ISTRAZHUVANJE NA BRITANSKI NAUCHNICI

Zhenite navistina pretpochitaat rozova, a mazhite sina boja

Momchinjata ja sakaat sinata boja, devojchinjata ja sakaat rozovata i tuka nema shto da se pravi, velat nauchnicite shto sprovele edna od prvite studii so koi nauchno pokazhale deka izborot na boite zavisi od polot, prenesuvaat svetskite agencii.
Istrazhuvachite velat deka ovie razliki mozhebi imaat osnova vo evolucijata vo koja zhenite razvile naklonost kon crvenikavite boi, koi gi asociraat na zrelo ovoshje i na zdravi lica.
Neodamneshnite studii sugerirale deka postoi opshta naklonetost kon sinata boja i nema mnogu prethodni dokazi shto bi ja poddrzhale idejata za razliki megju polovite pri izborot na boite, smeta rakovoditelot na studijata Anja Hurlbert, nevrolog od univerzitetot vo Njukasl, Velika Britanija.
- Pretpostavuvame deka taa razlika megju polovite se zasnova na funkcionalnoto polovo specijaliziranje vo evolutivnata podelba na trudot. Postojat bioloshki prichini za naklonetost kon crvenikavite boi - veli taa.
Vo studijata, istrazhuvachite pobarale od grupa mazhi i zheni da razgledaat okolu 1.000 dvojki oboeni kvadrati na kompjuterski ekran vo zatemneta prostorija i najbrzo shto mozhat da gi odberat onie shto najmnogu im se dopagjaat. Rezultatite pokazhale deka mazhite imaat naklonetost kon sinata boja, dodeka zhenite gravitiraat kon rozoviot kraj na spektarot na sinata boja.
- Zhenite imaat mnogu jasna shema. Nivniot izbor odi od niskite regioni na zholtata i zelenata boja do vrvot na purpurniot i crven region - veli Hurlbert.
Taa veruva deka zhenskata naklonetost kon rozovata boja mozhebi evoluirala vrz osnova na prirodnata, univerzalna naklonetost kon sinata boja.
- Koga kje gi spoite ovie dve, dobivate boi shto zhenite prirodno mnogu gi sakaat, kako sino-crvenata boja, koja e eden vid violetova ili rozenikava boja - dodava Hurlbert.
Kaj mazhite razmisluvanjeto za boite e mnogu pomalku vazhno zashto kako lovci nim im e samo potrebno da zabelezhat neshto so temna boja i da go zastrelaat. Shto se odnesuva do Eva od Rajskata gradina, Hurlbert smeta deka mozhebi postoi prichina poinakva od onaa vo Biblijata koga taa go skinala jabolkoto.
- Crvenata e boja na dobro zrelo ovoshje - veli taa.

Virtuelnata realnost unishtuva stravovi

Virtuelnata realnost osven za zabava mozhe da se koristi i kako terapija, otkril lekarot Mishel Sher od najgolemiot privaten njujorshki fakultet. Toj pochnal virtuelnata realnost da ja koristi kako del od terapevtskiot metod za lekuvanje fobii. Lugjeto shto stradaat od razlichni realni stravovi, kako shto e strav od letanje ili pak strav od javen nastap, preku virtuelnata realnost se pottiknuvaat da se soochat so svoite fobii i da gi nadminat. Simuliranjeto na situacijata pochnuva so najednostaven chekor, na primer vleguvanje vo avion za pacientite shto se plashat od letanje. Poslednite chekori se soochuvanje so turbulencii vo tekot na letanjeto. Pacientot vo tekot na terapijata nosi zashtitni ochila so koi realno se gleda okolinata od koja toj se plashi. Vo tekot na terapijata na prstite na pacientot se prikachuvaat posebni shtipki so koi se testira negoviot odnos kon promenite na scenarioto. Eden pacient shto sakal da go pobedi stravot od letanje, po tretmanot rekol deka navistina se chuvstvuva kako da leta so avion.
Doktor Sher najavi deka so ovaa programa mozhe da se istrazhuva tretmanot na licata shto go prezhiveale napadot na trite kuli vo Njujork na 11 septemvri 2001 godina, a naskoro treba da se napravi i "Virtuelen Irak", so shto kje mozhe da se lekuvaat vojnicite koi imaat psihichki traumi po vrakjanjeto od vojnata.
Fobiite pretstavuvaat strav od odredeni predmeti, lugje ili situacii. Tie spagjaat vo teshki narushuvanja. Vozrasnite lugje shto stradaat od fobija se svesni deka stravot e preteran i nerazumen, no sepak ne mozhat da go sovladaat.
Opshtestvenite fobii pretstavuvaat strav od javno ponizhuvanje i od negativna kritika. Ako taa ne se lekuva, mozhe da predizvika depresija. Mnogu problematichna mozhe da bide agorafobijata, koja pretstavuva strav od izleguvanje od doma, strav od osamenost.
Lugjeto shto stradaat od fobija koga se izlozheni pred predmetot od koj se plashat gi fakja panika, se potat, srceto im raboti zabrzano i imaat problemi so dishenjeto. Tie najchesto se javuvaat vo detstvoto, no poradi nekoja prichina mozhe da se javat i kaj vozrasnite.
Lekarska pomosh treba da se pobara koga stravot kje stane iracionalen i nekontroliran i kje go narushi normalniot zhivoten tek. Konvencionalniot nachin na lekuvanje na fobiite vkluchuva psihoterpija preku koja se menuva nachinot na razmisluvanje, a se koristat i odredeni lekovi za smiruvanje.
Virtuelnata realnost pretstavuva nov nachin na lekuvanje na stravot, no poradi skapata oprema, se ushte ne e shiroko dostapna.

Spienjeto ja namaluva gladta i vlijae za podobar izgled

Istrazhuvanjata na amerikanskite nauchnici pokazhaa deka spienjeto gi smiruva hormonite koi se zadolzheni za gladta i na toj nachin go sprechuva debelenjeto.
Nauchnicite utvrdile deka i zamorot vlijae obratno, mozhe da mu shteti na zdravjeto i na izgledot.
Vo tekot na istrazhuvanjeto, vo koe uchestvuvale okolu 30.000 deca, se proveruvalo vlijanieto na sonot vrz debelinata, a rezultatite pokazhale deka problemot so debelenjeto mozhe da se pojavi so nedovolno spienje, vekje od pettata godina od zhivotot.
Problemite i grizhite ne doveduvaat do situacija da se debeleeme ili slabeeme, i poradi toa istrazhuvachite preporachuvaat osum ili povekje chasa spienje.
Vo prilog na toa zboruva i faktot deka kvalitetniot son ja namaluva mozhnosta od stradanje od koj bilo vid i so toa ja zgolemuva mozhnosta za podobar izgled.

DANCITE VELAT

Ako docnite na rabota, ne ste mrzelivi tuku ste tip B

Ako ste od onie koi nautro stanuvaat so teshka maka, postojano docnat na rabota i zhivnuvaat nekade po 12 chasot, sigurno kje ve izraduva vesta deka vo Danska ima grupa na lugje, slichna na vas, koja se bori protiv tiranijata na ranoto stanuvanje. Svojata grupa ja narekle ,,drushtvo od tipot B" i imaat 5000 chlenovi. Edno od nivnite baranja e kompaniite da ovozmozhat pofleksibilno rabotno vreme.
Taka i onie chij bioritam e podesen na podocnezhno budenje bi mozhele normalno da funkcioniraat na rabota. Ovaa razlika vo bioritmot mozhe da bide genetski predodredena, smetaat nekoi struchnjaci, no zavisi i od stilot na zhivotot, karakterot i okolinata.
Devet do 10 chasot e vremeto koga lugjeto od tipot B se budat vo sklad so svojot cirkadijanski ritam, no nivnite mentalni funkcii vo potpolnost se aktiviraat duri popladne. Cirkadianskiot ritam ja regulira telesnata temperatura, nivoto na hormoni, otchukuvanjeto na srceto i spienjeto.
Ako ste tip B i rabotnoto vreme vi pochnuva vo osum chasot, obidete se da go prilagodite svojot bioritam. Zemete melatonin koj kje vi pomogne porano da zaspiete i spijte pokraj prozorec.
Amerikanskiot profesor Dzhim Horn ekstremnite utrinski tipovi gi narekuva slavei, a nokjnite tipovi utki. No tvrdi deka takvi se samo deset procenti od populacijata, a ostanatite se nekade pomegju.

Postarite mazhi podobri partneri za ragjanje bebe

Spored najnovoto istrazhuvanje, zhenite koishto sakaat pobrojno semejstvo, treba da baraat postar mazh za partner. Otkrieno e deka shansite na zhenata da rodi tri ili povekje deca se pogolemi dokolku za partner izbere mazh 6 godini postar od nea.
Istrazhuvachite od Univerzitetot vo Viena velat deka ovie rezultati objasnuvaat zoshto zhenite izbiraat postari mazhi, a mazhite tradicionalno pretpochitaat pomladi zheni.
Razlikata vo godinite se pojavuva kako rezultat na faktot deka kaj zhenite periodot na plodnost e pomal od onoj na mazhite, kako i na toa deka mazhite imaat odbivnost kon osnovanje semejstvo se do podocnezhnite godini.
Istrazhuvanjeto isto taka pokazhalo deka dokolku vrskata ne uspee i mazhot i zhenata kje pobaraat pomlada zamena. Sepak, zhenite povtorno povekje sakaat mazhi koishto se nekolku godini postari od niv.
"Razlikata vo godinite na partnerite vodi kon maksimalno potomstvo za mazhite dokolku zhenata e priblizhno 6 godini pomlada od nego, a za zhenite dokolku partnerot e 6 godini postar od nea", izjavil d-r Martin Feder vodach na istrazhuvanjeto.

Zelen chaj za detoksikacija

Kaj zdravite lugje koi sekojdnevno zemaat kapsuli ekstrakti od zelen chaj bez kofein doagja do zgolemuvanje na enzimite zadolzheni za detoksikacija koi imaat vlijanie vo borbata protiv rakot, pokazhalo istrazhuvanje na amerikanskite nauchnici.
- Ekstraktot od zelen chaj mozhe da bide korisen kaj onie lugje so nedostatok na enzimi za detoksikacija, a ne bi trebalo da im shteti i na onie koi imaat dovolna kolichina na tie enzimi vo svojot organizam, izjavi shefot na istrazhuvanjeto, doktor Sheri Kou od Univerzitetot Arizona.
Genetskite i ekoloshkite prichiniteli predizvikuvaat kaj lugjeto zgolemuvanje i namaluvanje na nivoto na enzimot glutaton S - transferaza (GST), koi mozhat da ja imaat kluchnata uloga vo odbrana na teloto od toksichni i kancerogeni sostojki.
Prethodnite istrazhuvanja na zhivotni pokazhaa deka sostojkite vo zeleniot chaj, antioksidanti narecheni "katehini" gi aktiviraat GST enzimite. Doktor Kou istrazhuvala kakvo vlijanie bi imale sostojkite na zeleniot chaj na nivoto na GST kaj 42 zdravi vozrasni lica.
Vo tekot na chetirite nedeli pred pochetokot na istrazhuvanjeto dobrovolcite nepushachi se vozdrzhuvale od konzumiranje zelen chaj i pri toa konzumirale hrana za koja se znae deka sodrzhi epigalokatehin galat, antioksidant koj mozhe da pridonese vo borbata protiv rakot.
Dobrovolcite vo tekot na slednite chetiri nedeli sekoe utro pred jadenje zemale po chetiri kapsuli od po 200 miligrami epigalokatehin galat koi obezbeduvale ista kolichina na istiot antioksidans vo zamena za 16 sholji zelen chaj dnevno.
Otkrieno e deka nivoto na enzimite GST za detoksikacija kaj uchesnicite vo istrazhuvanjeto e pogolemo za 80 otsto. Kaj uchesnicite so sredno ili visoko nivo na GST ili ne e dojdeno do zgolemuvanje, ili e zabelezhano samo malo zgolemuvanje na nivoto na GST.
Kou veli deka se vo tek istrazhuvanja koi treba da go potvrdat preventivnoto antikancerogeno deluvanje na zeleniot chaj ili ekstraktite na zeleniot chaj.

ZDRAVJE

Namirnici koi go namaluvaat holesterolot

Pravilnata ishrana e najdobar nachin da gi namalite mastite vo krvta. Eve pet najdobri namirnici
1. Jabolki. Novite istrazhuvanja pokazhale deka ako redovno jadete jabolki ili piete sok od jabolki mozhe za duri 38% da go namalite t.n losh holesterol LDL.
2. Orevi. Francuzite se poznati po toa shto sakaat da grickaat orevi, a nauchnicite neodamna otkrile deka ljubitelite na ovoj plod imaat najvisok procent na zashtiten HDL holesterol.
3. Grav. Bogat e so vlaknesti materii i za shest nedeli holesterolot mozhe da go namali za 6%.
4. Luk. Istrazhuvanjata pokazhuvaat deka dnevna doza od pet miligrami luk vo tableti go namaluva holesterolot za 11%. Samo edno cheshne ja podobruva cirkulacijata.
5. Ovesni snegulki. Bogati se so vlaknesti materii koi spagjaat vo poznatite neprijateli na shtetniot holesterol.

Osvezhuvachka supa od domati

Sostojki: (potrebno za 6 porcii)

1 glavica kromid, sitno sechkana, 2 korenchinja celer, sechkani na sitni parchinja, 1 cl maslinovo maslo, 3 cheshninja tolchen luk, 1 pomala tikvichka sechkana na kocki, 250 g. zrna pchenka, 6 sholji supa od kocka (pileshka ili zelenchukova), 1 ili ½ (po zhelba) sholja testenini vo vid na shkolki, 4 sredni domati sechkani na kocki, ½ k.l. sushen bosilek, origano i livchinja od majchina dushica (po pola lazhiche od sekoe), 1 k.l. sol, ½ k.l. shekjer, ½ k.l. crn piper, ½ sholja parmezan

Podgotovka: (potrebno vreme: 1 ½ chas)

Zemete golemo tendzhere i na sredna temperatura przhete gi vo maslo kromidot i celerot dodeka da omeknat. Dodadete go lukot, tikvichkite i pchenkata; przhete ushte 2 minuti. Sipete ja supata od kocka i stavete go tendzhereto da krchka. Dodadete gi testeninite, domatot i zachinite i ostavete povtorno da krchka se dodeka se svarat testeninite (okolu 10 minuti).

Serviranje:

Sipete po edna crpalka vo sekoja chinija. Narosete odozgora so parmezan.

Lesen sos od domati

Sostojki: (potrebno za 6 porcii)

3-4 sredni domati, krupno sechkani, 1 s.l. maslinovo maslo, ¾ k.l. sol i isto tolku shekjer, ½ k.l. melen crn piper, 1 ½ do 2 k.l. vinski ocet

Podgotovka: (potrebno vreme: 15 minuti)

Stavete gi site sostojki vo blender i vkluchete go da raboti dodeka se izednachi masata. Se dobiva 1 ¼ sholja sos. Odberete podolu vkus po vasha zhelba.

Mozhni kombinacii: (od ponedelnik do petok)

Na 1 ½ sholja sos dodadete:
Ponedelnik: ¼ sholja svezh sechkan bosilek
Vtornik: ¼ sholja sechkani maslinki + 1 ½ k.l. rendana kora od portokal
Sreda: ½ sholja drobeno feta sirenje + ¾ k.l sitno sechkan svezh ili sushen ruzmarin
Chetvrtok: 4-6 parchinja prshuta, sechkana na parchenca + 3 s.l. indiski orevi
Petok: 3 s.l. kopar + 2 s.l. magdonos