RASTE NAPNATOSTA ZA NOVIOT IZBOREN ZAKONIK

Shekerinska strahuva od izboren falsifikat!

"So izmenite na Izborniot zakonik liderot na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski pravi obid za izboren falsifikat!", obvini liderkata na SDSM Radmila Shekerinska. Nejzinata izjava sleduvashe otkako pedesetina Boshnjaci, Vlasi, Romi i Turci protestiraa pred sedishteto na SDSM vo Skopje, zatoa shto socijaldemokratite se protiv predlogot pomalite etnichki zaednici da imaat zagarantirani pretstavnici vo Sobranieto. Protestot predizvika lavina reakcii i obvinuvanja megju SDSM i VMRO-DPMNE, a napnatosta se preseli vo Sobranieto, kade shto SDSM ja napushti sednicata i ja obvini VMRO-DPMNE deka "nivni vazali" protestiraat pred nivnoto partiskoto sedishte.
"Presedan e poradi politichkiot stav na partijata da se pravi pritisok od policisko-partiski krugovi. Pred nasheto sedishte se pravi farsa od demonstracii na navodni nevladini aktivisti. Pred sedishteto spontano se sobrale eden sluzhben vozach vo Vladata i nekolku partiski i koalicioni funkcioneri. So toa VMRO-DPMNE dokazha deka saka da vladee totalitarno", obvini Shekerinska.
MVR gi demantira izjavite na Shekerinska. "Seriozna opozicija bi trebalo da znae deka MVR ne izdava dozvoli za odrzhuvanje javni sobiri. Organizatorot na sobirot mozhe samo da go izvesti MVR", soopshti Ministerstvoto.
Shekerinska istakna deka e sramota Gruevski da obvinuva deka SDSM e protiv pomalite etnichki zaednici. Spored nea, Gruevski predlozhil kvoti za etnichkite zaednici zatoa shto bil prinuden da se pazari za Sudskiot sovet i deka toa go pravi poradi interesite na DPA. "Imame rezervi za Izborniot zakon, zashto vlasta i opozicijata ne sednaa da se dogovorat i da ja zashtitat Makedonija od izboren falsifikat. Ako se donese Izborniot zakonik bez opozicijata, Gruevski kje bide odgovoren za odnapred isplaniran falsifikat na izborite!", reche taa. (Dnevnik)

AKO VLASTA GO DONESE IZBORNIOT ZAKONIK BEZ DOGOVOR SO OPOZICIJATA

SDSM kje go bojkotira Sobranieto

SDSM nema da uchestvuva na sobraniskite sednici koga kje se rasprava za Izborniot zakonik, a ako vladata prodolzhi so nosenje zakoni bez konsultacija so opozicijata - i kje go napushti Sobranieto. Ova go soopshti na pres-konferencija liderkata na SDSM Radmila Shekerinska, koja reche deka vladata pridonesuvala Makedonija da padne na ispitot shto go polozhila lani so nosenjeto na Izborniot zakon i sproveduvanjeto demokratski izbori.
"Ovaa nedela vo parlamentot se sluchuva presedan. Vlasta predlaga izmeni na izbornite pravila bez kakvi bilo konsultacii ili dogovor so opozicijata. Izborniot zakonik vekje pet izborni ciklusi se dogovara so kompromis i konsenzus megju vlasta i opozicijata. Vo site pet izborni ciklusi i pet promeni na vlasta, nitu ednash izbornite pravila ne se izmenile bez za toa da se konsultira opozicijata", potencirashe Shekerinska. (Vest)

DUI podnese 4.100 amandmani za Izborniot zakonik!

Pratenichkata grupa na DUI dostavi vo Sobranieto 4.100 amandmani vo obid da go sprechi donesuvanje na izmenite na Izborniot zakonik, so koj malite etnichki zaednici dobivaat 10 garantirani mandati a iselenicite mozhnost da uchestvuvaat na opshti i pretsedatelski izbori. Pratenikot Dzhevad Ademi veli deka ovaa reakcija na DUI se dolzhi na odbivanjeto na premierot Nikola Gruevski da postigne shirok politichki i etnichki konsenzus za izbornata regulativa. "Ovie amandmani se odnesuvaat na arogantniot i totalitarniot priod na premierot Gruevski kon vospostavenata praktika za konsenzus za Izboriot zakonik", veli Ademi.
Za premierot Gruevski 4.100 amandmani na DUI se silen udar vrz gragjanskiot i multietnichkiot karakter na zemjata. "Zhalno e toa shto SDSM i DUI i ponatamu sakaat glasovite i pretstavnicite na Turcite, Srbite, Romite, Boshnjacite i Vlasite da gi drzhat vo zalozhnishtvo", se veli vo soopshtenieto na premierot.

POVIK NA GRUEVSKI DO OPOZICIJATA

SDSM i DUI da dadat poddrshka za izmenite vo Izborniot zakonik

Premierot Nikola Gruevski povtorno gi povika SDSM i DUI da gi poddrzhat izmenite vo Izborniot zakonik, da gi povlechat chetirite iljadi amandmani i da pokazhat respekt kon makedonskata dijaspora i kon pomalite etnichki zaednici vo Makedonija. Toj ocenuva deka odnesuvanjeto na dvete najgolemi opozicioni partii gi zagrozuva makotrpno gradenite odnosi vo multietnichkoto opshtestvo vo Republika Makedonija na zaemno pochituvanje na razlikite i obezbeduvanje soodvetni uslovi za neguvanje na kulturata i tradiciite na sekoja zaednica vo Republika Makedonija. "Tragichen e faktot shto SDSM i DUI i ponatamu sakaat pretstavnicite na Turcite, Srbite, Romite, Boshnjacite i Vlasite vo Makedonija da gi drzhat vo zalozhnishtvo, vo zavisnost od golemite partii i vo interes na nivnite partii. Aktuelniot predlog ovozmozhuva natamoshen demokratski razvoj na Republika Makedonija i odbrana na demokratijata i gragjanskoto opshtestvo, od site shto sakaat poinakva Makedonija, Makedonija zarobena vo kandzhite na edna elita i nejzinite koruptivni i klientelistichki privatni interesi", istaknuva premierot vo svojot javen povik shto go isprati vo nedelata. Toj posochuva deka Makedonija ima mnogubrojna dijaspora so silni individui koi uspeale vo naukata, biznisot i kulturata, vo uslovi na razvieno, demokratsko i kompetitivno opkruzhuvanje. "So izbranite pretstavnici na dijasporata vo drzhavniot parlament, vladata saka tie kreativni patriotski potencijali na Makedoncite od dijasporata da se vlozhat vo ekonomskiot i demokratskiot razvoj na Republika Makedonija. Krajno vreme e Makedonija da podade raka kon svojata dijaspora", istaknuva Gruevski.
Zakonskiot proekt na vladata predviduva na pomalite etnichki zaednici - Turci, Romi, Srbi, Boshnjaci i Vlasi - da im se dadat vkupno 10 zagarantirani mesta vo parlamentot, a makedonskata dijaspora da ima tri pratenici vo Sobranieto. (MIA)

BRANKO CRVENKOVSKI

Izbornite pravila se nosat na prepad

"Idejata da se obezbedi sigurno uchestvo na pomalite etnichki zaednici vo parlamentot e dobra, no e losho toa shto toa se pravi od neprincipielni prichini", smeta pretsedatelot Branko Crvenkovski. Spored nego, menuvanjeto na brojot na pratenicie vo Sobranieto e seriozna promena na politichkiot sistem i ne treba da bide pazar so malcinskite zaednici za da se reshi nekoj dneven problem.
"Vo Makedonija dosega ne se sluchilo da se donese izboren zakonik bez konsenzus megju vlasta i opozicijata. Toa e nepishano evropsko pravilo. Ovie izmeni na izbornite pravila se nosat nabrzina i na prepad i toa e glavniot hendikep, a ne dali kje ima zagarantirani pratenichki mesta za malite etnichki zaednici", veli Crvenkovski. Spored nego, opasna e intencijata na vladata da ja skara opozicijata so malcinskite zaednici. Shefot na drzhavata smeta deka so iniciranjeto na vakvite promeni na Izborniot zakonik se sozdava dopolnitelna politichka destabilzacija vo period koga se uslozhnuva reshavanjeto na statusot na Kosovo. "Ova mi nalikuva na politichko trik-reshenie za da se zaobikoli glavniot problem, no nego nema da go snema", smeta Crvenkovski, aludirajkji na neumeshnosta na vlasta da izmenadzhira poddrshka za zakonite za koi e potrebno Badenterovo mnozinstvo.
Po najavata na SDSM za mozhen bojkot na Sobranieto, toj veli deka e protiv takov radikalen chekor, shto mozhe da se upotrebi kako krajna merka. Pretsedatelot ne veruva deka so izborniot zakonik vlasta planira falsifikat na izborite, zatoa shto i dosega izbornata regulativa ne bila problem, tuku nepochituvanjeto na zakonot. Spored nego, problematichen mozhe da bide samo izborniot spisok i brojot na glasachite od dijasporata, chij broj nema da se znae do posledniot moment. (Vecher)

SO ZADOLZHITELNITE PRATENICHKI KVOTI ZA MALCINSTVATA

SDSM celosno gi gubi glasachite!

"Izmenite na Izborniot zakonik se kraj na politikata na uceni shto ja sproveduvashe DUI vo mandatot na socijaldemokratite, dodeka za SDSM ova e golema zaguba vo izbirachkoto telo", go tolkuva profesorot Gjorgi Ivanov sprotivstavuvanjeto na opozicionite SDSM i DUI na vladiniot predlog za voveduvanje zadolzhitelni kvoti za partiite na zaednicite. "Site malcinski grupi po pravilo se izvorna baza na socijaldemokratite. Partiite koi uspeaja da se dogovorat so Nikola Gruevski bea izvor na glasovi za SDSM. Sega ima opasnost celosno da go zagubat izbirachkoto telo. Ova ne e politichki problem za opozicijata, tuku psiholoshki", izjavi Ivanov. Spored nego, ohridskiot Ramkoven dogovor e legitimna osnova za vakvite promeni: "Koga politikata ednash bila etnizirana, vekje nema nazad. DUI ne mozhe zasekogash da bide edinstven reprezent na nemnozinskite zaednici". "DUI misleshe sekogash da ucenuva. Koga se najde reshenie se najdoa zatecheni, zashto ucenata vekje nema da uspeva. I Kipar go imashe istiot problem. Poradi mozhnosta na malcinskata zaednica postojano da postavuva ultimatumi, Kipar i denes e vo raspad. Verojatno za DUI toa e najprifatlivo scenario i za Makedonija", objasnuva profesorot. (Vecher)

Crnogorcite, Hrvatite i Egipkjanite baraat svoj pratenik, Torbeshite najavija neposlushnost

Organizaciite na Crnogorcite, Hrvatite i na balkanskite Egipkjani baraat da dobijat garantirani pratenichki mesta vo Sobranieto so pretstojnite izmeni vo izbornoto zakonodavstvo. Pretstavnicite na tie etnichki zaednici smetaat deka pratenichki kvoti ne mozhe da im se dodelat samo na pripadnicite na zaednicite shto se posocheni vo Preambulata na Ustavot.
Ako ne dobijat chetiri-pet zagarantirani mesta vo kvotite za etnichkite zaednici, Torbeshite (Makedoncite so islamska veroispoved) kje organiziraat protesti i gragjanska neposlushnost - vaka glasi zakluchokot na rakovodstvoto na Partijata za evropska inicijativa od sostanokot vo Struga. Od PEI smetaat deka etnichkata grupa Torbeshi ja sochinuvaat od 120 do 150 iljadi zhiteli, od koi povekjeto pred 2001 godina se popishuvale kako Makedonci-muslimani. (Spored Dnevnik)

VLASTA SAKA DA SE ZACVRSTI VO PARLAMENTOT

Gruevski dava i minister za malcinstvata

Premierot Nikola Gruevski saka da gi vnese vo vladinata koalicija trojcata pratenici od turskata i srpskata zaednica vo parlamentot.
Gruevski im rekol deka za niv vratata na Vladata e sekogash otvorena. Ako ja prifatat ponudata, pratenicite od Turskata demokratska partija i od Demokratskata partija na Srbite kje dobijat edno ministersko mesto vo vladata. Gruevski ponudil partijata TDP na Kjenan Hasipi da go predlozhi ministerot, a Ivan Stoilkovikj negoviot zamenik. Ako trojcata pratenici se reshat na takva opcija, nivni kadri kje rakovodat so edno ministerstvo shto sega go kontrolira VMRO-DPMNE. Vakva ponuda premierot im stavil na masa na Hasipi i na Stoilkovikj otkako postignale dogovor za izmenite na Izborniot zakonik, so koi malcinstvata na narednite opshti izbori dobivaat zagarantirana kvota od deset mandati vo Sobranieto.
Ministerskoto mesto za malcinstvata, velat vladini izvori, mozhe da bide i kako kompenzacija ako opozicijata uspee da gi blokira izmenite na Izborniot zakonik. Vlasta i malcinstvata krojat zaednichka strategija za toa kako da ja probijat blokadata na opozicijata, no ako sepak ne uspeat vo toa, Izborniot zakonik kje se ostavi za podocna, koga kje se sozdadat uslovi za toa. Idejata za vleguvanje vo vladata Hasipi i Stoilkovikj ja primile razlichno, velat ovie izvori. Dodeka Hasipi e rezerviran, Stoilkovikj e zagrean vednash da ja prifati ponudata na premierot. (Vest)

AKO UTRE BI SE ODRZHALE PARLAMENTARNI IZBORI

Gruevski bi mozhel i sam da formira vlada

Ako utre se odrzhat parlamentarni izbori na koi kje izlezat 70 procenti od glasachite, vladeachkata VMRO-DPMNE bi osvoila 65 pratenichki mesta, a opozicioniot SDSM 20. Od partiite vo albanskiot politichki blok DUI bi osvoila 16 mandati, a DPA 13. Preostanatite mesta vo sobranieto bi gi popolnile NSDP so 3 pratenici i DOM, LDP i PDP so po eden pratenik. Ova go pokazhuva simulacijata shto bila napravena vrz osnova na podatocite za rejtingot na liderite i na politichkite partii od poslednata anketa shto ja sprovede Institutot za demokratija.
Spored ovie sondazhi, rejtingot na premierot Nikola Gruevski i na VMRO-DPMNE i natamu raste, a na opozicionite SDSM i DUI i na nivnite lideri Radmila Shekerinska i Ali Ahmeti belezhi pad. Vladeachkata VMRO-DPMNE uzhiva doverba kaj 23,5 otsto od izbirachite, shto pretstavuva porast od dva procenta vo odnos na juni, a premierot ima rejting od 27,7 otsto ili eden procent povekje vo odnos na poslednoto istrazhuvanje. Rejtingot na SDSM iznesuva 7,2 procenta i belezhi pad od polovina procent, a za DUI bi glasale 7 procenti od izbirachite ili rechisi dva otsto pomalku vo odnos na prethodnata anketa. Ahmeti ima rejting od 7,1 otsto, a Shekerinska 1,6 procenti.

EKSMINISTEROT ZA VNATRESHNI RABOTI SO OBVINUVANJA NA ADRESA NA SHEFOT NA DRZHAVATA

Trajanov: Crvenkovski fingira politichka kriza

"Pretsedatelot Branko Crvenkovski, so izjavata deka poslednite sluchuvanja vo seloto Tanushevci ne se za potcenuvanje zatoa shto potsetuvaat na uslovite od 2001 godina i deka MVR treba da obezbedi sproveduvanje na Ustavot i na zakonite na sekoja peda na teritorijata na drzhavata shiri dezinformacii za bezbednosnata sostojba vo Makedonija za da predizvika veshtachka politichka kriza, so cel pokachuvanje na negoviot lichen rejting i rejtingot na SDSM", obvini eksministerot za vnatreshni raboti i lider na Demokratskiot sojuz Pavle Trajanov.
Negovite informacii velat deka ne postojat zakani po bezbednosta, odnosno deka vo Makedonija ne postojat paravoeni formacii i teroristichki grupi koi mozhat da vlijaat destabilizirachki. "So vakvite izjavi Crvenkovski povekje nastapuva kako vonpartiski opozicioner otkolku kako pretsedatel na drzhavata. So toa saka da bide prisuten i zabelezhan vo javnosta za da go podigne svojot rejting. Pred izvesno vreme izjavi deka situacijata vo drzhavata e stabilna i pod kontrola, za potoa da izjavi deka potsetuva na 2001 godina. Sakam da go prasham dali kako vrhoven komandant na vooruzhenite sili izdal naredba za podiganje na stepenot na nivnata gotovnost", reche Trajanov.
Od kabinetot na shefot na drzhavata ne gi komentiraat obvinuvanjata shto gi iznese Trajanov. Edinstveno velat deka vo izjavite na pretsedatelot ne postoi kontradiktornost.
I liderkata na DOM Liljana Popovska izjavi deka e iznenadena od, kako shto reche, pesimizmot na Crvenkovski. "Izgleda deka stranskite nabljuduvachi i gragjanite so podobri ochi gledaat na naporite na Makedonija za vleguvanje vo EU i vo NATO. So ogled na toa deka se raboti za zborovi na pretsedatel na drzhava verojatno bi trebalo da bide povnimatelen", izjavi Popovska. (Vecher)

Ultimatum na "komandant Tushi"

Vladata nema da gi komentira izjavite na Zeim Halili, alijas komandant Tushi, poraneshen pripadnik na ONA od kumanovskoto selo Vaksince, koj preku nekoi mediumi upati zakani po bezbednosta na premierot Nikola Gruevski, ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska, nejziniot zamenik Refet Elmazi i liderot na DPA Menduh Tachi. "So ovie raboti se zanimavaat instituciite za drzhavna bezbednost. Vladata nema da gi komentira zakanite", izjavi vladiniot portparol Ivica Bocevski.
Takanarecheniot komandant Tushi smeta deka tokmu Tachi i Elmazi ja odigrale kluchnata uloga vo informiranjeto na policijata za tochnata lokacija na koja se naogja negoviot vujko Dzhemail Iseni - komandant Dzhejmi Shej, po shto toj beshe uapsen. Tushi minatata nedelata im dade ultimatum od 48 chasa na drzhavnite institucii da go oslobodat Dzhejmi Shej. Eksministerot za vnatreshni raboti Pavle Trajanov smeta deka MVR ima kapacitet da se spravi so vakvite kriminalci.

AHMETI:

Vladata pravi holivudski filmovi so Dzhejmi Shej

"Vo drzhavava postoi politichka, a ne bezbednosna kriza. Vladata e taa shto pravi holivudski filmovi so Dzhejmi Shej", reche liderot na DUI Ali Ahmeti odgovarajkji na prashanjeto kako ja ocenuva bezbednosnata sostojba vo drzhavava. Ahmeti smeta deka vo momentov ne postoi opasnost po bezbednosta na Makedonija i pokraj predupreduvanjata za destabilizacija na negovite poraneshni soborci od ONA Dzhezair Shakiri alijas komandant Hodzha i Zeim Halili - komandant Tushi.

GORDANA JANKULOVSKA

Ne postoi seriozen rizik po bezbednosta

"Vo momentov ne postojat seriozni rizici po bezbednosta vo Makedonija, no vo kontekst na sluchuvanjata vo regionot site bezbednosni indikatori vnimatelno gi sledime i, ako se ukazhe potreba, soodvetno kje reagirame", istakna ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska. Reshavanjeto na finalniot status na Kosovo, spored Jankuloska, e znachaen proces i nesomneno Makedonija kako del od regionot mora da gi sledi site sluchuvanja, bidejkji, kako shto reche, ima strani so razlichni stavovi. "Nashe e da gi sledime sostojbite, no rabotime i na vnatreshen plan i ja postignuvame posakuvanata kontinuirana stabilnost", reche Jankuloska.
Taa dodade deka sorabotkata so KFOR ne e povrzana konkretno so aktuelnata sostojba, istaknuvajkji deka granicata kon Kosovo se obezbeduva so zaednichko patroliranje, no i so razmena na potrebnite operativni podatoci.

GRANICA

MVR i KFOR kje nabljuduvaat koordinirano

Privremenata spogodba na operativni proceduri za zaednichka kontrola na makedonsko-kosovskata granica ja verifikuvaa ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska i komandantot na KFOR Roland Kater. Spogodbata kje se realizira vo narednite 12 meseci, a beshe verifikuvana so razmena na pridruzhni pisma. Celta na dogovorot, kako shto se posochuva vo soopshtenieto na MVR, e vospostavuvanje efikasni proceduri na sorabotka i koordiniranost na dvete strani, odnosno na bezbednosnite segmenti shto se vklucheni vo kontrolata na megjudrzhavnata granica. Pritoa, zaednichkite napori kje bidat nasocheni ne samo kon sprechuvanje na ilegalnite preminuvanja i ilegalnite aktivnosti vo granichniot pojas, tuku i kon nivno preventivno otkrivanje i sprechuvanje. (Dnevnik)

LJUBCHO GEORGIEVSKI PORACHUVA OD BUGARIJA

Makedonija treba da se razdeli!

Makedonija treba da se razdeli - smeta poraneshniot makedonski premier Ljubcho Georgievski. Kako shto javuva bugarskata novinska agencija BGNES, toj go izjavil ova na promocijata na svoite dela - poetskata kniga Gradot i proznoto delo So lice kon vistinata - shto se odrzha vo sabotata vecher vo Sozopol. "Makedonija treba da bide razdelena, taka shto od nea kje bidat oddeleni Tetovo, Debar i Gostivar, koi shto se apsolutno albanski", izjavil Georgievski, dodavajkji deka albanski se vekje i polovinata od Struga i od Skopje. "Ako Kosovo stane nezavisno, Albancite kje posakaat Golema Albanija. Ako bide razdeleno, kje izbuvnat konflikti vo Makedonija povtorno so Albancite", ocenil Georgievski, dodavajkji deka Makedonija de fakto e federativna drzhava.
Spored nego, potrebno e da se odrzhi balkanska konferencija na visoko nivo, na koja detalno kje se razgledaat site tie prashanja, zatoa shto vo momentov "imame dve srpski drzhavi, dve albanski, dve hrvatski i dve bosanski". "Toa krie mnogu opasnosti, koi seriozno nalikuvaat na konfliktot na Bliskiot istok, a Makedonija nalikuva na Liban", izjavil Georgievski. Toj smeta deka "za da ima mir na Balkanot, potrebno e drzhavite da bidat etnichki chisti".
Georgievski pred bugarskite mediumi izjavil deka vo Makedonija go obvinuvaat za negovoto bugarofilstvo, no ne odgovoril na prashanjeto kako se chuvstvuva kako gragjanin na Bugarija. (Makfaks)

SE IZDISHA AFERATA "RAZUZNAVACH I' PRODAL TAJNI NA BUGARIJA"

"Dnevnik" se posipa so pepel

Otkako MVR isprati soopshtenie deka kje ja izvesti centralata na germanskiot koncern VAC, sopstvenik na skopskiot vesnik Dnevnik, a Dosta Dimovska najavi tuzhba protiv vesnikot za tekstot Nashite razuznavachi otchukani vo Bugarija, objaven na 31 avgust (vo koj se naveduva deka makedonski razuznavach, vnuk na Dimovska, i' ja prodal na bugarskata sluzhba za bezbednost mrezhata na makedonski agenti vo Bugarija), vesnikot izleze so svoevidno izvinuvanje.
"Dnevnik ima moralna i profesionalna potreba da izrazi zhalenje za tekstot Nashite razuznavachi otchukani vo Bugarija, koj kako gruba dezinformacija frli damka vrz profesionalnite performansi na MVR i na negovi rakovodni lica", pishuva vo tekstot shto e potpishan od Redakcijata na vesnikot i od glavniot i odgovoren urednik Katerina Blazhevska.
"Okolnostite vo koi mozhe da se sluchi vakva greshka ne se novi, nitu nepoznati. Vo opshtestvo vo koe nadlezhnite institucii se povekje zatvoreni otkolku otvoreni za relevantni informacii, sekogash se naogja nekoj shto se obiduva od svoi motivi da go iskoristi toj zatvoren sistem na komunikacija. Sekogash se naogja nekoj shto se obiduva da iskoristi propust vo vnatreshnoredakciskata procedura, vkluchuvajkji go i otsustvoto na glavniot urednik, za da mu podmetne dezinformacija na eden mlad novinar", se veli vo soopshtenieto na Dnevnik shto beshe objaveno vo sabotniot broj na vesnikot.
Redakcijata na vesnikot ponatamu potencira: "No, najzagrizhuvachki od se' e toa shto takvi lica rabotat vo drzhavni institucii shto se zadolzheni tokmu za bezbednosta na drzhavata. Namesto da gi nasochat svoite aktivnosti kon zashtita i unapreduvanje na bezbednosniot sistem, tie pokazhuvaat deka rabotat direktno za negovo devalviranje. No, koga takvi lica podmetnuvaat dezinformacii, toa vekje ne e problem samo na mediumite. Toa e, pred se', problem na nadlezhnite institucii, koi mora da go preispitaat ili da go izgradat sistemot na profesionalna filtracija, koj kje gi otstrani takvite kadri od rabotni mesta nameneti za seriozni, chesni i odgovorni lugje", pishuva vo izvinuvanjeto do javnosta.
"Sevo ova e silen alarm za mediumite, a greshkata na Dnevnik treba bide pouka za site. Od imeto na doverbata i na chesniot odnos kon vistinata i kon profesijata, im se izvinuvame na site shto direktno ili indirektno bile zasegnati od spomenatiot tekst. Ne mozheme da bideme korektor na opshtestvenata stvarnost ako ne ja sankcionirame sopstvena greshka", potencira redakcijata vo svoeto soopshtenie.

PO OSTAVKATA NA KIRE NAUMOV

Voen razuznavach kje zastane na chelo na Agencijata za razuznavanje

Toshe Koshinovski, stareshina vo voenoto razuznavanje na ARM, najverojatno kje bide nov direktor na Agencijata za razuznavanje. Koshinovski vo momentov e shef na oddelenieto za voeno razuznavanje. Spored izvorite na Vreme, pretsedatelot Branko Crvenkovski, pod chija direktna nadlezhnost e agencijata, se reshil za Koshinovski zatoa shto toj bil nepartiski kadar, so shto vo javnosta nemalo da se oddava vpechatok deka noviot direktor na AR e nechija prodolzhena raka.
Vo kabinetot na pretsedatelot Crvenkovski nitu gi potvrdija nitu gi demantiraa informaciite. "Pretsedatelot se' ushte ne reshil kogo kje imenuva, a toa e iskluchivo negova nadlezhnost. Koga kje se sluchi toa javnosta kje bide vednash izvestena", izjavi vchera Zoran Ivanov, portparol na pretsedatelot Crvenkovski.
Izvori od Agencijata za razuznavanje potvrdija deka tamu se shpekulira so imeto na Koshinovski kako nov direktor, no ne ja iskluchija ni mozhnosta toa da bide nekoj od segashnite sorabotnici na pretsedatelot Crvenkovski. Spored istite izvori, vo igra bile i vnatreshniot kadar na Agencijata za razuznavanje Muhamed Ismaili, zamenikot direktor na agencijata, i Ljupcho Stevkovski, eden od nachalnicite. Kako mozhni naslednici na Kire Naumov dosega se shpekulirashe i so iminjata na Stevo Pendarovski, sovetnik vo pretsedatelskiot kabinet, pratenikot Laze Kitanovski, poraneshniot direktor na UBK Mile Zechevikj i na ambasadorot vo Belgrad Viktor Dimovski. (Spored Vreme)

SPORED ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA

Makedonija go sponzorirala naftovodot na Okta?

Drzhavnata komisija za sprechuvanje na korupcijata poseduva dokumenti vo koi se naveduva deka drzhavata izdala garancija za zaem na Helenik petroleum so namena za izgradba na naftovodot i proshiruvanja na rafinerijata. Od komisijata se somnevaat i deka drzhavata samata zela krediti so koi ja pomognala gradbata na naftovodot! Bivshiot premier Ljubcho Georgievski go nareche naftovodot Skopje-Solun najgolema investicija vo Makedonija. Sekogash koga kje se spomeneshe shtetniot dogovor za prodazhbata na Okta, toj ja koristeshe taa investicija na Helenik petroleum kako olesnitelna okolnost. Megjutoa, i "svetlata tochka" vo kontroverzniot dogovor za prodazhbata na skopskata rafinerija sega dobiva negativen kontekst, zashto antikorupcionerite imaat dokazi deka Makedonija samata izdvoila del od sredstvata za izgradba na naftovodot shto trebashe celosno da go finansiraat Grcite?!
Vo maj 1999 godina vladata odobrila garancija za zaem so koja Makedonija garantira za kreditot shto go zele grchkite gazdi za izgradba na naftovodot i proshiruvanje na rafinerijata. Taa garancija i garancijata za kupuvanje mazut se del od dogovorot za prodazhba na Okta shto beshe potpishan na 8 maj 1999 godina. Potpisnik na vtorata garancija e togashniot minister za finansii Boris Stojmenov, dodeka prvata garancija dolgo vreme beshe zagubena vo lavirintot na drzhavnite arhivi. Sepak, antikorupcionerite smetaat deka Stojmenov bi trebalo da se javi kako potpisnik i na garancijata za zaem zatoa shto toj imal takvi ovlastuvanja. "So garancijata za zaem Republika Makedonija praktichno od prodavach na akcii vo Okta se sveduva na koinvestitor vo proektot", se veli vo osvrtot vo vrska so dogovorot za kupoprodazhba na akcii i za koncesija na Okta. Taa garancija ne samo shto udrila po budzhetot na drzhavava, tuku i bila dadena tajno, bez soglasnost na Sobranieto, kako shto bilo navedeno vo Zakonot za kreditni odnosi so stranstvo i Zakonot za budzhetot!
Megjutoa, osven somnezhot za drzhavnata garancija za kreditiranje na Helenik, antikorupcionerite velat deka imaat opravdani somnevanja deka za izgradbata na naftovodot se troshele pari i od krediti shto drzhavata Makedonija gi zela od megjunarodni institucii. Tie se somnevaat deka 50-te milioni dolari shto Evropskata banka za obnova i razvoj EBRD gi izdvoi za izgradba na naftovodot treba da gi vrakjame site nie, odnosno deka se na tovar na drzhavniot budzhet na Makedonija. Od EBRD velat deka vo dokumentite pishuva deka dolzhnik e Vardeks, firmata shto trebashe da bide vo zaednichka sopstvenost na Makedonija i na Helenik petroleum, odnosno na nejzinata podruzhnica El. p .pet Balkanike. Baranjeto za kredit go dostavila grchkata firma i od EBRD velat deka toj dolg e rechisi isplaten. Spored niv, drzhavata Makedonija ne mozhela da se javi kako zemach na zaemot zatoa shto taa se' ushte nema akcii vo Vardeks, firmata shto upravuva so naftovodot i vo koja Makedonija, spored dogovorot, trebashe da dobie 20 otsto od akciite. Ottamu, po ovaa osnova, Makedonija dosega ima zagubeno milionski iznosi na ime na dividendi. Antikorupcionerite se somnevaat deka so dogovorot za prodazhbata na Okta se odleale milionski iznosi i poradi naftovodot i velat deka doprva kje gi proveruvaat dokumentite na "najgolemata investicija vo Makedonija". (Vreme)

SDSM OBVINUVA

Gruevski se plashi od javna rasprava

Socijaldemokratite smetaat deka premierot Nikola Gruevski se plashi i bega od javna rasprava za sluchajot Okta. "Otkako na dokumentot mozhevme da go vidime potpisot na Gruevski, se potvrduva negovoto uchestvo vo skandalot i stanuva jasno zoshto vo izminatiov period ne se zakazhuva sobraniska sednica. Toj verojatno ja prezema odgovornosta i se chuvstvuva vinoven".
Od VMRO-DPMNE vozvrakjaat deka SDSM se obiduva da kreira afera za sluchajot Okta vo nedostig na politichka programa. "SDSM vo kontinuitet puka so kjorci. Edna godina se obiduvaat da kreiraat nekoja afera. Kaj niv postoi otsustvo na politichka programa i toa go kompenziraat so povtoruvanje na edna ista laga", veli Vlatko Gjorchev od VMRO-DPMNE. (Vecher)

EKSMINISTEROT LJUBOMIR FRCHKOSKI TVRDI:

Premierot rizikuva krivichna prijava!

"Gruevski mnogu ednostavno mozhe da dokazhe deka ne go zamagluva sluchajot Okta. Nema shto da demantira i da go zasipnuva onoj kutar portparol. Toj ednostavno treba da go pokazhe dogovorot i toa e najednostaven nachin da gi zamolchi site. Nema potreba da demantira na parche deka potpishal ova, ne odobril ona, ne bil na sednica - toa e smeshno. Toj e dolzhen da go pokazhe dogovorot - ako ne go pokazhe toj pravi krivichno delo za koe SDSM sigurno kje cheka da mu zavrshi mandatot i vednash krivichno da go goni. Gruevski ne smee da bide tolku glupav, da vleze vo taa stapica.
Treba da se otvori i prashanjeto zoshto chetiri dosegashni vladi ne ja pochituvale odlukata na Ustavniot sud. Inaku, postojat sedum aneksi na osnovniot dogovor za Okta. Vladata se zapletka so prikaznata deka aneksite voopshto ne postojat. Jas gi znam dvata aneksa zashto bev konsultant na Ustavniot sud. Za drugite pet znam od moi izvori, od lugjeto shto go dobile integralniot dogovor od Grcite, otkako ne uspeale da go dobijat od svojata vlada. Vrz tie aneksi e vtemelena presudata na Pariskiot sud". (Od intervjuto za Dnevnik)

Obvinitelstvoto gi bara na uvid site aneksi za Okta

Obvinitelstvoto kje gi bara na uvid od Vladata site aneksi od kupoprodazhniot dogovor za Okta, otkako konstatiralo deka dokumentacijata za toj predmet ne e kompletna. Drzhavniot javen obvinitel Ljupcho Shvrgovski potvrdi deka e vekje izgotvena informacijata shto ja pobaral. Vo nea e iznesena celata hronologija na prezemenite aktivnosti vo skopskoto Obvinitelstvo za sluchajot, pochnuvajkji od dostavuvanjeto na krivichnata prijava od Antikorupciska komisija na 16 oktomvri 2003 godina pa se' do denes.
"Sakam ushte ednash da podvlecham deka na ovoj sluchaj se rabotelo vo site ovie godini i ne e tochno deka predmetot lezhel vo nechija fioka. Ne gledam nikakvi propusti od nasha strana", naglasi Shvrgovski. Spored nego, vo poslednite sedum meseci ne se prezemeni novi dejstva zatoa shto se chekalo na odgovor na poslednoto baranje shto bilo upateno do MVR. Toj dodava deka vo izminatiot period bile prezemeni nad stotina istrazhni dejstva i bile soslushani golem broj svedoci. Na prashanjeto dali na listata na soslushanite se naogja i imeto na ekspremierot Ljubcho Georgievski, obvinitelot odgovori deka toj ne e megju niv. (Spored Utrinski vesnik)

LJUBCHO GEORGIEVSKI ZA SLUCHAJOT OKTA:

Vo tek e operacija za spasuvanje na Crvenkovski!

"Otkako prostrui prvata informacija deka Republika Makedonija kje bide kazneta od Arbitrazhniot sud vo Pariz poradi raskinuvanjeto na dogovorot so Okta, vo nashata drzhava vednash pochna operacijata za spasuvanje na gospodinot Branko Crvenkovski. Celta e mnogu jasna - shtetata shto e napravena so eden totalno nepromislen chin, raskinuvanje megjudrzhaven dogovor bez nikakva procedura, treba da se pretvori vo golem uspeh zatoa shto dogovorot bil mnogu shteten", i' se obrati na javnosta poraneshniot premier Ljubcho Georgievski. "Do den-denes informaciite odat samo vo edna nasoka i so bezbroj manipulacii. Zatoa javno pobarav da se odrzhi posebna sednica na makedonskiot parlament i javno gi povikuvam i na tv-duel tie shto sakaat da diskutiraat za problemite za Okta". (Vreme)

PRVOOBVINETIOT VO SLUCHAJOT REZERVNI TENKOVSKI DELOVI PROZBORE

Buchkovski kje "se vadi" na Stamboliski

Vlado Buchkovski reshil da nabavi rezervni delovi za site devedesetina tenkovi sprotivno na Generalshtabot na ARM koj pobaral da se remontiraat samo 20, zatoa shto toa go pobaral od nego togashniot nachalnik na Generalshtabot Metodija Stamboliski.
Ova go otkriva samiot Buchkovski vo pismo do nedelnikot Fokus, kako reakcija na tvrdenjeto na eksministerot Vlado Popovski deka Buchkovski na samo desetina denovi pred da ja napushti funkcijata, vo noemvri 2001 godina, potpishal dogovor so MZT FOP za rezervni delovi vo vrednost od nad tri milioni evra iako, spored referatot na Generalshtabot, na Armijata i' bile potrebni rezervni delovi za okolu 600.000 evra. "Glavniot dokument e baranje od 25. 10. 2001 godina od generalot Metodija Stamboliski, koj bara nabavka na rezervni delovi i borbeni sredstva od domashni firmi i baranjeto go dostavuva do ministerot za odbrana. Taka shto baranjeto od nachalnikot na GSh, koj e odgovoren za procenkata i za nivoto na borbenata gotovnost, za mene pretstavuvashe inicijativa koja vo konkretniot sluchaj pretstavuva referat, odnosno interen akt. Shto e referat? Toa e sinonim za baranje. Baranjeto beshe raspravano na kolegiumot shto go ima ministerot, i zaedno so nachalnikot na GSh bea dadeni nasoki da se obezbedat sredstva za idnata godina i od pozicijata na armiskite sredstva tie se obezbedeni", ja otkri svojata odbrana Buchkovski, prvoobvinet vo sluchajot rezervni tenkovski delovi.
Toj tvrdi deka, i nasproti obvinuvanjata deka dogovorot so MZT FOP ne bil potpishan po legalna procedura, odnosno so referat vo MO, ako i denes ima takov sluchaj - povtorno bi potpishal dogovor. Taka bi postapil zatoa shto, kako shto veli, sostojbata vo noemvri 2001 godina bila vonredna. "Procenata na voenoto razuznavanje za oktomvri i noemvri 2001 godina e zastrashuvachka. Jas ne mozham da sfatam kako seto toa se zanemaruva koga site bezbednosni proceni i na prijatelskite razuznavachki sluzhbi velea deka se podgotvuva sobir vo Prizren na koj albanskite lideri od regionot i od dijasporata kje donesat odluka za proletnata ofanziva vo 2002 godina. Znachi, iako krizata se smiruvashe, sekoj den imashe izvestuvanja za pukanja. Bezbednosna procena beshe deka nie treba da bideme podgotveni za eventualna eskalacija na sudirot od poshiroki razmeri. Edinstvenata sila togash ni bea tenkovite", pishuva Buchkovski.
Spored nego, sluchajot nikogash nemashe da se otvori ako dokraj si go isterashe mandatot, ako nemashe rasturanje na golemata koalicija.
Inaku, za Buchkovski chista shpekulacija e toa deka parite zavrshile vo kampanjata za pretsedatelskiot kandidat na SDSM vo 2004 godina. Vrzuvanjeto na isplatata na eden del od parite so denot na zaginuvanjeto na pretsedatelot Boris Trajkovski za nego e nekrofilska politika i chista koincidencija. (Vecher)

CHUDNI KONTROLI VO MVR

Generalot Angelov bil isprashuvan za izdavanje sluzhbeni iinformacii

Policiskiot general Stojanche Angelov, poraneshen zamenik komandant na edinicata za specijalni zadachi Tigar i uchesnik vo voeniot konflikt od 2001 godina, bil priveden od inspektori od Sektorot za vnatreshna kontrola i profesionalni standardi poradi iznesuvanje sluzhbeni informacii vo nedelnikot Fokus.
Stanuva zbor za akcijata vo seloto Vaksince od maj 2001 godina, koga togashniot i segashen komandant na tigrite Toni Mandarevski ja odbil naredbata na ministerot Ljube Boshkoski za akcija vo toa kumanovsko selo. Poradi odbivanjeto na naredbata Mandarevski beshe razreshen. Akcijata vo Vaksince ja sprovedoa policajcite od togashnata Posebna edinica na policijata - PEP, od koja podocna bea formirani lavovite i koja denes se narekuva Specijalna edinica za brzo rasporeduvanje - SEBR. Akcijata beshe moshne uspeshna, bez zaginati pripadnici na policijata.
Generalot Angelov megju drugoto uchestvuvashe i vo akcijata vo Arachinovo, kade shto beshe teshko ranet i prezhivea, no so trajni posledici po zdravjeto. I pokraj voenoto iskustvo, kako i faktot shto e eden od retkite policiski komandosi so zavrshen fakultet, Angelov vo 2003 godina bez kakvo bilo obrazlozhenie beshe degradiran vo pomlad inspektor za imotni delikti vo policiskata stanica vo Karposh, kade shto raboti i denes. Vo napisot vo Fokus Angelov ushte ednash go potsetuva MVR na krivichnata prijava protiv Mandarevski, no bez da go spomene imeto na segashniot komandant na tigrite. Vreme ushte lani pishuvashe deka Mandarevski vo 2001 godina bil osomnichen deka si gi prisvojuval dnevnicite na tigrite shto bile vo bolnica i na toj nachin zarabotil 30.000 togashni germanski marki. Skopskiot obvinitel Sterjo Zikov togash ni izjavi deka nemalo dokazi protiv Mandarevski i zatoa prijavata bila otfrlena, no Vreme vo megjuvreme dojde do krivichnata prijava vo koja megju drugoto stoi deka Mandarevski go priznal deloto i gi vratil parite. I od obvinitelot Zikov i od segashnoto rakovodstvo na MVR ne dobivme objasnuvanje za ovoj podatok vo prijavata.
Neodamna Angelov go formira zdruzhenieto na poraneshnite pripadnici na bezbednosnite sili od 2001 godina Dostoinstvo. Toj se bori za pravata na svoite soborci, megju drugoto i so snimanje dokumentaren film koj naskoro kje se prikazhe. (Vreme)

TRANSPARENTNOST-MAKEDONIJA

Ispituvanje i zamrznuvanje na imotot na Gruevski!

Transparentnost-Makedonija pobara od Upravata za javni prihodi da povede postapka za ispituvanje na imotnata sostojba na premierot Nikola Gruevski i da mu predlozhi na nadlezhniot osnoven sud privremena zabrana za raspolaganje so imotot. Za ova ima osnova poradi toa shto pretsedatelot na Vladata ne gi ispochituval zakonskite rokovi i so zadocnuvanje gi zapishal promenite vo sopstvenata i vo imotnata sostojba na svoeto semejstvo. "Ochekuvame od UJP vo sluchajot so Gruevski da postapi spored Zakonot za antikorupcija i spored danochnite propisi koi se vazhechki za site, a ne samo za doktori na klinika. Ovaa institucija ushte oficijalno ne ja informira javnosta dali majkata na premierot Nadezhda Gruevska platila danok i od koi odanocheni sredstva se steknala so tri stana", potseti na pres-konferencija pretsedatelot na Transparentnost-Makedonija Sasho Ordanoski, prezentirajkji dvomesechni izveshtai za sostojbite vo borbata so korupcijata i so kriminalot. (Spored Utrinski vesnik)

SLIKI OD ZAPADNA MAKEDONIJA

Na nivite na kichevskite Albanci rabotat makedonski stechajci

Vo Kichevo i vo okolinata od 2001 godina dosega Makedoncite im imaat prodadeno na Albanci nad 500 nedvizhnini, kukji, stanovi i zemja. Toa go potvrduvaat i notarite vo Kichevo, spored koi okolu 90 otsto od kupoprodazhnite dogovori vo gradot gi skluchuvaat Albanci, a so samo deset otsto uchestvuvaat drugite gragjani.
Na glavnata ulica vo Kichevo, Aleksandar Makedonski (poraneshna Marshal Tito), rechisi nema Makedonci. Od okolu 800 dukjani na ulicata samo deset se na Makedonci, velat gragjanite. "Pred izvesno vreme eden Albanec kupi lokacija od desetina kvadratni metri na glavnata ulica za 660 iljadi evra. Stanuva zbor za poraneshniot star maspazar (za mlechni proizvodi). Cenata e pregolema i za Skopje", veli Zlate od Kichevo, pokazhuvajkji ni prazen prostor vo blizina na dzhamijata i na Zhito luks.
Vo Kichevo okolu 60 otsto od vkupnoto naselenie se Makedonci, a Albancite se okolu 39 otsto. Spored popisot od 2002 godina, vo Kichevo zhiveat 30.138 zhiteli, od koi 16.140 Makedonci i 9.202 Albanci. So noviot Zakon za teritorijalna organizacija na gradot mu se dodadoa samo mal broj sela. Sepak, denes Albancite vo Kichevo se preorientirani i povekje kupuvaat stanovi. Najmnogu interes ima za kupuvanje stanovi vo lamelite na vlezot vo Kichevo otkaj avtobuskata stanica. Od Katastarot velat deka opadnal trendot na kupuvanje zemja od pripadnicite na albanskata zaednica. "Kichevsko Pole, najplodnoto obrabotlivo zemjishte okolu selata Srbjani, Bigor, Dolenci, Chelopejci, duri 80 otsto go poseduvaat Albancite. Do pred deset godini od selata Tuj, Kolare, Zajas i Veleshtica doagjaa so koli so konji da go rabotat, a sega nema koj, zashto se zaminati na pechalba. Poleto sega go zemaat pod naem makedonskite stechajci", velat od Katastarot. Ova se sluchuva zatoa shto do 1995 godina mazhite-Albanci sami odele na pechalba bez soprugite, a sega odat celi semejstva i nema koj da im ja raboti zemjata. I nivnite deca sega ne sakaat da se vrakjaat tuka.
Albancite vo Kichevo najmnogu kupuvaa vo vtorata polovina na 20. vek. Togash plakjaa enormni ceni za imoti shto vredea nekolkupati pomalku. Denes se preorientirani na stanovi i na kukji, iako najverojatno se precenile zatoa shto mnogu kukji i stanovi stojat prazni. "Mozhe da kazham deka poleto, ona shto e najvredno, go kupija za golemi pari ushte vo 1970-tite, 1980-tite godini. Togash davaa i po 100 iljadi marki za niva. Za toa vreme toa bea golemi pari", veli eden vraboten vo Opshtinata. Gragjanite kazhuvaat deka pred toa, po iseluvanjeto na Turcite od Makedonija vo 1955 godina, poleto go kupija Makedoncite, potoa celoto pole do pred 2000 godina go kupija Albancite. Notarite ne znaat za sluchaj koga Makedonec kupil nedvizhnina od Albanec. "Zachuduva toa shto dosega nitu eden imot, kukja, stan ili kakva bilo nedvizhnina nema kupeno Makedonec od Albanec", velat tie. (Vreme)

MINISTERSTVOTO ZA OBRAZOVANIE POPRAVA GRESHKI

Besplatni novi uchebnici bez crtezh na Muhamed

Site uchebnici vo koi ima crtezh na prorokot Muhamed kje se povlechat, a mozhno e novite da bidat besplatni, najavija od Ministerstvoto za obrazovanie, od kade shto za greshkata go obvinija prethodnoto rakovodstvo. Ministerstvoto razmisluva za toa kako da ja nadomesti shtetata shto im e napravena na roditelite shto vekje gi kupile uchebnicite. Edna od mozhnite varijanti shto se razgleduvaat e uchenicite besplatno da gi dobijat novite, prepechateni uchebnici, od koi kje se izvadi sporniot crtezh. Ministerstvoto vekje povleche od upotreba dva uchebnika po istorija za prva godina sredno obrazovanie na makedonski jazik od istata prichina.
Poraneshniot minister za obrazovanie Aziz Polozhani tvrdi deka imalo naredba da se otstrani crtezhot na Muhamed od uchebnikot po istorija za prva godina vo srednoto struchno obrazovanie, no deka taa ne bila izvrshena zashto vo megjuvreme se sluchuvala promena na vlasta. "Politikata na povlekuvanje sporni uchebnici treba da prodolzhi, za novite generacii soodvetno da se educiraat za pochituvanjeto na verskite chuvstva", veli Polozhani. Sega e formirana komisija od trojca istorichari koja kje gi proveruva uchebnicite. "Sekade vo svetot e poznato deka objavuvanjeto slika ili crtezh od prorokot se smeta za verska navreda. Kje ima i kazni za tie shto se odgovorni za celata situacija bidejkji dozvolile crtezhite da se pojavat vo uchebnicite", izjavi portparolkata vo Ministerstvoto za obrazovanie Drita Mamuti.
Sepak, spornite uchebnici ushte se prodavaat vo knizharnicite, zashto knizharite ne dobile oficijalna naredba da gi povlechat. Ministerstvoto najavi deka vo dogovor so izdavachot Prosvetno delo uchebnikot kje se prepechati bez slikata, a tekstovite kje ostanat zatoa shto ne se sporni.
Islamskata verska zaednica pobara da se povleche i uchebnikot po filozofija za reformirano gimnazisko obrazovanie od profesorite Stefan Sidovski i Kiril Temkov, zashto i vo nego imalo crtezh na prorokot. "Ako avtorite na knigite, komisijata shto gi odobruva ili ministerot koj gi potpishuva reshenijata za odobruvanje na uchebnicite napravile greshka ili crtezhot e objaven od neznaenje, za navreduvanjeto na chuvstvata na muslimanite treba javno da se izvinat. Ako namerata bila smislen chin za da se predizvikaat chuvstvata na muslimanite, vo prashanje e shirenje verska omraza, rasizam i diskriminacija, shto spored Krivichniot zakonik pretstavuva krivichno delo", se veli vo soopshtenieto na IVZ.
Ministerot za obrazovanie Sulejman Rushiti im se izvini na site muslimani poradi napraveniot propust. (Dnevnik)

IVZ go pozdravuva povlekuvanjeto na sporniot uchebnik

Islamskata verska zaednica vo Republika Makedonija ja pozdravuva odlukata na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka za povlekuvanje na uchebnikot Istorija za prva godina od srednoto obrazovanie. IVZ bara javno izvinuvanje od avtorite na uchebnikot, od komisijata koja gi odobruvala uchebnicite i od nadlezhniot minister koj gi potpishuval reshenijata vo vreme koga bile pechateni, za nanesenata navreda na chuvstvata na muslimanite vo Republika Makedonija. Islamskata verska zaednica bara povlekuvanje i na site drugi uchebnici koi eventualno imaat sodrzhini so koi nepristojno se tretira islamot.

CHESTVUVANJE

Se odbelezha 10-godishninata od smrtta na Majka Tereza

So polagaanje cvekje pred spomenikot na Majka Tereza, so svechena sednica vo Sobranieto na Republika Makedonija i so centralna manifestacija shto se odrzha vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, beshe odbelezhana desetgodishninata od smrtta na golemata humanistka i nobelovka, skopjankata Gondzha Bojadzhiu.
Na svechenosta vo MANU premierot Nikola Gruevski gi vrachi pochesnite poslanija Majka Tereza, statua i sertifikat na godinashnite dobitnici - Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij i Drzhavniot univerzitet vo Tetovo, kako i na profesorkata Gzime Starova, pratenichkata Liljana Popovska i na d-r Muarem Nedzhipi.
Majka Tereza pochina na 5 septemvri 1997 godina vo Kalkuta, Indija. Na denot na nejzinoto upokojuvanje delegacii polozhija cvekje pred spomenikot na golemata humanistka i nobelovka na platoto pred Domot na ARM vo Skopje.

STRATEGIJA NA VLADATA

Evropski lobisti i makedonski "shampioni" za veguvanje vo EU

Makedonska proevropska lobi-grupa i domashni "shampioni" kje ja turkaat idejata Makedonija shto poskoro da se zachleni vo evropskoto semejstvo. Ova e del od strategijata za informiranje i komunikacija so javnosta vo procesot na pristapuvanje kon Evropskata unija za periodot od 2007 do 2010 godina shto vladata ja usvoi minatiot mesec.
Se planira sozdavanjeto na evropskata lobi-grupa od vidni i istaknati lichnosti i politichari od site zemji-chlenki na EU da se realizira idnata godina vo koordinacija na premierot, Ministerstvoto za nadvoreshni raboti i Sektorot za evropski prashanja - SEP. "Stanuva zbor za neformalen konzorcium od javni stranski lichnosti, prijateli na Makedonija, koi vo ramkite na svoite mozhnosti kje mozhat da pridonesat za pobrzo integriranje na zemjava kon Unijata. Brojot na lugjeto ne mozhe odnapred da se znae, vo lobi-grupata kje vlezat site shto i' sakaat dobro na Makedonija. Pred formalno da se sozdade grupata, kje se napravat potrebnite pregovori so istaknati lichnosti koi treba da iskazhat zhelba dobrovolno da se vkluchat vo ovoj proekt", velat od SEP. Vo programata stoi deka proektot kje pridonese za poaktivno angazhiranje na Makedonija kon eliminiranje na eventualnite posledici od zamorot na proshiruvanjeto kon EU, shto e rezultat na razlichnite geopolitichki, geostrategiski, no i socijalno-ekonomski prichini shto gi zagrizhuvaat gragjanite na oddelni chlenki na EU.
Spored strategijata, vladata planira otkako kje se formira ovaa grupa da razvie i grupa na takanarecheni "shampioni" - domashni istaknati lichnosti koi se dobro poznati vo javnosta ili se vo specifichni sektori vo koi gragjanite imaat doverba, kako na primer vo sportot i vo zabavata, delovni lideri, akademici... Nivnata uloga kje bide promoviranje na porakite shto gi upatuva Evropskata unija preku snimanje spotovi i organizirani promocii. (Vreme)

Vladata vraboti shest novi ekonomski atashea

Vladata vraboti shest novi ekonomski atashea koi od slednata godina vo povekje drzhavi vo svetot kje se obidat da ja promoviraat Makedonija kako atraktivna biznis-destinacija. Tie kje rabotat koordinirano so ministrite za privlekuvanje stranski investicii Tashkovikj i Samak. Sekoj od niv godishno kje ja chini drzhavata kolku eden diplomatski pretstavnik. Misijata na promotorite kje trae dve godini, a nivnata agenda opfakja nad triesetina drzhavi. Tie kje treba da posetat po 45 kompanii od razlichni sektori. "Lovcite na investicii" se zadolzheni da dostavuvaat izveshtai za svojata rabota do Agencijata za stranski investicii.
Ekonomski atashea postavi i minatata vlada, no nivnata misija traeshe kratko. Proektot se prekina so obrazlozhenie deka ne pokazhale dobri rezultati. (TV Kanal 5)

PO ZAKANATA NA GRCHKIOT PREMIER SO VETO ZA EU I ZA NATO

Miloshoski: Toa e izjava vo ekot na politichkata kampanja

Ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski smeta deka zakanata na grchkiot premier Kostas Karamanlis deka kje ima veto za Makedonija pri evroatlantskite integracii, "ne e opravdana i e izjava iskazhana vo ekot na politichkata kampanja". Karamanlis vo edna televiziska debata izjavi deka, ako ne se najde reshenie za sporot so imeto, Grcija kje stavi veto za vleguvanjeto na Makedonija vo EU i vo NATO. "Procesot na zachlenuvanje na Republika Makedonija vo organizacii kade shto Grcija vekje e chlenka e uredno reguliran so Vremenata spogodba shto e skluchena vo 1995 godina, i nie sme zadovolni poradi toa shto i dvete zemji dosega se pridrzhuvaat kon nejzinite normi i poradi toa shto Atina dosega ne se otkazhala od toj dogovor. Kako dolgogodishna chlenka na NATO, Grcija nema da ima dilemi da im dade prednost na zaednichkite interesi na Alijansata vo regionot pred otvorenite bilateralni prashanja. Toa kje bide ushte eden pokazatel za toa deka prijatelskite odnosi i zaemnite interesi se prioritet", potencirashe Miloshoski. (Vest)

SOFIJA E SE' POAGRESIVNA VO ALBANIJA

Bugarija gi prisvojuva makedonskite crkvi!

Otkako ne' "pobugarchi", sega bugarskata drzhava saka da ni gi prisvoi i crkvite, velat ogorcheni pretstavnici na Makedoncite vo Albanija. Tie se iritirani od izjavata na Rozalina Popova, atashe za pechat i vtor sekretar vo bugarskata ambasada vo Tirana, koja tvrdi deka vo seloto Ginoec, vo oblasta Golo Brdo, postoi stara bugarska crkva. Popova veli deka crkvata ja izgradile etnichkite Bugari pred 1.000 godini, odnosno vo 911 godina.
Albanskite mediumi prenesuvaat deka spored Popova crkvata vo Ginoec se obnovuva i deka za dve godini objektot kje bide zavrshen. Za potrebite na crkvata bugarskata drzhava vekje donela vo seloto i kambana, a nabrzo grupa umetnici kje pochnat da ja zhivopisaat vnatreshnosta na crkvata. Crkvata za koja zboruva Popova vsushnost e Sveti Ilija, koja se naogja na samoto ritche vo blizina na seloto Ginoec. Poradi komunistichkiot rezhim, koga bea zabraneti sekakvi verski obredi i slobodno izjasnuvanje na verskata opredelba, crkvicheto beshe rastureno od zabot na vremeto. Na toa sveto mesto, po tradicija, bez ogled na veroispovedta, Makedoncite sekogash se sobirale na Ilinden. Po 32-godishna zabrana od komunistichkiot rezhim, tradicijata beshe obnovena pred osum godini, koga prvpat na Ilinden vo dvorot na crkvata se sobraa stotici Makedonci od site delovi na Albanija i so ambasadorot Risto Nikovski go odbelezhaa praznikot. Za da stignat tamu Makedoncite od Drach, Elbasan, Tirana i od drugi gradovi patuvaa i po povekje od shest-sedum chasa. Se peeshe makedonska pesna i se svirea makedonski ora, so folklornata grupa na Drushtvoto Mir.
"Crkvuleto se izgradi vrz temelite na starata crkva so donacii od biznismeni vo Albanija, no i od dijasporata, pred se' od Kanada", veli poznatiot sobirach na folklornoto tvoreshtvo od toj kraj Cvetan Mazniku. Pred chetiri godini, po povod Ilinden, makedonska delegacija shto ja predvodeshe togashnata shefica na diplomatijata Ilinka Mitreva prisustvuvashe na osvetuvanjeto na crkvata. I togash na toj svechen chin prisustvuvaa i palea svekji za zdravje zhiteli od povekje sela od ova podrachje, bez ogled na svojata verska opredelba. Mazniku poteknuva tokmu od Ginoec, od kade shto e i Veljo Chvarku, posledniot uchitel shto do pedesettite godini od minatiot vek drzhel nastava na makedonski jazik. I dvajcata sega zhiveat vo Tirana no, kako shto velat, site shto poteknuvaat od ovoj kraj, kade i da se - na Ilinden se vo dvorot na crkvata Sveti Ilija. (Dnevnik)

SPORED BUGARSKATA TELEVIZIJA

Vo Albanija ima 100.000 Bugari!

Vo Albanija zhiveat nad 100.000 etnichki Bugari i tie se prioritet za bugarskata vlada. Ovaa vest od Bugarskata nacionalna televizija ja prenese albanskata agencija Balkan veb. Spored agencijata, vo 2004 godina vo izveshtajot na bugarskiot Centar za megjunarodni malcinski istrazhuvanja se veli deka vo Albanija, vo Mala Prespa i vo Golo Brdo ima 50.000 Bugari. Vo prilogot na Bugarskata nacionalna televizija se veli deka toj broj e 100.000 i se kritikuva albanskata vlada deka ne mu obrnuva vnimanie na toa malcinstvo i deka nema uchilishta vo koi kje se izuchuva bugarskiot jazik. Vo reportazhata se veli deka albanskata vlada ne go priznava postoenjeto na toa malcinstvo, no i deka toa e prioritet na bugarskata vlada. (Vreme)

OMO ILINDEN-PIRIN NE DOBI REGISTRACIJA

Za sofiskiot sud vo Bugarija nema makedonski etnos!

Sofiskiot Okruzhen sud povtorno go odbi baranjeto za registracija na politichkata partija OMO Ilinden-PIRIN, so shto partijata go gubi pravoto da uchestvuva na lokalnite izbori vo Bugarija shto se zakazhani za oktomvri. Liderot na partijata Stojko Stojkov veli deka odlukata oficijalno se' ushte ne ja dobil, megjutoa deka e informiran za nea. Toj smeta deka reshenieto ne e stignato do nego zatoa shto se taktizira so vremeto, iako odlukata bila ekspresno donesena na 23 avgust, samo dva dena po nejzinoto podnesuvanje.
"Vo obrazlozhenieto se navedeni argumenti shto ne soodvetstvuvaat so Ustavot i so zakonite. Vo nego se veli deka Sudot ne veruva ili se somneva deka na osnovachkoto sobranie prisustvuvale 685 lica, kako i toa deka vo Bugarija ne postoi makedonski etnos", veli Stojkov, koj za ova gi informiral nadlezhnite vo Strazbur. Toj objasnuva deka vo obrazlozhenieto stoi deka nivnite celi ne se politichki i deka OMO Ilinden mozhe da se registrira samo kako zdruzhenie. "Po ovaa negativna odluka na Okruzhniot sud vo Sofija, koj e edinstveno nadlezhen za registracija na politichki partii, ne mozheme da stigneme da vlezeme vo trkata za sovetnici i gradonachalnici na oktomvriskite lokalni izbori vo Bugarija", veli Stojkov.
Vo 1999 godina OMO Ilinden-PIRIN beshe registrirana kako politichka partija i vo oktomvri istata godina na lokalnite izbori pobedi vo dve selski opshtini vo Goce Delchev. Podocna, so odluka na Ustavniot sud na Bugarija partijata beshe proglasena za protivustavna i i' beshe zabraneto uchestvo na izbori. Vo juni 2006 godina partijata povtorno beshe obnovena, no sudot vo Sofija odbiva da ja registrira iako organizacijata gi sobra potrebnite 5.000 potpisi. Bugarskiot sud podolgo vreme gi ignorirashe preporakite na Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa za registracija na partijata.
Na 15 juli godinava vo oblasta Papaz Chair, vo blizina na bugarskiot grad Goce Delchev, beshe odrzhano osnovachko sobranie na partijata OMO Ilinden-PIRIN na koe prisustvuvaa 685 lica.
Partijata ima pet pretsedateli so ednakvi ingerencii - Ivan Singartijski, Stojko Stojkov, Stojan Georgiev, Angel Bezev i Botjo Tikov, i Centralen sovet od 27 chlenovi, vo koj vleguvaat i pette pretsedateli. (Vreme)

EFA ja kritikuva Bugarija

Evropskite institucii da go osudat ugnetuvanjeto na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija - ova e baranjeto na Evropskata slobodna alijansa, vlijatelna partija vo Evropskiot parlament, shto go upati do Sovetot na Evropa, do Evropskata komisija, no i do bugarskiot pretsedatel. Ugnetuvanjeto na makedonskoto malcinstvo e sponzorirano od drzhavata i so poddrshka od site nejzini institucii, konstatira partijata.
Najnov akt na antidemokratijata kon Makedoncite vo Bugarija e neodamneshnata odluka na bugarskiot sud povtorno da ne ja registrira partijata OMO Ilinden-PIRIN, shto e sprotivno na odlukata na Evropskiot sud vo Strazbur. Poradi toa, Evropskata slobodna alijansa vo pismoto shto e potpishano od nejziniot potpretsedatel i evropratenik Ginter Daun bara od Sovetot na Evropa da izdejstvuva primena na odlukata na Evropskiot sud za chovekovi prava za itna registracija na OMO Ilinden-PIRIN. EFA bara megjunarodnata zaednica da ja osudi poddrshkata od drzhavata na aktot na ugnetuvanje, a bugarskite vlasti neodlozhno da go priznaat mnogubrojnoto makedonsko malcinstvo. (TV A1)

I NOVIOT PRETSEDATEL NA VMRO-NARODNA PO STAPKITE NA GEORGIEVSKI

Trendafilov so Karakachanov na godishninata za Aleksandrov

"Makedonija e bugarska" - izjavi pretsedatelot na bugarskata partija VMRO - Bugarsko nacionalno dvizhenje Krasimir Karakachanov na godishninata od smrtta na bugarskiot heroj Todor Aleksandrov vo Melnik, pirinsko. Kako shto prenesuva novinskata agencija INA, na sobirot prisustvuvashe i pretsedatelot na makedonskata partija VMRO - Narodna Gjorgi Trendafilov.
Karakachanov go povtori svojot stav deka Makedonija e bugarska. "Todor Aleksandrov e bugarski heroj, koj beshe nositel na idejata za obedinuvanje na bugarskite teritorii. Makedonija sekogash kje bide bugarska", izjavi za INA Karakachanov. Spored nego, neosporen e faktot deka Makedonija e drzhava naselena samo so Bugari i Albanci i so drugi malcinstva. Toj reche deka narodot treba da se oddalechi od prosrpskite pottiknuvanja i ednash zasekogash da pochne otvoreno da zboruva za svojot identitet. Na sobirot imashe paroli so tekst Makedonija e bugarska. Na komemorativniot sobir po povod godishninata na smrtta na Aleksandrov, na koja uchestvuvaa okolu 500 lica, imashe gosti i od istochna Makedonija. (Vreme)

MINISTEROT MILOSHOSKI E KATEGORICHEN

Kje ima odgovornost za incidentot vo Hag

"Izjavite na ambasadorkata vo Hag Dobrinka Taskovska se neprofesionalni. Kje ja povikame vo Makedonija na konsultacii, a odgovornosta za nefunkcioniranjeto i za incidentot vo ambasadata kje mora da se ponese", izjavi vo Ohrid ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski. "Kje se utvrdi faktichkata sostojba, a odgovornosta sleduva hierarhiski. Kje nastojuvame da se ispravat greshkite shto se sluchuvaat", reche Miloshoski po povod nastanite vo makedonskata ambasada vo Hag vo koi, spored mediumite, eden diplomat ja natepal ambasadorkata.
Za incidentot vo ambasadata so soopshtenie se oglasi i ambasadorkata Taskovska, koja reche deka koga nema da bide ambasador so zadovolstvo kje i' ja raskazhe na javnosta prikaznata za maltretiranite vraboteni. Spored nea, ambasadata vo Hag lichi na se' samo ne na ambasada. "Javnosta ima pravo da znae deka samata ambasada e incident! Koga prvpat vlegov nemashe nitu kompjuter, a da ne zboruvam za sekretarka i za vozach - toa e luksuz. Vo kancelarijata postojano mi techeshe dozhd. Poslednite nekolku meseci ambasadata ja izdrzhuvam so zadocnuvanje na isplatata na svojata kirija i so privatni pari", istaknuva Taskovska vo soopshtenieto.
Postapkite na ambasadorkata Taskovska vo MNR gi ocenija kako neprofesionalen chin. Taa e povikana na konsultacii na 10 septemvri. (Dnevnik)

OBRAKJANJE NA PRETSEDATELOT CRVENKOVSKI PO POVOD 8 SEPTEMVRI

Sploteni pred novite predizvici

"Republika Makedonija denes e drzhava chie opstojuvanje i idnina povekje nikoj ne gi doveduva vo prashanje", istakna pretsedatelot Branko Crvenkovski vo svoeto obrakjanje po povod Osmi septemvri - Denot na nezavisnosta na Makedonija. Toj povika na splotenost zaradi ostvaruvanje na strategiskite celi. "Za strategiskite opredelbi i krajnata destinacija ne postoi podvoenost vo drzhavata. Naprotiv, imame celosen etnichki, politichki i opshtestven konsenzus. Na ostvaruvanjeto na ovie celi treba i mora celosno da mu se posvetime. Da zaboravime na partiskite podelbi i etnichkite razliki. Ako se obedinime i se splotime, ako sekoj se odnesuva odgovorno kon obvrskite shto mu se dovereni, uspehot nema da izostane", reche vo svoeto obrakjanje pretsedatelot Crvenkovski chestitajkji im go na gragjanite Denot na nezavisnosta.
Crvenkovski reche deka Makedonija obezbedi sigurno mesto i ugled vo megjunarodniot poredok i deka denes "sme drzhava i narod so iskreni prijateli i sojuznici niz celiot svet, so jasna i izvesna evropska i evroatlantska idnina". Se' shto e postignato spored shefot na drzhavata e zasluga na gragjanite, zashto nivniot razum gi zachuva mirot i stabilnosta. (Dnevnik)

Pochesna strelba

So pochesna artileriska strelba ARM go odbelezha Denot na nezavisnosta. Vo chest na praznikot, vo skopskata kasarna Ilinden 12 topovi tochno napladne na 8 septemvri istrelaa po deset plotuni.

HRONOLOGIJA

Osmi septemvri - Den na nezavisnosta na makedonskata drzhava

Republika Makedonija odbelezha 16 godini od uspeshno sprovedeniot referendum na koj makedonskite gragjani se izjasnija za samostojna i suverena drzhava. Ubedlivo mnozinstvo od nad 95 otsto od gragjanite shto izlegoa na referendumot pozitivno odgovorija na referendumsko prashanje Dali ste za samostojna Makedonija so pravo da stapi vo iden sojuz na suvereni drzhavi na Jugoslavija? Na referendumot mu prethodeshe Deklaracija za nezavisnost shto ja usvoi prviot povekjepartiski makedonski parlament na 25 januari 1991 godina. Formalno, voljata na narodot za samostojna drzhava beshe potvrdena so Deklaracija za prifakjanje na referendumskite rezultati na 18 septemvri 1991 vo Sobranieto na Republika Makedonija.
Sleden vazhen chekor vo zacvrstuvanjeto na drzhavata beshe usvojuvanjeto na noviot Ustav na 17 noemvri 1991 godina. Senka vrz nastanite so koi se postavija temelite na samostojna Makedonija frli bojkotot na referendumot od eden del od albanskata etnichka zaednica i nepoddrzhuvanjeto na noviot Ustav od pratenicite Albanci. Deset godini podocna Ustavot beshe nadopolnet po konfliktot vo 2001 godina i potpishuvanjeto na Ramkovniot dogovor.
Vo odnos na vospostavuvanjeto na megjunarodno-pravniot subjektivitet i po neuspehot na Konferencijata za mirno reshavanje na krizata vo Jugoslavija, kluchna e Deklaracija za disolucija na Jugoslavija shto ja donese Sovetot na ministri na Evropskata zaednica na 16 dekemvri 1991 godina. Iako samo Makedonija i Slovenija dobija pozitivni ocenki od specijalno formiranata Badinterova komisija deka gi zadovoluvaat uslovite za steknuvanje nezavisnost, Evropskata zaednica vo sredinata na januari 1992 godina gi prizna samo Slovenija i Hrvatska.
Vo toj period, potochno na 15 januari 1992 godina, Republika Bugarija beshe prvata drzhava shto ja prizna drzhavnosta na Makedonija. Sleduvaa priznavanjata od Turcija, Slovenija, Hrvatska, Rusija, Bosna i Hercegovina... Megjunarodno-pravniot subjektivitet definitivno beshe potvrden na 8 april 1993 godina, koga so aklamacija vo Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii Makedonija beshe primena kako 181. polnopravna chlenka na Svetskata organizacija. Sepak, poradi protivenjeto i pritisocite na Grcija, koja ne go prifakja ustavnoto ime na Makedonija, zachlenuvanjeto vo ON beshe napraveno pod privremenata referenca Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija.
Vo izminatite 16 godini samostojno zhiveenje makedonskata drzhava mina niz niza problemi i teshkotii. Trocifrenata inflacija na pochetokot na 90-tite godini, grchkoto embargo, kosovskata begalska kriza i konfliktot vo 2001 godina bea vistinski predizvici i zakani za mladata makedonska drzhava shto go zabavija nejziniot pat kon ostvaruvanjeto na strategiskite celi - zacvrstuvanje na demokratijata i integracija vo evro- i evroatlantskite strukturi. Poslednive godini gi odbelezha procesot na prisposobuvanje na zakonodavstvoto kon legislativata na Evropskata unija, decentralizacijata na vlasta, reformite vo odbranata.
Makedonija denes ima vospostaveno diplomatski odnosi so 158 drzhavi, a pod ustavnoto ime ja priznaa 117, megju koi i tri od chlenkite vo Sovetot za bezbednost - Kina, Ruskata Federacija i SAD. (MIA)

ANKETA

Postoi li patriotizam kaj makedonskite gragjani?

Razvioreni drzhavni znaminja vo Makedonija mozhe da se zabelezhat samo na praznici. Vistinska retkost e gragjanite da istaknat zname na svojot dom. Od samostojnosta na Makedonija dvojno e zgolemen brojot na Makedonci koi ja napushtile zemjata. Sepak, patriotskite chuvstva kaj gragjanite ushte postojat i povekjeto od niv ne bi ja napushtile tatkovinata. "Mislam deka ne, sepak tuka e podobro. Dodeka sum zhiva sakam da zhiveam tuka", izjavi edna zhitelka na Skopje.
Spored gragjanite, najmali patrioti se politicharite. "Makedoncite si gi vadat ochite, si ima makedonski interesi kade shto mora, bez razlika koja partija e, protiv toa ne smee da se odi. Tie ne se patrioti, bez razlika dali se Albanci, dali se Makedonci, site se kradci", izjavi gragjanin.
Patriotizmot vo novata politichka terminologija znachi lojalnost na gragjanite kon drzhavata. "Kolku povekje i kolku pogolem procent, 100 procenti ne mozhat da bidat, no kolku pogolem procent se lojalni kon drzhavata, kon rezhimot, kon vlasta, kon procesite shto se odvivaat, tolku povekje e drzhavata postabilna, tolku povekje nacionalnite interesi mozhat da se kanaliziraat i da se zavrshuvaat", veli univerzitetskiot profesor Trajan Gocevski.
Teshko e da se bide patriot vo vakvi ekonomski uslovi, ocenuvaat ekspertite. "Mislam deka najgolem patriotizam e da rabotish vredno i da se trudish da pomognesh, sekoj na svoeto rabotno mesto, sekoj tamu kade mozhe da pridonese", smeta univerzitetskiot profesor Biljana Vankovska.
Sportskite pobedi na makedonskite ekipi go zgolemuvaat chuvstvoto na pripadnost kon drzhavata. Makedoncite znaat da go pozdravat uspehot na drzhavata, pa spored ekspertite i chlenstvoto vo NATO i vo EU bi go zgolemilo patriotizmot vo Makedonija. (TV A1)

BITOLA

Kje se gradi centralno greenje za celiot grad

Bitolskata lokalna vlast ne se otkazhuva od planiranata izgradba na centralno greenje, iako Toplifikacija poradi golemite dolgovi nema da bide partner vo realizacijata na ovoj golem proekt. Gradonachalnikot Vladimir Taleski reche deka toplovodnata mrezha kje pochnat da ja postavuvaat ushte esenva. "Denovive seriozno se raboti na toj plan. So rabotata se zadocni poradi finansiskite teshkotii na firmata shto trebashe da bide partner. No, nie kje go ostvarime vetenoto. Infrastrukturata kje ja postavi opshtinata i ochekuvame esenva da se zavrshi pogolemiot del. Za toa koj kje ja stopanisuva toplifikacijata kje raspisheme oglas", reche Taleski.
Postavuvanjeto na centralnoto greenje trebashe da pochne ushte lani, no aktivnostite gi poprechilo AD Toplifikacija, pretprijatieto shto e zadolzheno za zatopluvanje na gradot. Toplifikacija samo za mazut dolzhi 20 milioni denari, a za plati, za troshoci za struja, za voda i za drugo - 16 milioni denari.
Predvideno e proektot da se sproveduva vo fazi, pa so centralnoto greenje da bide opfaten prvo severniot del na gradot, kade shto se naogjaat opshtinskata zgrada, sudovite, rektoratot i nekolku uchilishta. Se ochekuva na toj nachin korisnicite da dobijat greenje za 30 procenti poevtino od koj bilo drug nachin na zatopluvanje. Zasega se toplificirani samo shest regioni vo zapadniot del na gradot. (Dnevnik)

OHRID

Gradonachalnikot kje kupuva helikopter i jahta

"Ohrid kje stane turistichko mesto od svetski rang, kje kupime helikopter i moderen brod", veli gradonachalnikot na Ohrid Aleksandar Petreski. Toj baral od Vladata vo tekot na letnata sezona na opshtinata da i' se dade na koristenje eden od dvata helikoptera, no negovoto baranje bilo odbieno. Petreski smeta deka Ohrid treba da ima helikopter zatoa shto postojano go posetuvaat visoki evropski pretstavnici i domashni funkcioneri. "Helikopterot bi go koristele i kako del od turistichkata ponuda na gradot, no i za gasenje pozhari", objasnuva Petreski. Gradonachalnikot se pofali deka vo negovata agenda e postaveno Ohrid da dobie i moderen brod, shto kje bide opremen spored najvisokite standardi. "I brodot bi go koristele za gasenje pozhari na nedostapnite mesta, kako shto se na primer Kaneo ili Trpejca", izjavi Petreski. Toj dodava deka, otkako kje gi isplati dolgovite, kje pochne so realizacija na ovie planovi. Spored nego, vo opshtinskata kasa kje ima dovolno pari za vakvi nabavki.
Chlen na VMRO-DPMNE Cvetko Grozdanov, poraneshen sovetnik vo ohridskiot Sovet, e zbunet od vakvata izjava na Petreski, zashto opshtinskata smetka bila blokirana vekje dve godini. Toj dodade deka vo Sovetot kje podnese inicijativa da se formira rabotno telo za da se nadmine finansiskata kriza i da se odblokira opshtinskata smetka. Grozdanov smeta deka najavite za novi nabavki se neseriozni, zashto opshtinata ushte ne e podgotvena da se vkluchi vo vtorata faza na decentralizacija. "Ubavo bi bilo da imame i helikopter, no toa e mnogu skapa investicija. Opshtinata imashe brod, a gradonachalnikot, namesto da go modernizira, go prodade. Sega se setil deka saka da kupi nov", istakna Grozdanov. (Vreme)

VO NEPOSREDNA BLIZINA NA SKOPJE

Tri mechki mavale so ovci po ovcharot

Tri metri visoka mechka i dve mechinja napadnale stado od shestotini ovci, ovcharot i negoviot sin! Mechkata najverojatno se simnala od bliskata planina Karadzhica, proterana od pozharite, pa vo potraga po hrana uspeala zaedno so mechinjata da udavi shest ovci. Za srekja, pokraj ovcite nikoj od ovcharite shto gi chuvale ne bil povreden. Stadoto, shto e sopstvenost na skopskata firma Agroeksport, bilo napadnato na padinite na planinata Salakoska, na mestoto shto se vika Prazna Torba, vo atarot na seloto Crn Vrv.
Nekolku chasa pred napadot ovcharot Ismet Alimovski, koj bil odgovoren za stadoto na firmata, pushtil dvajca od ovcharite da se simnat do bliskoto selo za da se iskapat. Toj i sin mu ostanale da go chuvaat stadoto. Nekolku minuti po polnokj Ismet slushnal chudni zvuci i brevtanje, pa ja zel lovdzhiskata pushka i trgnal da vidi shto se sluchuva. "Beshe temnica, no vidov deka ovcite stanuvaat nemirni i begaat, pa trgnav kon niv. Shto da vidam. Edna mnogu golema mechka i dve mechinja gi napadnale i pochnale da gi davat". Grozomornata slika od rasparcheni trupovi i otkinati glavi na zhivotnite go naterale ovcharot da ja upotrebi lovdzhiskata pushka. "Pochnav da pukam kon divite zhivotni za da gi izbrkam, no mechkata se krena na noze. Beshe golema okolu tri metri, a i mechinjata ne bea bash mali", raskazhuva Ismet.
Namesto od istrelite da bega, mechkata se pushtila kon ovcharot. "So shepite pochna da trkala kamenja kon nas", objasnuva ovcharot. "Frlashe so delovi od rasparchenite ovci kon mene, a potoa i so ovcite shto i' se najdoa na patot koga se dvizheshe kon nas", ni raskazha se' ushte isplasheniot ovchar.
Koga videl deka ne mozhe da se spravi so divite zhivotni, ovcharot mu se javil na sopstvenikot na stadoto Ilija Srbinovski, koj vo pridruzhba na policija od podrachnata stanica Drachevo i na lovochuvarot od lovdzhiskoto drushtvo Erebica otishol na planinata kaj bachiloto vo odbrana na stadoto. Koga stignale, okolu 2.30 chasot, mechkata i mechinjata vekje pobegnale.
"Ova e tret sluchaj istata mechka so mechinjata da napagja stada", objasnuva Srbinovski, dodavajkji deka najverojatno mechkata doagjala tolku nisko kon selata vo potraga po hrana, zashto od pozharite planinata bila celosno ogolena. (Vecher)

VO STRUMICHKOTO SELO SUSHICA

So ovcharski stap otepale volchica

Vo atarot na seloto Sushica se sluchila vistinska borba megju ovchari i volchica koja go napadnalo nivnoto stado. Nastanot se odvival vo neposredna blizina na kravarskata farma na patot Strumica-Novo Selo. Pasejkji go stadoto od pedesetina ovci, ovcharite Sando Nakov i Vase Stojanov zabelezhale kako volchicata se spushta kon niv po plen. Volchicata uspeala da go rasturi stadoto ovci. Ovcharite vednash reagirale, no gladnata volchica, namesto da izbega, im se nafrlila i na stocharite koi se iznenadile i bile shokirani od agresivnosta na zhivotnoto. Blagodarenie na nivnata prisebnost, Sando i Vase so ovcharski stap i so vila uspeale da i' nanesat nekolku udari na razbesnetata volchica, no taa stanala ushte poagresivna, se' dodeka ne dobila udar od ovcharski stap vo glavata. Togash pochnala da bega. Vo toj moment naletal i mladiot Marjan Bozhinov, sluchaen minuvach, koj ja nachekal so stap i ja dotepal. Trupot na volchicata so prikolka beshe donesen vo Strumica, a od Ministerstvoto za zemjodelstvo za hrabrosta dobija parichna nagrada od 3.500 denari, kako i iljada denari od lovnoto drushtvo od Novo Selo. (Vest)

PRILEP

Se traga po Ordenot za gradot-heroj

Gradonachalnikot na Prilep do 1992 godina Ilija Dimoski tvrdi deka pri negovoto zaminuvanje od funkcijata go ostavil Ordenot Prilep - grad heroj vo sluzhbenata kasa. Ova e negoviot odgovor na inicijativata na Sovetot na Opshtinata za naogjanje na zagubeniot orden shto se povede denovive. Ordenot, shto e najvisokoto prilepsko priznanie, gradot go dobi vo 1975 godina od poraneshnata Jugoslavija, a ischeznal od kabinetot na gradonachalnikot pred 15 godini. Anketnata komisija shto kje ja formira Sovetot kje traga po ischeznatoto odlichje.
Dukadin Kamshikoski, chlen na Sovetot na Opshtinata i doktor po istoriski nauki, veli deka mesinganiot orden delumno bil pozlaten, a ischeznal od kabinetot na gradonachalnikot vo 1992 godina. Pretsedatelot na organizacijata na borcite Blagoja Chonoski doznal za ischeznuvanjeto na ordenot za vreme na gradonachalnikuvanjeto na Sasho Pirganoski. "Pobaravme od Pirganoski da ispita kade i koga ischeznal ordenot. Istragata nemashe epilog", veli Chonoski.
Aktuelniot gradonachalnik Marjan Risteski veli deka mestoto na ordenot mu e vo vitrinite na lokalnata samouprava - za da svedochi za minatoto. (Dnevnik)

PROTEST VO VAROSH

Samo ednash mesechno imaat voda

Stotinata domakjinstva od prilepski Varosh koi podolg vremenski period se bez voda za pienje, go izrazija svoeto nezadovolstvo so blokada na patot vo naselbata kon izlezot za Makedonski Brod . "Vo eden mesec samo na Bogorodica imavme voda, zhiveeme vo nepodnoslivi higienski uslovi bez voda i opasnosta od zarazni zaboluvanja postojano e prisutna. Nad 400 zhiteli sekojdnevno se soochuvame so problemot shto e star so decenii i, ako do krajot na nedelava sostojbata ne se sanira, kje organizirame 48-chasovni blokadi, se zakanija varoshani. "Voda nemame, a dobiv debela smetka za 50 kubni metri potroshena voda. I postojano da beshe otvorena slavinata ne mozheshe tolku da se potroshi", revoltirano veli Ilija Lucheski.
"Nesoodvetnata mrezha, malite profili na cevkite i slepite linii se navistina problem povekje od tri decenii", priznava direktorot na JP Vodovod i kanalizacija Metodija Tomeski. Toj veti deka nedelava ekipite kje pochnat so rabota za sanacija na problemot i povrzuvanje na liniite vo prsten. (Vest)