izolacija i smetate deka e potrebno da se podvleche crta po poslednite uzhasni godini, ili vo sprotivno kje mora da ja prezemete odgovornosta za izolacija i za politichkite, ekonomskite, socijalnite, duhovnite i moralnite posledici", predupredi Lajchak.

KOSOVSKI RECEPT

Vojvodina tajno deli pasoshi

Vojvodinskite avtonomashi-secesionisti vo nepoznata pechatnica tajno izrabotile pasosh na Vojvodina kako nezavisna drzhava so nov grb i simboli. Denovive gi delat vo strogo interni krugovi, na lugje za koi veruvaat deka gi poddrzhuvaat. Centralata i pechatnicata teshko mozhe da se lociraat, bidejkji separatistite imaa uporishta na nekolku mesta vo Vojvodina. Srpskiot vesnik Glas javnosti se prashuva: "Dali na avtonomskoto jadro mu se brza po vekje isprobano scenario, vo vreme koga Srbija vodi grchovita diplomatska vojna za Kosovo i Metohija, da udrat temeli na ushte edna nezavisna drzhava na severot na Srbija?"
Ovoj pasosh-pamflet treba da predizvika dopolnitelna poddrshka vo javnosta za vojvodinskite secesionisti i da predizvika poseben efekt na pretstojnite lokalni izbori, koga treba da se registrira raspolozhenieto na naselenieto vo Vojvodina vo odnos na osamostojuvanjeto od Srbija. "Odamna e poznato deka na teritorijata na Vojvodina postoeja poedinci i grupi chija cel beshe nezavisnost. Drzhavata sekogash brzo i adekvatno reagirashe, no sega seto toa e mnogu poteshko", izjavi eden poraneshen pripadnik na srpskite sluzhbi za razuznavanje.

Vladikata Filaret mozhe da vleze vo Crna Gora

Crnogorskite lideri reshija da mu dozvolat na episkopot na Srpskata pravoslavna crkva Filaret da vleze vo Crna Gora zaradi vrshenje verski obredi, no pod nadzor. Ova go izjavi crnogorskiot minister za nadvoreshni raboti Milan Rokjen po sredbata so negoviot srpski kolega Vuk Jeremikj. Crnogorskite vlasti nekolku denovi ne mu dozvoluvaa na vladikata Filaret da vleze vo Crna Gora, so obrazlozhenie deka e na listata na osomnicheni za pomaganje na hashki obvineti, poradi shto toj shtrajkuvashe so glad na granicata i zavrshi vo bolnica.

BUGARIJA

Duri 139 pratenici bile agenti!

Specijalnata komisija koja vodi istraga za poraneshnite sorabotnici na razuznavachkata sluzhba na stariot rezhim otkri deka duri 139 poraneshni i segashni pratenici vo bugarskiot parlament bile agenti na bugarskata tajna sluzhba. Komisijata potvrdi deka na spisokot na nekogashnite agenti bil i pretsedatelot Georgi Prvanov.

SLOVENIJA

SOVA go prislushuvala cel Balkan

Od 2004 godina slovenechkite razuznavachi so pomosh na sovremena germanska tehnika shto bila postavena vo Ljubljana sekojdnevno lovele okolu 9.000 informacii od podrachjeto na Zapaden Balkan, sledejkji gi megjunarodnite vrski na optichkiot vod shto odi preku Slovenija, tvrdi ljubljanskiot Dnevnik. Spored vesnikot, poradi obemnata rabota slovenechkata razuznavachka sluzhba SOVA za selekcioniranje i evaluacija na mnogute materijali gi viknala na pomosh i svoite penzionirani agenti. Ova osobeno se odnesuva na hrvatskata vlada, shto beshe i povod se' da izleze vo javnosta. Glaven akcent bil staven na razgovorite na kabinetot na Ivo Sanader od kade i pochna aferata za prislushuvanje, koja vo poslednive meseci gi zgolemi tenziite megju dvete zemji, a beshe osobeno dobredojdena za opozicijata vo Slovenija. Taa tvrdi deka pred parlamentarnite izbori vo 2004 godina premierot Janez Jansha gi dogovaral site pogranichni incidenti vo Piranskiot Zaliv so hrvatskiot premier.

GRCIJA

"Erikson" go prislushuval Karamanlis

Grchkata drzhavna Agencija za bezbednost i privatnost na informaciite i komunikaciite soopshti deka ja kaznila grchkata filijala na Erikson so 7,36 milioni evra poradi uchestvo vo minatogodishnata afera na prislushuvanje. Telefonskite povici so pomosh na chetiri anteni za mobilna telefonija vo centarot na Atina se prenesuvale na nepoznata lokacija, a prislushuvanjeto prekinalo koga grchkata filijala na Vodafon otkrila deka vo operacijata se koristi nejziniot softver. Grchkata vlada vo 2006 godina obelodeni deka vo periodot pred i po Olimpiskite igri se prislushuvale mobilnite telefoni na povekje od 100 lica, megju koi bile premierot, nekolku ministri, novinari i aktivisti na razlichni zdruzhenija.

HRVATSKA

Kornati odnesoa 11 zhivoti

Vo bolnicata Dubrava vo Zagreb pochinaa i pozharnikarite Karlo Sheverdija i Marinko Knezhevikj, so shto brojot na zaginatite vo pozharot na ostrovot Kornat se zgolemi na 11, soopshtija hrvatskite mediumi. Na samoto mesto vo pozharot, na ostrovot, zaginaa shest pozharnikari, dodeka petmina pochinaa vo bolnicite vo Zagreb kade shto bea preneseni na lekuvanje. Od nastradanite pozharnikari zhivi se ushte dvajca, koi isto taka se naogjaat vo kritichna sostojba.
Vo ramkite na istragata za tragedijata e uapsen komandirot na protivpozharnata edinica vo Shibenik Drazhen Slavica, poradi osnovano somnenie deka izvrshil teshko krivichno delo protiv opshatata sigurnost.

VAMPIROT PRED SUD

Srpskiot monstrum ladno go opisha masakrot

Daniel Jakupek-Zhak (26) od srpskoto selo Novo Banovci, otkako gi ubil i gi rasparchil petgodishniot Luka Opachikj i negoviot vujko Vasilij Trbovikj (26), ja piel nivnata krv i gi jadel vnatreshnite organi, objavi hrvatskiot vesnik Vechernji list. Izvor od policijata izjavil za belgradskiot elektronski vesnik Pres deka pri pretresot na domot na Zhak bile najdeni dvaesetina obezglaveni i rascherecheni machki: "Mislam deka, pred da go stori monstruozniot zlostor, se vezhbal na machkite. Kaj nego najdovme kanibalistichka literatura vo koja detalno e opishano kako mozhe da se podgotvi chovechko meso za jadenje. Knigite se simnati od internet". Izvorot dodal i deka kanibalot na soslushuvanjeto vo policijata ladnokrvno gi priznal ubistvata. "Ne znam shto mi stana, no navistina uzhivav dodeka go sechev maliot Luka i gi slushav negovite krici", rekol monstrumot.
Spored izvorot na Pres, kanibalot na soslushuvanjeto detalno opishal kako gi rasparchuval telata na Vasilij i na Luka. "Jakupek so tivok glas, kako da govori za neshto voobichaeno i sekojdnevno, go prizna zlostorstvoto. Bez ni malku emocii detalno ni opisha kako gi ubil i gi masakriral zhrtvite. Reche deka im gi otsekol glavite mnogu polesno otkolku shto mislel. Ne mi deluvashe kako nepresmetliv, naprotiv. Ne kazha nishto za satanizmot, no dodeka ni opishuvashe kako ubival, reche deka pochuvstvuval kako vo nego vlegol Vrhovniot gospodar", rekol policaecot.
Okruzhniot sud vo Sremska Mitrovica, kade shto se vodi procesot protiv kanibalot, mu odredil na Jakupek nevropsihijatriski nadzor. Na rochishteto toj reshil da se brani so molchenje, iako mu bilo porachano deka toa negativno kje se odrazi vrz sudskiot proces protiv nego. "Jakupek e obvinet za ubistvo na svirep nachin, krivichno delo za koe e predvidena kazna zatvor od 10 do 40 godini", izjavi sudijata Nebojsha Starchevikj, dodavajkji deka nikogash porano ne se sretnal so vakov sluchaj. Selanite od Novo Banovci velat deka Daniel i Vasilij bile drugari od detstvoto. Iako obajcata bile narkozavisnici, za Vasilij velat deka se odnesuval korektno, a Daniel go opishuvaat kako zatvoren i chuden. "Ni pogledot ne mu beshe normalen, a kamoli odnesuvanjeto. Se gledashe deka e psihichki bolen", velat sosedite.

Romanec se samozapali

Eden romanski drzhavjanin se samozapali vo znak na protest zatoa shto shpanskite vlasti ne mu pomognale nemu i na negovoto semejstvo da se vratat vo svojata zemja. Chovekot na vozrast od okolu 40 godini bil ochaen poradi toa shto kriminalci go izmamile negovoto semejstvo za 400 evra shto gi dale za bileti do Romanija, soopshti pretstavnik na vlastite. I pokraj naporite na negovoto semejstvo i na policijata da go sprechat da se samozapali, toj se poleal so benzin i se zapalil pred vladinata zgrada vo Kastilja. Policajcite uspeale da mu ja soblechat oblekata i da go izgasnat ognot, no toj e prefrlen vo bolnica so 70 procenti izgorenici po teloto.

Vo Turcija se udavija sedum deca

Shest lica se udavija vo edno veshtachko ezero vo Turcija pri obidot da mu go spasat zhivotot na edno shestgodishno devojche. Site sedum lica, momchinja i devojchinja na vozrast megju 12 i 20 godini koi bile vo semejna vrska, otishle na golemoto veshtachko ezero Ataturk vo oblasta Shanlurfa za da perat kilimi. Najmaloto megju niv ja zagubilo ramnotezhata i padnalo vo vodata. Drugite deca vednash skoknale vo ezeroto za da go spasat devojcheto, no i tie se udavile.

Okolu 40.000 Britanci poseduvaat nedvizhnini vo Bugarija

Okolu 40.000 Britanci poseduvaat nedvizhen imot vo Bugarija i se' ushte e golem brojot na britanski gragjani koi sakaat da kupuvaat tamu, objavi britanskiot vesnik Independent. Povikuvajkji se na prognozite na brokerite, vesnikot gi predupreduva kupuvachite od Britanija povekje da ne se nadevaat na brza zarabotuvachka, kako shto toa bilo sluchaj pred nekolku godini. Independent naveduva deka vo Bugarija se' ushte mozhe da se kupi stan po cena od 35 iljadi evra, no bez da ja precizira lokacijata i goleminata. Spored vesnikot, se namaluva brzinata so koja se zgolemuvaa cenite na nedvizhniot imot vo izminatite tri godini. Pred tri godini, cenite se zgolemuvaa za 40 do 50 procenti godishno, dodeka vo prvoto polugodie od godinava cenite na nedvizhniot imot se zgolemile samo za deset procenti.
Independent komentira deka se' ushte niskite ceni na nepodvizhniot imot vo Bugarija gi privlekuvaat stranskite kupuvachi i dodava deka Britancite nikogash ne kupuvaat imot bez da go posetat mestoto i da se rasprashaat za detalite.