Pozdravno obrakjanje na ambasadorot na Republika Makedonija vo Avstralija
po povod 8 Septemvri - Denot na nezavisnosta na Republika Makedonija

Pochituvani sonarodnici,
Vo presret na Denot na nezavisnosta, denot koga pred 16 godini makedonskiot narod po demokratski pat, po vekovnata borba dojde do sopstvena drzhava, dozvolete mi da Vi go chestitam golemiot praznik so koj Republika Makedonija stana sostaven del na megjunarodnata zaednica na samostojni drzhavi.
Na 8 septemvri 1991 godina so ubedlivo mnozinstvo od 95% makedonskite gragjani koi izlegoa na Referendumot reshija da se sozdade Republika Makedonija kako samostojna drzhava.
Na ovoj Referendum, niz istorijata, mu prethodea serija na nastani i dokumenti shto postepeno go najavuvaa sozdavanjeto na drzhavata na makedonskiot narod. Od istoriskoto pametenje na golemite dostiganja vo antikata povrzani so makedonskoto ime, preku Samoilovata drzhava i aktite na vostanicite za osloboduvanje na Makedonija niz vekovite, do onie na Krushevskata Republika vo 1903 godina i velichenstvenite odluki za formiranjeto na republikata i za oficijaliziranje na makedonskiot jazik i azbuka na ASNOM vo 1944 godina, doagjame do Deklaracijata za nezavisnost na povekjepartiskoto makedonsko Sobranie od 25 januari 1991 godina, Deklaracija shto mu prethodeshe na istoriskiot Referendum, koj denes go slavime.
Taka, 8 septemvri stana kamen temelnik na makedonskata nezavisnost i drzhavnost, bidejkji pretstavuva osnova za donesuvanje na Ustavot na Republika Makedonija od 17 noemvri 1991 godina, za priemot so aklamacija, vo Obedinetite nacii na 9 april 1993 godina, a potoa i vo site drugi megjunarodni organizacii - za vo dekemvri 2005 godina, Republika Makeonija da stane kandidat za priem vo Evropskata unija, a dogodina i chlen na NATO.
No, na ovoj 16-godishen pat se ne beshe poslano so cvekjinja i uspesi - makedonskite gragjani i drzhavata se soochuvaa so serija teshkotii. Zatoa, povtorno se navrakjam na krajot na 1991 godina, koga Republika Makedonija i oficijalno se izjasni deka ja prifakja Deklaracijata na Evropskata unija za disolucija na poraneshnata Jugoslavija od 16 dekemvri 1991 godina. Vrz osnova na taa odluka na makedonskiot parlament, doneseno e i mislenjeto br. 6 na Badinterovata komisija na Evropskata unija, so koe se potvrdi deka Republika Makedonija gi ispolnuva site uslovi da bide priznata za nezavisna drzhava, pod toa ime. Pritoa, se ceneshe nejzinata vnatreshna stabilnost, demokratski izbranata Vlada i parlament i uspehot da ja dobie svojata nezavisnost so demokratsko izjasnuvanje na nejzinite gragjani, bez uchestvo vo voenite razvrski na poraneshnata federacija.
Za zhal, namesto poddrshka, sleduvaa pritisoci, nepriznavanje, sankcii, embarga, posledici od kosovskata kriza vo 1999 godina, pa duri se inspirirashe i vnatreshna bezbednosna i politichka kriza vo 2001 godina. Tie i nanesoa neprocenlivi shteti na mladata drzhavna struktura, na nejzinata krevka ekonomija, pad na zhivotniot standard, sozdavaa chuvstvo na nesigurnost, no i silen entuzijazam za nadminuvanje na teshkotiite i definitivna spremnost za dokazhuvanje na sposobnosta na nejzinite gragjani deka se dostojni da imaat svoja drzhava.
Reformite koi se izvrshija vo ova vreme-nevreme bea usmereni kon strateshkata cel - zachlenuvanje na Republika Makedonija vo evropskite i evroatlanskite strukturi. Kako najznachajni da gi spomenam prilagoduvanjeto na zakonodavstvoto kon legislativata na Evropskata unija, funkcionalnata ekonomija i pravnata drzhava, decentralizacijata i reformite vo bezbednosniot sistem, a osobeno vo odbranata. Taka, po deset godini, se dostigna nivoto na standardot shto se imashe vo vreme na proglasuvanjeto na nezavisnosta,
Denes, Republika Makedonija ima vospostaveno diplomatski odnosi so 156 drzhavi vo svetot, od koi, po pismen pat, 121 drzhava go prifatija ustavnoto ime na drzhavata, megju koi i tri od pette postojani chlenki na Sovetot na bezbednosta na Obedinetite nacii - Rusija, Kina i SAD. Ova osamostojuvanje go pratea i chekori za pretstavuvanje na drzhavata vo stranstvo, pa do denes Republika Makedonija ima sopstvena mrezha na diplomatski i konzularni pretstavnishtva na 44 lokacii vo celiot svet, a pred 4 godini otvorena e i Ambasadata za Avstralija.
Celiot ovoj tovar padna vrz plekjite na makedonskiot gragjanin i ja dokazha opravdanosta na negovata samozhrtva - deka se potrebni ogromni napori za da se bide svoj na svoeto i deka se realni ochekuvanjata za podobra utreshnina na zemjata i na idnite generacii.
Ambasadata na Republika Makedonija vo Kanbera, za ovoj kratok period, so svojot limitiran personal, uspea da vospostavi vrski so site avstraliski sredini i da odgovori na najgolemiot broj baranjata za konzularno-pravni uslugi. Tuka sme za da gi razvieme odnosite so site avstraliski subjekti, a osobeno sme gordi od pridonesot na avstraliskite gragjani od makedonsko poteklo koi davaat znachaen pridones vo razvojot na multikulturna i multireligiozna Avstralija. Vo naredniot period, ochekuvame da dojde do pozitivni reakcii na avstraliskata strana za potpishuvanje na serija dogovori, za shto predadovme i soodvetni nacrt-tekstovi, a so toa i dostignuvanje na najvisoko kvalitetno nivo na makedonsko-avstraliskite odnosi. Toa e normalen razvoj na odnosite megju dvata suvereni megjunarodni subjekti, sojuznici vo globalnata borba protiv terorizmot.

Viktor Gaber

MAKEDONSKA PENZIONERSKA GRUPA VO SIDNAM

Mozhnosti i zhelbi

Penzionerskata grupa vo Sidnam (Sydenham) egzistira polni 33 godini. Vo svoeto dolgogodishno postoenje belezhi razni sluchuvanja, mozhnosti, zhelbi i nadezhi. Nejziniot najstar chlen, i pokraj poodminati godini, mnogu dobro se sekjava na vremeto koga grupata e formirana. So posebna gordost zboruva za izminatite godini, megjusebno druzhenje i pomaganje. Na pochetokot, grupata nemala dobri prostorni uslovi, no toa ne i prechelo redovno da se sobira i organizira razni aktivnosti.
Denes, penzionerskata grupa ima odlichni uslovi. Ima na raspolaganje prostrana, solidno opremena, svetla i chista prostorija, so besplaten chaj i kafe. Istata se naogja vo "St. Peters", Town Hall, 39 Unwinds Bridge RD, Sydenham. Grupata se sostanuva ednash nedelno, sekoja sreda, a naskoro kje mozhe da se srekjava i sekoj petok, se razbira, dokolku chlenovite se zainteresirani. Megjutoa, i pokraj site udobnosti, chlenovite na grupata se povekje se zagrizheni za nejzinata idnina. Vo posledno vreme brojot na redovni chlenovi se namaluva i kako da ne postoi interes za pointenzivno druzhenje i prevzemanje na razni aktivnosti. Chlenovite na ovaa grupa velat deka ima prilichen broj na makedonski penzioneri vo Sidnam i okolinata i najsrdechno gi pokanuvaat da im se pridruzhaat i zaednichki da napravat neshto shto bi mozhelo da bide koristno i zabavno za site.
Tie se podgotveni za sorabotka i so drugi penzionerski grupi i razni organizacii. Chesto ja posetuvaat penzionerskata grupa "St. George", vo Rokdejl, osobeno koga ima neshto koristno da se slushne i nauchi. Isto taka, Penzionerskata grupa od Sidnam redovno soraboruva i so Makedonsko-avstraliskoto dobrotvorno drushtvo vo Sidnej, (Macedonian Australian Welfare Organisation of Sydney inc. - MAWA) i se dogovara za svoite planovi i aktivnosti. Edna od tie aktivnosti beshe i Informativno/edukativnata sesija za demencija so ovaa grupa. Interesno beshe shto del od chlenstvoto vekje prisustvuvashe na ovakva sesija vo Rokdejl i tokmu tie insistiraa sesijata da se odrzhi i so nivnata grupa.
Site chlenovi na grupata ja sledea sesijata so golem interes i postavuvaa mnogu ineresni i vazhni prashanja svrzani so sekojdnevnite problemi so koi se soochuvaat bolni od demencija i onie koi se grizhat za niv. Nekoi od prisutnite prashuvaa shto treba konkretno da se napravi za da mu se pomogne na liceto koe manifestira prepoznatlivi znaci na demencija, a ne saka da se soochi so vistinata i uporno go poreknuva faktot deka vekje ima seriozni zdravstveni problemi. Posebno se interesiraa dali demencijata e nasledna i shto treba da pravat najbliskite rodnini, ako vo semejstvoto ima bolen od demencija.
Po iscrpnite odgovori na postavenite prashanja se diskutirashe za potrebite i zhelbite na chlenovite na grupata. Pokraj redovna sorabotka vo smisla na organiziranje na slichni informativni sesii na drugi temi, chlenovite imaat potreba od pogolema poddrshka i pomosh okolu proshiruvanje na grupata i prerasnuvanje na istata vo organizacija. Poradi toa, gi povikuvaat site makedonski penzioneri shto zhiveat vo okolinata na Sidnam da im se pridruzhat i zaednichki da gi isplaniraat ponatamoshnite aktivnosti za da se obezbedi poracionalno koristenje na slobodnoto vreme preku druzhenje, zabava i megjusebna podrshka.
Site zainteresirani mozhe da pojdat na gorenavedenata adresa, ili da se javat vo MAWA na 9597 5455, kaj Slagjana Nikolikj.

Slagjana Nikolikj, MAWA - rabotnik za postari lica

SREDBA NA DELEGACIJA NA MAKEDONSKATA ZAEDNICA NA ZAPADNA AVSTRALIJA SO MINISTEROT ZA DOSELUVANJE KEVIN ENDRJUS

Poddrshka na zachuvuvanjeto na makedonskiot identitet

Avstraliskata Vlada e podgotvena da prodolzhi so poddrshkata za zachuvuvanje na jazichniot i kulturen identitet na Makedonskata zaednica vo Avstralija i da gi prodlabochuva bilateralnite odnosi so Makedonija.
Ova go izjavi avstraliskiot minister za doseluvanje Kevin Endrjus na sredbata so delegacija na Makedonskata zaednica vo Zapadna Avstralija, predvodena od pochesniot konzul Zoran Kjoseski.
Makedonskata delegacija go zapozna ministerot Endrjus so naporite shto gi pravi za zachuvuvanje i razvivanje na svojata kultura i jazik vo ramkite na multikulturna Avstralija.
Na sredbata se razgovaralo i za dosegashnoto uspeshno unapreduvanje na makedonsko-avstraliskite trgovsko-delovni odnosi, kako i za kulturnite postignuvanja na Makedonskata zaednica vo Avstralija.
Na slikata (od levo na desno): Lazo Trpchevski, Jordan Bulakovski, Mare Lamanoska, Kevin Endrjus, Luk Simpkins, Zoran Kjoseski, Nada Grozdanovska i Robert Milosheski

Sidnej vo obrach

Najstrogiot centar na Sidnej e opkruzhen so 2,8 metri visoka i pet kilometri dolga chelichna ograda, zaradi bezbednosta na uchesnicite na azisko-pacifichkiot samit za ekonomska sorabotka.
Na samitot shto kje se odrzhi naredniot vikend, kje prisustvuvaat pogolem broj shefovi na drzhavi ili vladi od zemjite na regionot. Megjutoa, nevidenite merki za bezbednost prvenstveno imaat za cel da go zashtitat amerikanskiot pretsedatel Dzordz Bush koj vo Sidnej kje dopatuva vo utre (sreda).
Ogradata okolu centarot na Sidnej kje predizvika golemi problemi vo soobrakjajot, no i vo dvizhenjeto na peshacite.
Edinstven nachin da se vleze vo ogradeniot prostor kje bide niz porti na koi kje vidat postaveni policajci i agenti za bezbednost, koi kje imaat pravo da pobaraat dokumenti za identifikacija i prichina za dvizhenje vo bezbednosnata zona.
Poraneshni vakvi golemi politichki sostanoci shirum svetot rechisi redovno bea prosledeni so masovni protesti i zhestoki sudiri megju demonstrantite i policijata.
Ottuka sidnejskata policija upati predupreduvanje deka najenergichno kje sprechi bilo kakvo narushuvanje na redot i mirot, osobeno provokaciite i napadite vrz nejzinite pripadnici, kako i vandalizam i predizvikuvanje materijalna shteta.
Vo golemata bezbednosna operacija, pokraj policijata, kje uchestvuvaat i pripadnici na oruzhenite sili, kako i niza sluzhbi.

Potezhok angliski test za doselenichka viza

So promenite na propisite shto stapija na sila denovive, kandidatite za doselenichka viza vo kategorijata profesionalni kvalifikacii (skilled migrant visa) kje mora podobro da go vladeat angliskiot odoshto trebashe do sega.
Imeno, za da gi zadovolat kriteriumite, kandidatite kje mora da dobijat najmalku ocenka 6 (competent user) vo sekoja od chetirite kategorii na vladeenje na angliskiot slushanje, chitanje, pishuvanje i zboruvanje, namesto kako do sega 5 (modest user).
Megjutoa, za kandidatite so zanaetchiski kvalifikacii i natamu kje bide dovolna ocenkata 5. Na IELTS testot shto go priznava avstraliskoto Ministerstvo za doseluvanje, ocenkite se dvizhat od 1 do 9.
So promenite shto stapija na sila na 1 septemvri, baratelite na doselenichka viza vo kategorijata na lica so profesionalni kvalifikacii kje dobivaat dopolnitelni poeni ako dokazhat deka imaat bogato rabotno iskustvo i kvalifikacii vo profesijata.

Novi pravila za bankomati

Od oktomvri idnata godina korisnicite na EFTPOS kartichki nema da go plakjaat koristenjeto na bankomatite (ATM) na drugi banki.
Vsushnost, kje go plakjaat, ama na drug nachin. Mozhebi duri i poskapo!
So inicijativata na Rezervnata banka, na bankite nema da im bide dozvoleno megjusebno da si naplatuvaat koga klient na edna banka kje podigne pari od avtomat na druga.
Namesto toa, klientot kje plakja direktno na bankata chij e bankomatot, so toa shto cenata na koristenjeto kje se pojavi na ekranot i korisnikot kje treba da ja potvrdi. Duri potoa kje go dobie baraniot iznos, no od smetkata kje mu bide odbiena cenata za koristenjeto na "tugj" bankomat.
Sepak, bankarite velat deka ne znaat dali noviot sistem kje bide poisplatliv za klientite, bidejkji seushte ne e poznato kolku kje chini koristenjeto na avtomat na druga banka.

Sekoj tret vozach kaznet, sekoj vtor kamiondzhija vozi spiejkji!

Godinava povekje od eden milion viktoriski vozachi kje bidat kazneti za brzo vozenje ili minuvanje na crveno svetlo, so shto vo drzhavnata kasa kje se sleat povekje od 800 milioni dolari.
Rechisi sekoj tret od vkupno 3,5 milioni Viktorijci so vozachka dozvola lani bea fateni kako prebrzo vozat ili minuvaat na crveno, shto beshe zgolemuvanje od rechisi 60 otsto vo odnos na 2004 godina koga bile izrecheni okolu 711.000 kazni.
Megjutoa, iako e zgolemen brojot na kaznetite vozachi, brojot na fatalni soobrakjajni nesrekji zabelezha namaluvanje vo izminatite tri godini, shto se tolkuva so postriktna kontrola.
Vo megjuvreme, edno ispituvanje na melburnshkiot univerzitet Monash dojde do podatoci deka sekoj tret vozach na kamion barem ednash zaspal zad volanot vo izminatite tri meseci.
Polovina od anketiranite kamiondzii izjavile deka vozele, iako znaele deka se izmoreni, a za 40 otsto od ispitanicite sonlivosta bila problem pri polovina od nivnite patuvanja.
Spored avtorite na studijata, dominantna prichina za opasnata izmorenost na profesionalnite vozachi e pritisokot vrz niv da ja isporachaat stokata vo odreden vremenski rok, bez ogled na okolnostite.