SKANDAL VO MAKEDONSKATA SLUZHBA ZA BEZBEDNOST

Makedonskite razuznavachi gi "otchukale" vo Bugarija

Site podatoci za tajnite agenti, sorabotnicite, planovite, tekovnite akcii i drugi strogo doverlivi podatoci na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavanje se ukradeni od arhivata, doznava Dnevnik od izvori vo Ministerstvoto za vnatreshni raboti. Vo arhivata na kontrarazuznavachkata sluzhba upadnal eden vraboten vo UBK, koj pred eden mesec prebegal vo Bugarija. Toj uspeal krishum da gi iskopira doverlivite podatoci od glavniot kompjuter na tri disketi i na edno cede. Neoficijalno, toj vekje gi dostavil podatocite do bugarskata Sluzhba za drzhavna sigurnost.
Glaven osomnichen e lice so inicijali I. S. Toj rabotel kako analitichar vo UBK, a inaku i' e vnuk na poraneshnata ministerka za vnatreshni raboti Dosta Dimovska, koja e aktuelna direktorka na Makedonskiot kulturen centar vo Sofija.
Vo UBK vo poslednive nedeli se vrshi zasilena operativna istraga za krazhbata na podatocite pod shifrirano ime Sofija. Shefot na bugarskata Sluzhba za drzhavna sigurnost mu se javil na aktuelniot direktor na makedonskata UBK Sasho Mijalkov na negoviot privaten mobilen telefon "za da go pozdravi", shto bilo prv signal deka neshto ne vo red. Nashite razuznavachi se posomnevale deka nekoj im go dostavil telefonskiot broj na bugarskite razuznavachi. Pochnala potraga po "krtot", a po pregledot na snimkite na sigurnosnite kameri vo prostorijata vo koja e smesten glavniot kompjuter se otkrilo deka storitelot e I. S. Toj gi iskopiral podatocite vo nokjna smena, koga vo Upravata ima samo nekolku vraboteni. Nabrzo po krazhbata toj zaminal vo Bugarija preku granichniot premin Deve Bair. UBK nekolkupati razgovarala telefonski so nego i barala da se vrati, no toj odbil. Ne se znae kade tochno se naogja vo Bugarija.
Izvorite na Dnevnik posochuvaat deka se ukradeni i podatocite za planovite za izvlekuvanje na terenskite agenti vo sluchaj na opasnost. Neoficijalno, ischeznati se podatoci so koi kje se razotkrie makedonskata razuznuvachka mrezha i za chija obnova kje bidat potrebni dve decenii. (Dnevnik)

MVR DEMANTIRA

Informaciite vo "Dnevnik" se nevistina, kje ima tuzhbi

MVR ostro gi demantira informaciite deka bugarskata tajna sluzhba gi ukrala site doverlivi informacii od UBK. MVR najavuva i tuzhbi za kleveta protiv odgovornite vo vesnikot. "Za MVR napisot vo Dnevnik e celosna nevistina i shpekulacija. MVR so celosna odgovornost, kategorichno i nedvosmisleno gi otfrla site navodi shto se objaveni vo napisot. Vo ramkite na instituciite MVR kje insistira na celosno razotkrivanje na vistinata i na soodvetna odgovornost na licata shto stojat zad plasiranjeto nevistini vo javnosta, koi mozhe seriozno da i' nashtetat na bezbednosta na drzhavata", pishuva vo soopshtenieto na MVR.
Spored Ministerstvoto, objavenite informacii mu nashtetile na MVR bidejkji kreirale javno mislenje deka bezbednosniot sistem na drzhavata e nekompetenten, nesiguren i nezashtiten. "Ne sakame da veruvame deka dezinformaciite se plasirani od nechii politichki ili lichni interesi. Duri i da se obid da se zgolemi tirazhot so publikuvanje neprovereni nevistini. No, tie go potkopuvaat izgradeniot bezbednosen sistem i ja devalviraat rabotata na pripadnicite na bezbednosnite strukturi, a gi narushuvaat i dobrososedskite odnosi megju dvete drzhavi", se naglasuva vo demantot.
Informaciite gi demantirashe i Dosta Dimovska: "Jas nemam nitu eden rodnina shto raboti vo MVR. Nitu vo UBK. Informaciite vo Dnevnik se gnasni. Ostanav vdzhashena i zachudena od toa shto go prochitav. Ne ja razbiram ovaa ataka protiv mene. Sfakjam da ima politichka borba, no ova e odvratno. Kje podnesam privatna tuzhba za kleveta protiv vesnikot shto gi objavi tie nevistini". (Vreme)

Zad dezinformaciite vo "Dnevnik" stoi Crvenkovski

Visoki oficijalni lica od MVR pretpostavuvaat deka zad informaciite vo vesnikot Dnevnik stoi kabinetot na pretsedatelot Branko Crvenkovski! Spored niv, Crvenkovski go iskoristil nastanot od pred dva meseca, koga eden agent na Agencijata za razuznavanje bil otkrien koga mu daval na raka na pretstavnik od bugarskata ambasada livche vo koe imalo ponuda za sorabotka. Agentot, so inicijali A. I., koj e Albanec, mu go dal livcheto na bugarskiot diplomat, no bugarskata ambasada vednash go izvestila za sluchajot direktorot na AR Kire Naumov. Toj ja izvestil UBK, koja napravila analiza na rakopisot na livcheto i go potvrdila identitetot na agentot na Agencijata za razuznavanje. Vo MVR pretpostavuvaat deka toj sluchaj e prichina za ostavkata na Naumov i deka, kako shto velat, najverojatno kabinetot na pretsedatelot Crvenkovski go iskoristil sluchajot za da plasira dezinformacii vo Dnevnik. (Vreme)

RABOTI LI DOBRO PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO LJUBISHA GEORGIEVSKI?

Mnozinstvoto ne ja prifati interpelacijata

Krshenje na Delovnikot i na Ustavot, spushtanje na nivoto, nefunkcionalna rabota na zakonodavniot dom i dominacija na vladata nad parlamentot se glavnite zabeleshki shto mu gi upatija pratenicite od opozicijata na pretsedatelot na Sobranieto Ljubisha Georgievski, dodeka pratenicite od vlasta ocenija deka toa e nepotrebno gubenje vreme i partiski marketing na opozicijata.

PRATENICITE OD VMRO-DPMNE MU GO CHESTITAA RODENDENOT NA PREMIEROT

Ikebana od 37 crveni ruzhi za Gruevski

Premierot Nikola Gruevski vo Vladata dobil ikebana od 37 crveni ruzhi od pratenicite na VMRO-DPMNE po povod negoviot 37. rodenden. Pratenicite od najbrojnata pratenichka grupa vo Sobranieto sobrale okolu 4.000 denari za ruzhite so koi mu go chestitale rodendenot na partiskiot shef. Site pratenici dale po sto denari, a sobiranjeto na parite se sluchuvalo dodeka traeshe raspravata za interpelacijata na rabotata na spikerot Ljubisha Georgievski. Od kabinetot na premierot izjavija deka godinava toj kje go proslavi rodendenot rabotno. (Vest)

PRETSEDATELOT CRVENKOVSKI NA "DIJALOZI ZA MAKEDONIJA"

Nekoi potpisnici na Ramkovniot dogovor ne sakaa mir!

Nekoi od potpisnicite na Ramkovniot dogovor nitu togash nitu potoa ne zastanaa zad nego i na najrazlichni nachini se obiduvaat da go opstruiraat, obvini pretsedatelot Branko Crvenkovski, na sobirot Dijalozi za Makedonija shto im beshe posveten na ocenite za Ohridskiot dogovor, shest godini po negovoto donesuvanje. Tie koi, spored Crvenkovski, ne go sakale Ramkovniot dogovor, ne se oddzvaa na negovata pokana za uchestvo na tribinata. Ne dojdoa Ljubcho Georgievski i Arben Dzhaferi, no nitu Imer Imeri, koj beshe potpisnik na dogovorot od imeto na PDP, nitu Menduh Tachi. "Imashe politichari i eksperti za koi ne beshe problematichna sodrzhinata na dogovorot, tuku nachinot i vremeto na negovoto donesuvanje. Tie smetaa, shto spored mene beshe mnogu opasna teza, deka treba prvo da pobedime vo vojnata, a potoa da se donese dogovor, no ne kazhaa shto podrazbiraat pod pobeda i kako go zamisluvaat sozhivotot po nea. I na dvete strani imashe lugje koi sakaa podelba na zemjata po etnichka linija. Jas i togash i denes imam isti pozicii. Ohridskiot dogovor beshe najdobroto mozhno reshenie za taa situacija vo koja se naogjashe Makedonija", izjavi Crvenkovski. Spored nego denes, po shest godini, najgolem broj od odredbite na dogovorot se implementirani.
Spored liderot na DUI Ali Ahmeti, za celosna implementacija na Ohridskiot dogovor mora da se donese i zakon za jazicite, so koj albanskiot treba da stane vtor oficijalen jazik vo celata zemja. Iako toa ne e predvideno so dogovorot, toj pobara i primena na Badinteroviot princip pri formiranje na vladite, zashto toa bilo "vo duhot na Ramkovniot dogovor". Toj e skeptichen za toa deka aktuelnata vlada kje gi ispolni negovi baranja zashto, kako shto reche, edna godina otkako e na vlast taa nema napraveno nishto shto e vo vrska so dogovorot. "Makedonija e na site koi zhiveat tuka. Jas sum gragjanin na ovaa drzhava koja ja chuvstvuvam kako svoja i kje bidam lojalen tolku kolku shto mi se dadeni pravata. Srekjen sum za toa shto pet godini nemashe kampanji, nitu megju Makedoncite nitu megju Albancite, za toa koj e pogolem patriot, no denes kako nekoj da saka da se vrati situacijata vo zemjata od pred 2001 godina. Da se otkazheme od natprevarot za toa koj e pogolem patriot i zaedno da odime kon izgradba na mehanizmi shto kje ne' vodat napred", poracha Ahmeti.
Na tretite Dijalozi za Makedonija shto gi organizira Crvenkovski prisustvuvaa i sovetnicite na poraneshniot pretsedatel Boris Trajkovski, koi uchestvuvaa vo podgotovkata na dogovorot - Vlado Popovski, Ljubomir Frchkoski i Stevo Pendarovski, kako i liderkata na SDSM Radmila Shekerinska. (Vecher)

AFERA REZERVNI DELOVI ZA TENKOVI

Podignato e obvinenie protiv Buchkovski

Oddelot za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcija pri Javnoto obvinitelstvo podignalo obvinenie protiv Vlado Buchkovski i protiv drugite chetvorica osomnicheni vo aferata so tenkovski delovi, vo koja tie se tovarat za pronevera na 1,8 milioni evra. Ovaa infomacija ja potvrdi i sudot. Spored obvinenieto, proneverata bila napravena vo vremeto koga zavrshuvaa voenite konflikti vo 2001 godina. Navodno, togash bile nabaveni reduktori za bugarskite tenkovi, koi ne bile isporachani, a ni parite ne se vrateni. Sega zasega vo pritivor e samo tretoobvinetiot Mitre Petkovski, upravnik na MZT FOP. Ni naporite na negoviot advokat, ni predavanjeto na negoviot pasosh ni imotnata garancija - gradezhno zemjishte na negov prijatel - ne bea dovolni za toj da bide osloboden od pritvorot. (Vecher)

DZHEZAIR SHAKIRI NEMA PODDRSHKA OD LOKALNOTO NASELENIE

Komandant Hodzha ne uspea

Dzhezair Shakiri - komandant Hodzha so svojata grupa privrzanici vo seloto Tanushevci vo chetvrtokot vecherta, pukajkji vo vozduh od avtomatsko oruzhje i od raketni frlachi, se obidel da go isprovocira lokalnoto naselenie i da predizvika sudir so policijata koja patrolira vo ovoj reon. Otkako toa ne mu uspealo, odnosno ne dobil poddrshka od zhitelite, Hodzha se obidel da kontaktira so MVR i da ja pretstavi svojata verzija za sluchuvanjata vo seloto, odnosno - deka policijata se obidela da vleze vo seloto, no negovata grupa vo oruzhena prestrelka go odbila napadot, po shto policijata se povlekla. Od MVR demantiraat deka imalo akcija vo Tanushevci i deka doshlo do prestrelka so grupata na Shakiri. "Nitu Ministerstvoto prezelo nekakva akcija, nitu Shakiri gi isprovociral pripadnicite na MVR na oruzhena prestrelka", veli portparolot na MVR Ivo Kotevski.
Obidot na Hodzha da izrezhira sudir go osuduvaat i kosovskite vlasti koi potvrduvaat deka na drugata strana od granicata ne postojat grupiranja na vooruzheni grupi, deka situacijata e mirna i deka vakvite ispadi, bez razlika dali se sluchuvaat na makedonska ili na kosovska teritorija, nema da im odat vo prilog na Albancite, osobeno po pochetokot na poslednata runda pregovori za konechniot status na Kosovo. I pokraj tvrdenjata na ministerstvata za odbrana i vnatreshni raboti deka grupata na t. n. komandant Hodzha ne pretstavuva opasnost vrz bezbednosta na Makedonija i deka se kontrolira celata teritorija na drzhavata, Shakiri izjavi deka reonot na selata Tanushevci, Brest i Malina Maala e pod negova kontrola. Toj se zalaga za referendum vo Tanushevci na koj zhitelite kje izglasaat otcepuvanje na seloto od Makedonija i prisoedinuvanje kon Kosovo poradi, kako shto tvrdi, "nepodnosliviot odnos na vlasta kon lokalnoto naselenie". (Vecher)

I "ANA" PROTIV MOBILIZACIJATA VO TANUSHEVCI

Gafur Adili: Ne slushajte go Shakjiri!

ANA preku soopshtenie go osudi Dzhezair Shakjiri-Hodzha za nastanite vo Tanushevci i gi povika poraneshnite borci od konfliktot vo 2001 godina da ne odgovaraat na negovite povici za mobilizacija. "ANA apelira do site zhivi heroi od konfliktot vo 2001 godina i do site Albanci da ne dozvolat da bidat izmanipulirani od valkanite igri na Shakjiri, zatoa shto toj saka da go ubiva albanskiot narod za lichni interesi i za vlast", veli vo soopshtenieto poraneshniot vodach na ovaa organizacija Gafur Adili.
ANA smeta deka Shakjiri so nastanite vo Tanushevci ja devalvira vojnata i celta za nacionalno obedinuvanje na Albancite. "Toj kje mora da odgovara za sabotiranje na nacionalnoto obedinuvanje na Albancite, neshto shto kje go realizira samo ANA so nejzinite strukturi. Shakjiri manipulira so referendumite vo Tanushevci za obedinuvanje so Kosovo, a toa se mandzhi shto gi zgotvile srpskite sluzhbi vo Skopje, zatoa shto nema i ne mozhe da ima takvi selski referendumi", se veli vo soopshtenieto na ANA. Spored centralata na ANA za zonata br. 3 (juzhno Kosovo - Vardarska Dolina), "Shakjiri treba da se kazni, no ne od slavomakedonskite kolonizatori tuku od albanskiot narod". (Vreme)

VISTINSKI MOTIVI ZA BUNTOT NA SHAKJIRI?

Skopskiot sud go bara komandant Hodzha poradi kidnapiranje

Dzhezair Shakjiri (39), alijas komandant Hodzha, i negoviot prijatel Arif Arifi se obvineti za krivichno delo grabnuvanje i na 16 oktomvri treba da se javat vo Osnovniot sud Skopje 1. "Ne znam povekje detali za predmetot, no definitivno imame predmet protiv Shakjiri i Arifi", veli Sedat Redzhepagikj, istrazhen sudija i portparol na Osnovniot sud Skopje 1. Obvinitelniot akt bil podnesen neodamna, a policiski izvori se somnevaat deka zad izjavite na Shakjiri deka "se fatil za oruzhje zatoa shto drzhavata ne mu davala uslovi za zhivot" vsushnost se krie stravot deka kje zavrshi v zatvor. Spored obvinitelniot akt, krivichnata prijava bila podnesena pred pet godini - vo maj 2002 godina. Od zasega nepoznati prichini predmetot bil zamrznat site ovie godini, dodeka skopskoto Obvinitelstvo ne reshilo neodamna da podigne obvinenie. Shakjiri e poraneshen komandant na ONA, poraneshen pratenik od NDP i nekogashen kandidat za gradonachalnik na Skopje. Vo periodot april-maj 2002 godina toj beshe vo konflikt so Ali Ahmeti i so DUI, zashto smetal deka zad obidot za negovo ubistvo vo oktomvri 2001 godina stoi togashniot lider na ONA. Shakjiri dosega nekolkupati beshe vo oruzhen sudir so policijata. Vo maj godinava pukal vo policiskata edinica koja bila vo Tanushevci da apsi kriminalci. MVR togash ne soopshti koi bile osomnichenite, no sigurno edna od celite bil tokmu Shakjiri. (Vreme)

DUI so upatstvo za "bezbedno razminuvanje" so policijata

Dodeka vrvot na DUI podgotvuva bojkot na site zakoni za chie usvojuvanje e potrebno dvotretinsko mnozinstvo vo Sobranieto, partiskite chlenovi dobile direktiva od liderot Ali Ahmeti da im podelat upatstva na bazata i na poraneshnite pripadnici na ONA da ne nasednuvaat na policiski "provokacii". Tie preporaki se od vonrednata sednica na Centralnoto pretsedatelstvo na DUI, na koja se raspravalo za "odbrana na vrednostite od konfliktot vo 2001 godina", za pritisocite na MVR vrz poraneshnite pripadnici na ONA i za politichko-bezbednosnata situacija vo Makedonija. "Nekoi strukturi vo MVR, no i grupi shto sorabotuvaat so niv sakaat da ja destabiliziraat Makedonija preku postojani pritisoci vrz poraneshnite borci na ONA. Cel im e da gi isprovociraat poraneshnite borci, za da mozhe potoa da go vperat prstot vo niv deka tie ja destabiliziraat zemjava. Dosega 30 poraneshni borci na ONA bez prichina bile maltretirani, priveduvani ili provocirani od policijata", veli izvor od DUI.

SPORED ANKETATA NA INSTITUTOT ZA DEMOKRATIJA

Makedoncite se optimisti - veruvaat deka Makedonija e bezbedna

Povekjeto Makedonci smetaat deka bezbednosnata situacija vo drzhavata e stabilna ili delumno stabilna, spored anketata shto ja sprovede minatiot mesec Institutot za demokratija. Od anketiranite 1.114 ispitanici, megju koi 71 otsto bile Makedonci, 24 otsto Albanci, a drugite od drugite etnichki zaednici, samo 162 odgovorile deka sostojbata e nestabilna, a 94 deka e delumno nestabilna. Od anketiranite gragjani 531 smetaat deka sporedeno so pred edna godina bezbednosnata situacija e podobrena, 438 deka e ista, a 117 deka e vloshena. Najgolem broj od ispitanicite se zadovolni od aktivnostite na vladata za podobruvanje na megjuetnichkite odnosi.
Nad 59 otsto od ispitanicite se zadovolni i od aktivnostite na vladata za priblizhuvanje kon EU i kon NATO, 33 otsto ne se zadovolni, a okolu 6 otsto nemaat odgovor. Sepak, povekjeto od anketiranite ne veruvaat deka kon krajot na godinava Makedonija kje dobie datum za pregovori za vleguvanje vo EU. Nad 50 otsto se izjasnile deka Makedonija nema da dobie datum, a okolu 42 otsto veruvaat deka do Nova godina kje pochnat pregovorite so Evropskata unija. Makedonija dobro ja vodi nadvoreshnata politika - smetaat 615 od 1.114 ispitanici, 29 otsto od niv ne se zadovolni od nadvoreshnata politika, a duri 15,8 otsto nemaat odgovor za politikata na Makedonija kon drugite zemji.
Najgolem broj od telefonski anketiranite ispitanici ja poddrzhuvaat idejata makedonskata dijaspora da dobie pravo na glas vo diplomatsko-konzularnite pretstavnishtva na Makedonija vo stranstvo. Duri 799 anketirani se soglasuvaat so ovaa ideja, 241 ne se soglasuvaat, a 74 nemaat odgovor na ova prashanje. (Vecher)

AMERIKANSKIOT CENTAR ZA STRATEGISKI ANALIZI STRATFOR GI PREDUPREDUVA ALBANCITE

NATO nema da poddrzhi destabilizacija na Makedonija

Ako Albancite ja destabiliziraat Makedonija poradi frustraciite poradi toa shto Kosovo ushte ne e nezavisno, kje ja zagubat poddrshkata od NATO, predupreduva amerikanskata agencija za strategiski analizi Stratfor. Nejziniot analitichar Piter Zajen vo intervju za Radio Slobodna Evropa prognozirashe deka vo ovoj moment Albancite sepak ne se podgotveni za takva zhrtva. "Poradi toa shto odat po sopstven pat, Albancite mnogu jasno bi ja zhrtvuvale poddrshkata na NATO shto ja imaat sega ako trgnat kon Makedonija. Mislam deka toa e predaleku za niv", izjavi Zajen. Spored nego, vo ovoj moment procesot za reshavanje na kosovskiot status e vo blokada i taa kje potrae najmalku do dekemvri godinava, a mozhebi i potoa. Imeno, kako shto veli, Rusija e reshena da stavi veto na sekoj predlog vo Sovetot za bezbednost shto ne i' e vo prilog na Srbija.
Spored nego, poradi amerikanskata angazhiranost vo Irak sega kluchnata uloga vo definiranjeto na statusot na Kosovo ja ima Germanija, koja povtorno go prezede evropskoto rakovodstvo. Sepak, kako shto dodava, kancelarot Angela Merkel za ova prashanje nema da se reshi na sudir so Rusija, koja posakuva kriza vo Kosovo. "SAD se vkopani vo Irak, taka shto sega ima se' povekje puknatini vo interniot mehanizam na donesuvanje odluki vo Vashington. Amerika vekje ne e vo sostojba da ja ima vodechkata uloga vo reshavanjeto na kosovskoto prashanje. Sega vnimanieto treba da se nasochi kon Germanija, koja povtorno ja prezede vodechkata uloga vo Evropa". Spored Zajen, Kosovcite greshat ako smetaat na amerikanska intervencija, pa duri i na pogolema diplomatska poddrshka. "Edinstven nachin da se izbegne takvoto scenario e Kosovcite i Srbite da se dogovorat za podelba na Kosovo. Togash toa delumno kje bide nezavisno, Srbija neznachitelno kje se proshiri i procesot mozhebi kje prodolzhi mirno". Spored Zajen, vo niedna varijanta Kosovo nema da bide funkcionalna drzhava i zatoa ochekuva toa so decenii da bide pod tutorstvo na Evropa. (Vecher)

RAZUZNAVACHITE PREDUPREDUVAAT

Da ne se povtori 2001 godina!

Povekje stranski nabljuduvachi velat deka ako im se dozvoli na albanskite ekstremni kriminalno-teroristichki grupacii da sozdadat poznachajna formaciska struktura i da razvijat sposobnost za prezemanje poshiroki dejstva, toa vo aktuelniot ambient vo krizniot kumanovsko-lipkovski region kje znachi neminovno pochnuvanje kontrolirani oruzheni konflikti so bezbednosnite sili na Republika Makedonija.
Drzhavata Makedonija kje mora da sprechi sekakva povtorna eskalacija na oruzheni konflikti zaradi zachuvuvanje na bezbednosta na site nejzini gragjani, no i za celosno zachuvuvanje na nejzinata bezbednost. Osven toa, nedvojbena e ocenata na stranskite nabljuduvachi deka kakov bilo poseriozen konflikt samo na makedonska teritorija ne e mozhen i deka pogolema e verojatnosta toj brzo da se proshiri vo regionot.
Na 4 avgust vo Tanushevci e odrzhan sostanok na nekolku komandanti na ONA, za da se formira blok na albanski patrioti od Makedonija, od Kosovo i od juzhna Srbija koi bi dejstvuvale povrzano vo ostvaruvanje odredeni politichki prashanja i pri zazemanje politichki stavovi bi dejstvuvale povrzano na vnatreshen plan, no i vo kontaktite so megjunarodniot faktor. Kako glaven prioritet na zaednichkoto dejstvuvanje bila definirana zaednichka politichka akcija na vnatreshen i nadvoreshen plan vo pravec na sozdavanje politichki uslovi za proglasuvanje na Kosovo za nezavisna drzhava. Vo odnos na makedonsko-kosovskata granica bilo resheno da ne se priznae kakvo bilo granichno razgranichuvanje bez uchestvo i dogovor so kosovskata vlada. Bila predvidena i zaednichka akcija za zashtita od segashniot politichki i policiski progon na site borci na OVK, ONA i OVPMB od makedonskite i srpskite policiski organi i od UMNIK. Za realizacija na ova bilo dogovoreno organiziranje protesti, blokadi na terenot, za da se onevozmozhi nivno dejstvuvanje. So taa cel vo kumanovsko-lipkovskiot region rechisi vo site sela se formirani zashtitni vooruzheni grupi, koi se pretstavuvaat kako "narodna policija".
Poradi slozhenosta na borbata protiv terorizmot, site zemji shto se soochuvaat so toj problem razvivaat respektabilen razuznavachko-bezbednosen sistem za rano predupreduvanje na opasnosta i zakanite po bezbednosta od teroristichki akti. Prikrivanjeto na faktichkata bezbednosna sostojba ili nosenjeto pogreshni bezbednosni proceni samo ja zajaknuva teroristichkata struktura i ovozmozhuva pogolema materijalna i druga logistika shto e potrebna za ostvaruvanje na nejzinata cel. Takviot pristap kon nastanite shto eskaliraa vo 2001 godina se samo ushte edno predupreduvanje deka treba da se dejstvuva za da se sprechi nivnoto akcisko dejstvuvanje. (Vreme)

Zoran Mitevski-Gale

(avtorot e poraneshen pomoshnik-direktor vo Agencijata za razuznavanje)

"Albancite vo Makedonija, vo juzhna Srbija i vo Grcija se pod okupacija"

"Albancite vo Makedonija i vo "Istochno Kosovo" (juzhna Srbija) zhiveat pod okupacija. Toa se odnesuva i na Albancite vo Grcija, koi zhiveat pod grchka okupacija. Ova go izjavi vo intervjuto za agencijata Fokus Faton Klinaku, sekretar na Organizacijata na veteranite od Armijata za osloboduvanje na Preshevo, Medvegja i Bujanovac. Toj tvrdi deka i vo Makedonija vojnata imashe za cel "osloboduvanje od okupatorot". "Albancite ne bi mozhele da go garantiraat zachuvuvanjeto na pravata so dogovor - edinstven nachin e da zhiveat vo sopstvena drzhava, a taa drzhava e Albanija", reche Klinaku.

TEUTA ARIFI:

Vlasta go kompenzira neuspehot so provokacii

"Vo nedostig na konkretni rezultati za dobroto na gragjanite, no i nemanje legitimitet, nedostigot na moralen i politichki kredibilitet vladata, a posebno nejziniot albanski del, se obiduva da go kompenzira so provokacii od site vidovi. Za DUI povekje od zagrizhuvachko e toa shto direkten provokator na site ovie sostojbi vo kontinuitet e tokmu organot shto treba da se grizhi za sprotivnoto. MVR, odnosno negovite strukturi sakaat destabilizacija na Makedonija, tokmu vo ovie momenti koga se definira finalniot status na Kosovo". Ova go izjavi potpretsedatelkata na DUI Teuta Arifi vo pauzata na sednicata na Centralnoto pretsedatelstvo vo sedishteto na partijata vo Mala Rechica.
Na sednicata, koja se odrzhuvashe zad zatvoreni vrati, vo prviot del se razgleduvale dve aktuelni prashanja - "permanentnite pritisoci shto se vrshele vrz poraneshnite pripadnici na ONA" i "neosnovanite pretresi vo domovite na poraneshni komandanti vo Chair i vo Tetovo". Spored Arifi, "celata bezbednosna sostojba vo Makedonija se provocira vo kontinuitet". (Spored Utrinski vesnik)

EKSKLUZIVNO: SHTO GOTVI SRPSKATA CRKOVNA KUJNA PRED PRETSTOJNITE PREGOVORI?

POA da se pripoi kon MPC, a Jovan i Kiril da otidat vo manastir!

Nishkiot dogovor kako osnova, so preoden period na avtonomen status do dve godini. Imeto na crkvata vo Skopje da se reshava vo bilateralni kontakti so drugite pomesni pravoslavni crkvi, a eksvladikata g. Jovan i poloshko-kumanovskiot mitropolit g. Kiril da ne bidat vo sostavot na najvisokoto crkovno telo na MPC. Za vozvrat chlenovite na POA da se vratat vo Makedonskata pravoslavna crkva... Ova e del od predlogot na Srpskata pravoslavna crkva koja ima namera da go stavi na masa vo pretstojnite razgovori, no otkako kje bide sigurna deka Jovan povekje nema da odi v zatvor.
Spored nashite informacii, do realizacija na proektot dvete strani bi doshle po nekolku sredbi na crkovnite delegacii kako kompromisno reshenie. Zagovarachi na ovaa ideja se nekolku vladici od takanarechenoto umereno krilo vo Srpskata pravoslavna crkva. Vsushnost, spored nashite izvori, tie ja analiziraat ovaa strategija vekje podolgo vreme, a sega, pet godini po sozdavanjeto paralelna crkva vo Makedonija, koga stana jasno deka na toj nachin ne se zatvora crkovnoto prashanje, gledaat mozhnost za nejzina realizacija. Navodno dobile poddrshka i od eden od najvlijatelnite vladici vo Belgrad, no zasega odbivaat i javno da ja obelodenat nivnata ideja. Sepak, vo neformalen razgovor trojca od niv, koi insistiraat na anonimnost, za Vecher otkrivaat shto bi znachel vo praktikata nivniot predlog. Prashanjeto za avtokefalnosta, velat tie, kje ostane otvoreno vo dvete godini vo koi MPC kje go ima avtonomniot status. Imeto, najproblematichniot del od razgovorite, MPC bi trebalo da go definira so sekoja pomesna pravoslavna crkva poedinechno. Jovan bi bil zhrtvata od srpskata strana i bi zaminal v manastir, no zatoa trojcata chlenovi na negoviot sinod, Joakim, Marko i David bi vlegle vo Sinodot na MPC. Ottamu kako penzioniran vladika bi izlegol aktuelniot poloshko-kumanovski mitropolit g. Kiril.
Crkovni izvori vo Belgrad potenciraat deka vo situacija koga SPC ima seriozen problem so Kosovo od edna strana, i so novootvorenoto crkovno prashanje vo Crna Gora od druga, ovoj predlog bi bil najbezbolno reshenie po normalen pat da se zatvori barem eden od frontovite na koi so decenii "vojuva" srpskata patrijarshija. (Vecher)

ARHIEPISKOP STEFAN:

Nishkiot dogovor ne mozhe da go obnovi dijalogot megju MPC i SPC

Arhiepiskopot Stefan ja otfrla mozhnosta Nishkiot dogovor da bide osnova za natamoshni razgovori megju Makedonskata i Srpskata pravoslavna crkva. Poglavarot na MPC ne sakashe da precizira koga kje pochne megjucrkovniot dijalog, no jasno kazha deka za Nishkiot dogovor nema mesto vo obnovenite razgovori.
"Ako e toa taka, togash i razgovorite se mrtvi", glasi komentarot na vladikata nishki Irinej od SPC. Za vlijatelniot vladika na SPC Nishkiot dogovor e bazata od koja treba da trgnat novite razgovori. Irinej ne saka da zboruva za toa kakva kje bide pozicijata na SPC na pretstojnite razgovori, nitu gi komentira neoficijalnite informacii deka SPC, osven sproveduvanjeto na Nishkiot dogovor, kje pobara od MPC poloshko-kumanovskiot mitropolit Kiril da zamine od sinodot. "Nikoj ne mozhe da ne' uslovuva", reagira arhiepiskopot Stefan.
Na majskiot Sabor SPC reshi da gi odmrzne pregovorite so MPC. Kluchniot uslov beshe Jovan da izleze od zatvor i da ne se apsi povtorno. (TV Kanal 5)

Vladicite na MPC se vozdrzhuvaat od komentari

Makedonskite arhierei ne sakaat da komentiraat anonimni informacii na srpskite vladici. Portparolot na SAS na MPC g. Timotej veli deka zasega nema nikakvi oficijalni informacii za takov predlog od srpskata strana i zatoa nema shto da se komentira. Strategijata na MPC e poznata - taa se sostoi vo zapoznavanje na drugite pomesni pravoslavni crkvi za nejzinata vistina. Nejkoi od vladicite velat deka MPC e podgotvena za razgovori so krajna cel priznavanje na avtokefalnosta i imeto na drevnata Svetiklimentova crkva. Sepak, vo neoficijalni razgovori tie velat deka ne veruvaat oti vakov predlog e realno ostvarliv. "Verojatno stanuva zbor za lichni stavovi na nekoi srpski vladici, koi ne sekogash stanuvaat del od oficijalniot stav na Sinodot na SPC", veli eden vladika na MPC.

SKANDALOT PRODOLZHUVA

Tutunska banka go odbi g. g. Stefan za kreditot za "Izgrev"

Strushkite biznismeni Gjorgji i Dimitar Miladinovi, koi zaedno so Makedonskata pravoslavna crkva ja formiraa firmata shto go stavi pod zalog hotelot Izgrev, se fakjaat i za slamka za kolku-tolku da se prolongira konechnoto gubenje na hotelskiot kompleks. Neoficijalno, Miladinovi izvrshile pritisok vrz poglavarot g. g. Stefan toj da pobara od prvite lugje na Tutunska banka, kade shto so soglasnost na MPC hotelot e daden pod zalog, da se odlozhi vrakjanjeto na hipotekarniot dolg, no arhiepiskopot se vratil so nezavrshena rabota. Na sredbata, shto se odrzhala neposredno pred objavuvanjeto na oglasot za licitacija na Izgrev so pochetna cena od 2.229.000 evra, vodechkite lugje od Tutunska banka go informirale g. g. Stefan deka vo ovoj sluchaj ne e mozhna nikakva intervencija, zashto stanuva zbor za banka so stranski kapital.
Dali vo toa vreme poglavarot znael deka vo strushkiot katastar e izvrshen falsifikat na imotniot list broj 641 za Izgrev za od listata hipotekarni doveriteli da se izbrishe germanskata LHB banka, kaj koja ushte kon krajot na 2004 godina nekogashniot hotel na MPC bil zalozhen za chetiri milioni evra? Spored povekje vrvni advokati shto gi konsultirashe Utrinski vesnik za sluchajot so Izgrev, so davanjeto pismena soglasnost hotelot da se dade pod zalog kaj Tutunska banka za milion evra (za koi nikoj ne znae kade se otideni), MPC prezela rizik deka mozhe da ostane i bez hotelot. Stavanjeto imot pod hipoteka e svoevidna kocka, velat tie, i pred nekoj da se reshi na vakov chekor trebalo mnogu dobro da razmisli. Bidejkji Crkvata go kupi Izgrev na berza za 1,3 milioni marki ili blizu 700.000 evra, a parite ne gi izvadil od svojot dzheb nieden nejzin duhovnik, tuku se od kasata na MPC, nekoj kje mora da odgovara za ova. (Spored Utrinski vesnik)

TRADICIJA

Grupno krshtevanje vo Matka

Vo vodite na rekata Treska, vo neposredna blizina na manastirot Uspenie na Presveta Bogorodica vo Matka, vo sabotata se izvrshi tradicionalnoto grupno krshtevanje. Godinava bea krsteni okolu 200 vernici. Krshtevanjeto go izvrshi mitropolitot povardarski g. Agatangel vo prisustvo na poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva, arhiepiskopot ohridski i makedonski g. g. Stefan. "Koga nad 200 nekrsteni kje pristapat kon svetata tajna na krshtenieto, mora da bideme radosni i srekjni zashto Svetata prvoslavna crkva od denes e pobrojna za tolku chlenovi", reche g. g. Stefan.
So ovaa ceremonija se simbolizira krshtevanjeto na Isus Hristos vo svetata reka Jordan. Zashto, kako shto Jovan Krstitel go krshteval Isus vo rekata Jordan, taka nad 350 lugje od cela Makedonija denes vo rekata Treska ja primija hristijanskata vera.
Tradicijata na grupnoto krshtevanje se neguva vekje devet godini. Se krshtevashe od najmalo do najstaro. Chetirimesechniot Ivan beshe najmaliot hristijanin. Brojot na uchesnicite vo tradicijata sekoja godina e se' pogolem. "Organizirame grupno krshtevanje na lugjeto shto se od posiromashniot sloj, a gi ima mnogu, i na tie koi za vreme na ednoumieto, za vreme na ateizmot, ne bea krsteni", reche mitropolitot povardarski g. Agatangel. Po krshtevanjeto vernicite se sobraa da primat prichest vo manastirot Uspenie na Presveta Bogorodica vo Matka.

POLITICHKO DRUZENJE NA VERSKI PRAZNIK

Bogorodica gi sobra Crvenkovski i Gruevski!

Verskiot praznik Golema Bogorodica gi sobra na isto mesto shefot na drzhavata Branko Crvenkovski i premierot Nikola Gruevski, po podolg period na zaladeni odnosi vo nivnata institucionalna sorabotka. Shefot na drzhavata i premierot zaedno prisustvuvaa na svechenoto otvoranje na novoto osnovno uchilishte Dedo Iljo Maleshevski vo Berovo. Megju niv beshe i poglavarot na MPC, arhiepiskopot ohridski i makedonski g. g. Stefan. Sredbata i komunikacijata na dvajcata vodechki funkcioneri vo Makedonija se svede na rakuvanje i megjusebno chestitanje na golemiot verski hristijanski praznik shto masovno se proslavuva vo berovskata opshtina.
Zaednichkiot prestoj na shefot na drzhavata i na premierot traeshe kolku i svechenoto otvoranje na uchilishteto shto go izvrshija Gruevski i na ministerot za obrazovanie Sulejman Rushiti. Agendata na Crvenkovski potoa predviduvashe negov prestoj na narodniot sobir kaj berovskiot manastir Sveta Bogorodica, a Gruevski otide na proslavata na Denot na rudarite vo Probishtip. Premierot ne sakashe da odgovara na prashanja na novinarite, za razlika od Crvenkovski, koj upati i pofalbi no i kritiki za ednogodishnite rezultati na vladata. "Moite ocenki za vladata se podeleni. Od edna strana i' chestitam za toa shto uspea ovaa godina povtorno da go razbudi optimizmot kaj nashite gragjani i da ja zgolemi verbata i doverbata vo instituciite na sistemot. Isto taka, sakam da i' chestitam i na toa shto vovede edna pogolema disciplina vo finansiskata sfera i pogolem red vo nekolku drugi oblasti. Go poddrzhuvam toa shto go napravija so voveduvanjeto na ramniot danok. Ja pozdravuvam i nivnata reshenost, mozhebi ne i nachinot na koj go pravat toa, da ja zajaknat borbata protiv kriminalot i korupcijata", potencira Crvenkovski.
Megjutoa, spored nego, na planot na integracijata na Makedonija vo EU mozhe da se proglasi neuspeshna godina. Toj reche deka "ako brzo ne se opametime i ako brzo ne go srabotime toa shto ne go napravivme dosega", ne e optimist vo odnos na septemvriskiot izveshtaj na EU za napredokot na Makedonija. (Spored Utrinski vesnik)

SPORED BUGARSKIOT "STANDART"

Ljubcho Georgievski go bara duhot na Goce Delchev!

Poraneshniot makedonski premier Ljubcho Georgievski vo Bugarija go bara duhot na Goce Delchev, objavi bugarskiot vesnik Standart po povod novata kniga na Georgievski So lice kon vistinata, chija promocija e zakazhana za 8 septemvri vo Sozopol. Ova e vtoro delo na Georgievski shto se objavuva vo Bugarija. "Avtorot posochuva: Zoshto se sramime i begame od faktot deka seto toa shto e pozitivna makedonska revolucionerna tradicija proizleguva tokmu od egzarhiskiot del na makedonskiot narod? Nema da kazham nikakva nova vistina ako go spomenam faktot deka i Goce Delchev i Dame Gruev, i Gjorche Petrov i Pere Toshev - treba li da gi nabrojam site - bile uchiteli na bugarskata egzarhija vo Makedonija?", prenesuva Standart. Izdavachot Georgi Grozdev ocenil deka Georgievski "gi uriva makedonskite mitovi za domashna upotreba i deka, barajkji go vistinskiot naroden identitet, stignuva do korenite na neshtata, do uchitelot na bugarskata egzarhija Goce Delchev".
Se ocenuva deka Georgievski bil polemichen avtor, chesto vo epicentarot na skandalite. Vesnikot prenesuva deka bugarskite izdavachi smetaat deka nema potreba knigata da se preveduva od bugarski na makedonski jazik, zashto bugarskiot bil majchin jazik na Makedoncite. "Ushte eden balkanski paradoks: asimilacijata na makedonskite Bugari denes ne nalaga makedonskite literaturni klasici da se prevedat na bugarski jazik, zashto tekstovite se pishuvani i se chitaat vo original na bugarski, odnosno na nivniot majchin jazik. Zatoa, pak, tekstovite na gragjani od Makedonija, ako ne se prevedat, ostanuvaat nerazbirlivi i oddalecheni od sovremeniot knizheven bugarski jazik", prenesuva vesnikot. Knigata na Georgievski e prevedena na jazicite na Evropskata unija. Standart pishuva deka avtorot, iako od neodamna e bugarski gragjanin, ne go vladee bugarskiot jazik. (Vreme)

VO SHTIPSKATA CRKVA USPENIE NA PRESVETA BOGORODICA

VMRO-NP odrzha panihida za Todor Aleksandrov

Vo shtipskata crkva Uspenie na Presveta Bogorodica se odrzha panihida vo spomen na Todor Aleksandrov, vo organizacija na VMRO - Narodna partija, koja smeta deka Aleksandrov e pozitivna istoriska lichnost i deka se borel za interesite na Makedonija. "Todor Aleksandrov e roden vo Shtip i bil eden od glavnite stozheri na Vnatreshnata revolucionerna organizacija i, zaedno so Petar Chulev, e potpisnik na Majskiot manifest so koj jasno se pokazhuva idejata da se dobie makedonska nezavisnost, a dotogash nikoj ne podnel takov oficijalen dokument", veli Zoran Kostovski, sovetnik vo Sovetot na opshtinata Shtip od VMRO-NP. Toj e inicijator edna ulica vo Shtip da go nosi imeto na Aleksandrov, a datumot na negovoto ragjanje da se vnese vo oficijalnite datumi na praznuvanje na opshtinata Shtip. Na taa ideja i' se sprotivstavuva Institutot za nacionalna istorija, spored koj Aleksandrov e kontroverzna politichka lichnost.
Po panihidata, site prisutni ja posetija spomen-plochata shto e postavena na mestoto na koe nekogash zhiveel Aleksandrov vo shtipsko Novo Selo. Plochata ja postavile Bugarite vo 1942 godina, a panihida za Aleksandrov se organizira od 1995 godina. Prvpat kako oficijalen organizator se javuva VMRO-NP. Na panihidata prisustvuvashe i liderot na VMRO-NP Gjorgji Trendafilov. (Vreme)

POLITIKATA PRED HUMANOSTA

Grcija ne saka makedonska pomosh?!

Grcija prifakja pomosh za spravuvanje so pozharite od sekade, samo ne od Makedonija. Tri avtobusi so makedonski profesionalci za spravuvanje so pozhari bea vrateni od granichniot premin Bogorodica. Grchkite carinici im rekle deka na Grcija ne i' e potrebna pomosh od Makedonija. "I pokraj dobrata volja za davanje pomosh na Republika Grcija, ne bevme udostoeni so odgovor za prifakjanje na pomoshta od grchkata strana", velat od makedonskata Direkcija za zashtita i spasuvanje. Poradi toa, tie reshile da gi demobiliziraat pripadnicite na republichkite sili za zashtita i spasuvanje. "Ne sakam da veruvam deka ova shto se sluchi e od politichki prichini", izjavi direktorot na Centarot za upravuvanje so krizi Pande Lazarevski. Makedonija ponudi tri protivpozharni vozila, 26 pozharnikari i 60 obucheni pripadnici na Direkcijata za zashtita i spasuvanje.

EU ne znae zoshto Grcija ja odbi pomoshta od Makedonija

Evropskata komisija nema soznanija zoshto Grcija ja odbi ponudenata pomosh od Makedonija, iako vo isto vreme prifati pomosh od 55 pozharnikari od druga zemja koja ne e chlenka na EU i e mnogu podaleku od Makedonija - Izrael?! Portparolite na Komisijata izjavija deka zemjite shto baraat pomosh mozhat i da ja odbijat ako toa shto im se nudi ne im odgovara na momentalnite uslovi i potrebi vo spravuvanjeto so stihijata. "Vo vakva situacija zemjite znaat najdobro shto im treba vo odreden moment", izjavija tie. Iako skromna, ponudenata makedonska pomosh e pogolema od toa shto go isprati Ungarija (dve protivpozharni vozila i 20 pozharnikari), a patem beshe i besplatna, so ogled na informaciite deka nekoi od zemjite za toa shto go ponudile barale parichen nadomestok.

KRISTIJAN FOS:

Grcija strahuva od otvoranjeto na prashanjeto za Egejcite

"Vozbudata vo sporot so Republika Makedonija okolu znameto i imeto doagja ottamu shto postoi golemo malcinstvo vo Severna Grcija, odnosno vo Makedonija, vo oblasta megju Kostur i Drama, koe nikogash ne gi ostvarilo svoite malcinski prava i ne e oficijalno priznato", veli Kristijan Fos, profesor za juzhnoslovenski jazici i kulturoloshki studii na univerzitetot Humbolt vo Berlin vo intervjuto za Radio Dojche vele - programa na makedonski jazik. "Krajot na Jugoslavija vo 1991 godina gi stavi pod pritisok Grcite da se soochat so sopstvenoto minato. Tie bea naviknati poimot Makedonija da go koristat samo vo regionalna smisla za severno-grchkata provincija i sosem zaboravija deka vo kontekst na socijalistichka Jugoslavija od 1944 godina postoi Republika Makedonija. Na vremeto nikoj ne se vozbuduval poradi toa, taka shto deneshnata vreva ne izgleda sosem verodostojno", izjavi toj komentirajkji go sporot so imeto megju dvete zemji.
Vo vrska so brojot na Makedoncite vo Severna Grcija toj veli deka, spored statistichkite podatoci, regionot Egejska Makedonija na pochetokot na 20. vek imal 1,2 milioni zhiteli i deka 30-40 procenti "zboruvale slovenski", no poradi poznatite razmeni na naselenieto so Bugarija i so Turcija i "tretiot golem bran preselbi shto se sluchi vo Vtorata svetska vojna i vo grchkata Gragjanska vojna od 1946 do 1949 godina" segashniot broj e nepoznat. "Begalcite koi (po Gragjanskata vojna) pobegnaa vo Cheshka, Albanija, Uzbekistan, Polska i GDR imaat izrazena makedonska nacionalna svest i po proglasuvanjeto na nezavisnosta se obiduvaat politichki da gi ostvarat svoite prava i nivnite baranja da stanat del od politichkata agenda na makedonskata drzhava. Stanuva zbor za vozrasni lugje, borci vo komunistichkata armija, no i za takanarechenite deca-begalci", izjavi Fos.

ZA VAZHNOSTA I ZA NISHTOVNOSTA NA DOGOVOROT SO HELENIK PETROLEUM

Gruevski i Shekerinska "se razigraa" za Okta

Aktuelniot premier Nikola Gruevski ne bil statist vo skluchuvanjeto na shtetniot dogovor za Okta vo 1999 godina, obvini liderkata na SDSM Radmila Shekerinska na sobraniskata sednica za pratenichki prashanja. Taa go prozva Gruevski deka, kako togashen minister za trgovija, toj e glavniot vinovnik za otshtetata od 20 milioni evra za sluchajot Mamidakis. Navodno, vo noemvri 1999 godina toj ispratil dve pisma do Okta, so koi baral promena na firmata na Mamidakis, od koja Okta dotogash uvezuvala nafteni derivati, so kompanijata Helenik petroleum. Spored Shekerinska, tokmu tie dve pisma bile glavniot dokaz na Okta pred megjunarodniot sud za toa deka drzhavata e vinovna za prekrshuvanjeto na dogovorot so Mamidakis. Taa posochi i deka Gruevski nema kazhano nitu eden losh zbor protiv dogovorot za Okta, a pokazha i fotografija na koja toj aplaudira na svechenosta na potipshuvanjeto na shtetnata zdelka. "Ako Gruevski e chist, dosega kje kazheshe se', ili kje priznaeshe deka zgreshil zatoa shto ne znael za dogovorot. No, toj reshi da se brani so molchenje, zatskrivajkji se zad vladinite sluzhbi", reche Shekerinska.
Spored Gruevski, obvinuvanjata od opozicijata se obid za manipulacija, zashto toj ne bil nadlezhen i ne uchestvuval vo skluchuvanjeto na dogovorot za Okta, no potoa bil dolzhen da go sproveduva, kako i site ministri. Gruevski ja prozva opozicijata - ako dogovorot bil nezakonski, zoshto chetiri godini, dodeka bea na vlast, ne povele krivichna postapka protiv nikogo. Od druga strana, toj posochi deka tokmu vladata na SDSM go prekrshila dogovorot, za shto sega Makedonija treba da plati otshteta. "Mozheme da diskutirame za toa dali dogovorot e dobar ili losh, no koga vekje e skluchen, zoshto nekoj se drznal da go prekrshi?", prasha Gruevski. Shekerinska odgovori deka minatata vlada na VMRO-DPMNE so zakon go zashtitila dogovorot. Spored nea, toj mozhe da padne na megjunaroden sud samo ako se dokazhe deka e skluchen so korupcija, "a Gruevski kako insajder vo zdelkata mozhe da go dokazhe toa".
Presmetkite na opozicijata velat deka za pet godini Makedonija treba da plati otshteta od 185 milioni amerikanski dolari, a za 20 godini, kolku shto trae dogovorot so Okta, budzhetot kje se isprazni za 616 milioni evra! (Vecher)

Strancite se chudele zoshto nemalo istraga za Okta

Dali nekogash se vodela istraga za korupcija vo sluchajot Okta? - ova bilo kluchnoto prashanje shto go postavila advokatskata kukja od Shvajcarija shto ja zastapuvashe makedonskata drzhava pred Arbitrazhniot sud vo Pariz, tvrdi poraneshnata pretsedatelka na Antikorupciskata komisija Slagjana Taseva. Na stranskite advokati im bilo mnogu chudno toa shto nadlezhnite institucii vo Makedonija ne prezele nikakvi dejstva za da gi ispitaat somnevanjata na antikorupcionerite. "Predadovme mnogu dokumenti do Javnoto obvinitelstvo. Ako se dokazheshe koruptivnost, dogovorot mozheshe da bide nishtozhen i da ne dojde do sudenje. Za chetiri godini Javnoto obvinitelstvo ne sprovede nikakva istraga i ne go predade predmetot na istrazhen sudija", veli Taseva. I aktuelnata pretsedatelka na Antikorupciskata komisija Mirjana Dimovska najavi deka kje ja aktivira inicijativata od 2003 godina!?
Sluchajot Okta e vo nadlezhnost na Osnovnoto javno obvinitelstvo od Skopje. Javniot obvinitel Sterjo Zikov ne izleze vo javnosta da progovori za toa shto se sluchuva so predmetot. Vo podnesenata inicijativa do Javnoto obvinitelstvo antikorupcionerite se izjasnija po 12 tochki, za koi povekjepati rekoa deka sekoja poedinechno nosi milionski zagubi. Najmnogu obrazlozhenija bea za toa deka dogovorot za prodazhba im ovozmozhuva na Grcite ekskluzivni prava i monopolska polozhba, shto e vo sprotivnost so zakonite na pazarnata ekonomija. Spored antikorupcionerite, sporno e i toa zoshto ne se zele predvid golemite rezervi na mazut shto bile skladirani vo rafinerijata koga taa se prodavala. Kako problematichna se spomenuva i navedenata zaguba, koja bila raschistena od drzhavnata kasa pred taa da se prodade. (Shpic)

Dosieto "Fershped" bara ishod bez kalkulacii

Tuzhbata na Javnoto pravobranitelstvo vo koja se bara da se ponishti privatizacijata na Fershped e prva reakcija na eden drzhaven organ za povekje od 30 pretstavki na Antikorupciskata komisija od 2003 godina dosega, velat poraneshnite chlenovi na Komisijata koi ja prezedoa inicijativata za revizija na sluchajot. "Sega e mnogu vazhno drzhavnite organi do kraj da gi sprovedat postapkite, bez ogled na ishodot. Sekako, ostanuvaat predupreduvanjata da ne se krshat chovekovite prava, da nema selektivnost, nitu kalkulacii, zashto i dosega pomina mnogu vreme za voopshto da pochne postapkata", veli poraneshnata chlenka na komisijata Slagjana Taseva. (Spored Dnevnik)

GOLEMI SUBVENCII ZA AGRAROT

Za zemjodelcite rekordni 215 milioni evra!

Vo narednite tri godini Vladata kje im dade na zemjodelcite rekordni 215 milioni evra budzhetski pari - za poddrshka na ovaa strategiska stopanska granka. Vladata donese odluka od budzhetot za 2008 godina za poddrshka na zemjodelstvoto da se odvojat 45 milioni, vo 2009 godina - 70 milioni, a vo 2010 - 100 milioni evra, so trend takvoto zgolemuvanje da prodolzhi i vo narednite godini. Premierot Nikola Gruevski veli deka subvencioniranjeto na zemjodelcite e rezultat na podobruvanjeto i zakrepnuvanjeto na ekonomijata po prezemenite ekonomski merki i zgolemenite prihodi vo budzhetot. "So zemjodelstvo vo Makedonija se zanimavaat i od nego zhiveat golem broj lugje, no za zhal vo minatite godini tie bea na rabot na egzistencijata i na marginite na opshtestvoto. Sega sme vo mozhnost da im dademe ushte posilna poddrshka na zemjodelcite od taa shto im ja dadovme dosega", izjavi Gruevski.
Pretsedatelot na Sojuzot na zemjodelcite Veljo Tantarov veli deka zemjodelcite ne mozhat da poveruvaat deka im se odobreni tolkavi sredstva, zashto dosega politicharite postojano gi lazhele i gi manipulirale. Toj gleda simbolika vo donesuvanjeto na vladinata odluka pred golemiot hristijanski praznik Golema Bogorodica. "Vo 2002 godina zemjodelcite na sobir vo Strumica donesoa odluka i so blagoslov na MPC ja proglasija Presvetata Bogorodica za zashtitnichka na zemjodelcite. Vo blizina na bitolskoto selo Novaci gradime crkva vo nejzina chest, koja neodamna ja poseti i premierot. Sega, vo presret na nejziniot praznik, od Vladata ni stigna najradosnata chestitka. So tie pari makedonskite zemjodelci se priblizhuvaat do poddrshkata shto im se dava na proizvoditelite vo zemjite od EU", veli Tantarov.
Ekspertite velat deka odlukata da se zgolemi budzhetskata poddrshka za zemjodelcite odamna se posakuvala, i so nea kje treba da se zabrza razvojot na zemjodelstvoto pred pochetokot na pregovorite so EU za implementiranje na zaednichkata zemjodelska politika. "Kolku povekje kje vlozhime vo razvojot, potoa tolku povekje kje mozheme da povlecheme pari od EU-fondovite. Toa go napravi i Slovenija pred integriranjeto vo Unijata, za momentalno od 250 milioni evra budzhetski sredstva polovinata da im pristignuvaat od EU. Sega treba da se zgolemi brojot na grlata i brojot na obrabotenite hektari, zashto samo kaj lozovite nasadi od 40 iljadi spadnavme na 25 iljadi nasadi", veli profesorot Dragi Dimitrievski od Fakultetot za zemjodelstvo. (Vecher)

GLIGOR TASHKOVIKJ, MINISTER ZA PRIVLEKUVANJE STRANSKI INVESTICII

Nemam diskreciono pravo da patuvam kade shto sakam

* Kolku od kompaniite shto gi posetivte vo izminatava godina dojdoa vo Makedonija?
- Povekje od 138 kompanii, od vkupno nad 500 so koi se sretnavme, dosega ja posetija Makedonija. Najbrojni se od Turcija - 13 kompanii, od Avstrija 11, od Slovenija10, od Kanada 6, od Velika Britanija 5, od Shvedska, Hrvatska, Holandija, Kina i Italija po dve, i drugi. Duri 85 kompanii ja posetija Makedonija povekje od ednash.
* Mozhete li da izdvoite nekoja od niv?
- Ne. Procesot na privlekuvanje na investitori trae dve do tri godini, a dosega pomina samo edna godina. Kompaniite sami reshavaat za toa koga da se objavi nivnata investicija.
* No, tokmu tajnosta na nivnite iminja e edna od prichinite poradi koi imate losh imidzh vo Makedonija. Edna novinska agencija objavi informacija deka se obiduvate da gi prodadete makedonskite rudari kako robovi vo avstraliskite rudnici?
- Toa e tolku apsurdno, zlobno i netochno. Vrednosta na mineralite na berzite e na rekordno visoko nivo, a vo Avstralija ima mnogu rudarski kompanii, koi gi pokanivme vo Makedonija da gi razrabotat naogjalishta shto postojat. Avstralija ima i edna viza-programa koja na sekoj rabotnik od stranstvo, po dve godini, mu ovozmozhuva da pobara drzhavjanstvo, a po chetiri godini stanuva nejzin drzhavjanin. Ne sakam nashite lugje da se iselat, no ne sakam nikomu vo Makedonija da mu go skusime pravoto da si go izdrzhuva semejstvoto. Zatoa nachelno se dogovorivme ovde da gi prezentiraat uslovite za rabota, no lugjeto da gi angazhiraat na period do dvaeset meseci. Rabotata se plakja iskluchitelno dobro. Neobuchuvan vozach na kamion zarabotuva okolu 70 iljadi avstraliski dolari godishno. Toa e bogatstvo vo sporedba so makedonskite zhivotni standardi.
* Se zboruva deka ste vo nemilost kaj premierot, i toa poradi podmetnuvanja od kolegi ministri?
- Ova e nova informacija za mene. Prisustvuvav na vladinite sednici nedelava i site bea fini i dobri kon mene.
* Kakva e Vashata komunikacija so premierot?
- Si prakjame SMS-poraki nekolkupati dnevno. Nemam problem so premierot. Toj e mnogu dobar chovek i jas sum mu mnogu lojalen. (Od podolgoto intervju vo Vest)

NEPRIJAVENA TURISTICHKA TAKSA

Za samo eden mesec se zagubeni milion evra

Iako godinava se faleshe so turistichki bum, samo za eden mesec, kolku shto traeshe shpicot, od neprijavenite gosti Makedonija zagubi nad milion evra turistichka taksa. Turistichkite rabotnici velat deka turisti imashe, no isto kako da gi nemashe, zashto nikade ne bea registrirani.
Hotelierite ne pametat olku bogata turistichka sezona. Spored niv, cel avgust na ohridskoto krajbrezhje ne mozhelo da se najde slobodno leglo. Tie velat deka, za da se smestat site gosti, sobi se izdavale duri i vo ohridskite sela. A za zagubite vo godinashniot turizam hotelieite gi obvinuvaat gazdite na privatnoto smestuvanje. Spored niv, tie gi izrentale leglata, a dnevnata turistichka taksa od 40 denari, namesto da ja uplatat vo Opshtinata, si ja skrile v dzheb kako chista zarabotuvachka.
Spored grubite proceni na Asocijacijata na hotelierite na Makedonija, od pochetokot na avgust do posledniov vikend vo Ohrid i vo drugite turistichki mesta imalo okolu 60.000 gosti. "Samo za 10 otsto od niv e platena turistichka taksa. Preostanatite 50.000 nikade ne se prijaveni, so shto im e napravena ogromna shteta i na opshtinite i na drzhavata. Znaeme so kolku registrirani kapaciteti raspolagame na ohridskoto krajbrezhje. Vo hotelskoto smestuvanje i vo nekolkute kategorizirani apartmani ima okolu 5.000 legla. Seto drugo se izdavalo na divo", velat hotelierite.
Spored niv, godinashnive zagubi vo turizmot se mnogu pogolemi od milion evra, zashto matematikata se pravela samo za shpicot od letnata sezona. Zagubite od prethodnite dva meseca, vo koi isto taka imashe mnogu turisti, doprva kje treba da se presmetuvaat. (Vest)

ZHRTVI NA LIHVARSKA IZMAMA

Kavadarchanec dolzhi 11 milijardi evra!

Za zaem shto go zel pred 13 godini od shtedilnicata Dikuko, na eden kavadarchanec mu presmetale deka treba da vrati 11 milijardi evra! Za apsurdot da bide ushte pogolem, toj tvrdi deka go vratil osnovniot dolg so kamata i deka ne e edinstvena zhrtva na lihvarskata izmama vo nekolku gradovi vo Makedonija. Po dolgi godini, soocheni so odzemanje na nivnite imoti, nezadovolnite sega se organiziraat za zaednichki da ja baraat pravdata, i apeliraat do nadlezhnite drzhavni organi da gi proverat somnevanjata za organiziran kriminal. "Toa se dva shlepera so pari. Narodna banka nema tolku pari. Toa e petpati povekje od eden godishen budzhet na drzhavata", veli kavadarchanecot, koj saka da ostane anonimen. Toj zel zaem od 20 iljadi togashni germanski marki na edna godina, so 12 nasto mesechna kamata. Veli deka gi vratil parite za 6 meseci, odnosno deka vratil 27 iljadi germanski marki. "Za preostanatite 5 meseci, namesto da mi presmetaat zakonska zatezna kamata, mi presmetuvale povtorno lihvarska kamata i taka, kamata vrz kamata, me zaglavija do gusha", objasnuva toj.
Biroto za sudsko veshtachenje od Skopje napravilo procena deka kavadarchanecot dolzhi okolu dve milijardi evra. "Soprugata od stres dobi infarkt. Ne mozham da spijam, sekoja minuta gi mislam tie pari. Na nekoi od izmamenite kako mene decata ne im znaat deka kukjite im se pod hipoteka", kazhuva toj.
Kavadarchankata Svetlana Rizova tvrdi deka nejzinoto semejstvo ostanalo bez kukja iako nemalo podignato pari od shtedilnicata. Za dolgot na bratot na nejziniot soprug, po dolgi godini vlechkanje po sudovite, nivnata semejna kukja vo katastarot vo Kavadarci sega glasi na Dikuko. Vekje imale i baranja za iseluvanje. Site nadezhi sega im se svrteni kon vtorostepeniot sud, koj treba da reshava po nejzinata tuzhba i privremenata merka. Taa se obiduva da dokazhe deka ne dala soglasnost za stavanje na kukjata pod hipoteka i deka navodnata soglasnost e falsifikat. Nejziniot dever zel zaem so 15 nasto mesechna kamata i tvrdi deka vratil povekje otkolku shto zel, a basnoslovnite kamati od okolu milion evra gi stavile na tovar na nejzinoto semejstvo. "Od nervoza pochna da mi pagja kosata. Se isporazbolevme od stresovi", so solzi raskazhuva Rizova.
Dvajcata nashi sogovornici ne se edinstvenite so koi kontaktiravme denovive i koi smetaat deka se ograbeni. Tie velat deka gi ima chetiriesetina samo vo Tikveshijata. Kazhuvaat deka edna zhena vo Veles pochinala od infarkt koga im go zele stanot. Pobarale pomosh i od Antikorupciskata komisija, Obvinitelstvoto, Pravobranitelstvoto i drugi institucii, a velat deka pravdata kje ja baraat i vo Strazbur. (Spored Dnevnik)

HAOS VO KLINICHKIOT CENTAR

Vo celata zbrka okolu podelbata - kavgi do bizarnosti

Po rasturanjeto na Klinichkiot centar vo Skopje, novonaznachenite direktori na klinikite, rastrchani so dokumenti, se otpishuvaat od upravata za da gi registriraat klinikite kako pravni subjekti vo Centralniot registar. Se preraspredeluva celiot kadar - komercijalnata sluzhba ne postoi, pa ekonomistite, komercijalistite, smetkovoditelite se vo strav - koj na koja klinika kje i' pripadne. Vo celata zbrka okolu podelbata ima i kavgi do bizarnosti vo klinichkata uprava. Doktorite se karaat za toa koj hodnik i koi klupi na koja klinika da i' pripadnat. Izvori na TV Kanal 5 tvrdat deka imalo i zakani, pa duri i plachki pri podelbata na imotot. Ministerot Imer Selmani ima reshenie za nervozata - arbitrazhna komisija kje utvrdela komu shto mu pripagja!
So transformacijata se ukina i Urgentniot hirurshki centar?! Direktorot na zaminuvanje Borche Georgievski smiruva - vo ovoj megjuperiod kje se formira urgentna sluzhba koja kje gi zgrizhuva itnite sluchai, zashto za noviot urgenten centar zasega nitu se znae lokacijata nitu se obezbedeni vraboteni! Transformacijata, odnosno rasitnuvanjeto na Klinichkiot centar, na koja i' se sprotivstavija i lekarskata fela i ekspertite, treba da zavrshi za shest meseci. Vladata veti deka so transformiranjeto gragjanite kje dobiele podobri zdravstveni uslugi. (TV Kanal 5)

Transformacijata pred Ustavniot sud

Grupa profesori kje podnesat inicijativa pred Ustavniot sud za preispituvanje na ustanovnosta na odlukata za transformacija na Klinichkiot centar shto pred edna nedela beshe objavena vo Sluzhben vesnik. Profesor d-r Gjorgji Orovchanec, pratenik na Nova alternativa i eden od potpisnicite na inicijativata, predupreduva deka transformacijata na Klinichkiot centar katastrofalno kje se odrazi i vrz pacientite i vrz vrabotenite na taa ustanova. "Zdravstvenite uslugi kje opadnat na nivoto na provinciska bolnica, zashto kje se zagubi sushtinata na tercijarnata dejnost i pacientite nema da dobijat soodvetni uslugi", veli Orovchanec.
Pratenikot na SDSM Kire Geshtakovski prashuva zoshto ne se pochituvalo mislenjeto na stranskite eksperti shto bile protiv rasturanjeto na Klinichkiot centar. "So vakva transformacija samo pet-shest kliniki kje rabotat profitabilno, a kje se dovede vo prashanje i funkcionalnata povrzanost megju Medicinskiot fakultet i Klinichkiot centar", veli Geshtakovski. (Dnevnik)

INSTITUTOT ZA SUDSKA MEDICINA POTVRDI

Chovechki mozok se izvezuva od Makedonija vo SAD - za tri evra po kilogram!

Institutot za sudska medicina go potvrdi pishuvanjeto na Vecher deka neodamna od Makedonija se izvezeni 20 kilogrami chovechki mozok, potochno mozochno tkivo, vo SAD. Tkivoto od Makedonija mu e isporachano na univerzitetot Kolumbija vo Njujork - za nauchni celi. "Se raboti za nauchen proekt shto trae vekje nekolku godini. Od Makedonija se izvezuva mozochno tkivo koe na univerzitetot Kolumbija se koristi za najnovi nauchni ispituvanja vo oblasta na shizofrenijata i depresijata, a na koi rabotat nashi lekari vo sorabotka so vrvni svetski nauchnici", veli profesor d-r Aleksej Duma, direktor na Institutot za sudska medicina.
Informacijata deka od Makedonija se izvezuva chovechki mozok predizvika reakcii i shpekulacii deka od toa nekoj dobro se "nafatiral" i deka od prodazhbata se inkasiraat golemi pari za koi ne se znae kade zavrshuvaat. "Takvite shpekulativni muabeti nekoj redovno gi pushta vo javnosta, od ne znam koi prichini. Celiot proekt e chist, shto go potvrdija i mnogute kontroli koi vo minatite godini gi imavme od nekolku institucii, megju koi i Finansovata policija, Ministerstvoto za zdravstvo i Carinata. Tkivoto e za nauchni celi i ne smee da bide predmet na finansiska transakcija", potencira Duma, dodavajkji deka makedonskite lekari shto rabotat na proektot dobivaat vkupno 50 amerikanski dolari za sekoja obdukcija, shto e simbolichen iznos, a Nacionalniot institut za zdravje na SAD, koj go finansira celiot proekt, na Institutot za sudska medicina vo Skopje mu prefrla 35.000 amerikanski dolari godishno, koi se koristat za administrativni i za drugi troshoci. Osum otsto od toj iznos odat na smetka na Medicinskiot fakultet vo Skopje.
Vecher ekskluzivno dojde do dokumentot so koj na 21 maj godinava Ministerstvo za zdravstvo izdalo odobrenie za "izvoz na medicinski proizvodi shto se proizveduvaat vo Makedonija - chovechko mozochno tkivo". Odobren e izvoz na 100 kilogrami chovechko mozochno tkivo vo vkupna vrednost od 300 evra. Na 7 juni godinava na univerzitetot Kolumbija mu se isporachani 20 kilogrami za vkupno 60 evra, ili za po 3 evra za kilogram chovechko mozochno tkivo. "Taa vrednost e iskluchivo za carinskata evidencija. Pratkata nema komercijalna vrednost i zatoa nema ni cena. No, za da gi ispochituvame nashite zakoni pri izvozot, zashto Carinata ni bara cena, staveni se tie fiktivni iznosi", veli d-r Duma.
Proektot denovive bil prodolzhen i kje trae do 2011 godina. Ova e edinstven vakov proekt na Balkanot i, kako shto potencira d-r Duma, ima realni shansi da prodolzhi vo Makedonija. "Eden del od univerzitetot Kolumbija se seli vo Makedonija i ovde kje prodolzhat ispituvanjata od ovoj proekt. Objektot kje se gradi zad Zemjodelskiot fakultet vo Skopje, a kje go finansira holandskata vlada", veli d-r Duma. (Vecher)

Tkivoto e od pochinati bolni od shizofrenija

Mozochnoto tkivo shto se izvezuva za nauchniot proekt vo SAD e od pochinati shizofrenichari. Za toa ne se bara odobrenie od rodninite na pochinatiot, tuku tie samo se informiraat. "Dolzhni sme samo da gi informirame rodninite, no ne i da barame soglasnost. Mrtvoto telo ne e nichija sopstvenost i zatoa ne se bara soglasnost", veli profesor Duma.

Vo Makedonija se uvezuva sperma!

Vo Makedonija se uvezuva kvalitetna sperma za veshtachko oploduvanje, zatoa shto vo zemjava nema banka za sperma. Cenata na eden vakov primerok dostignuva i nad 1.000 evra. Ovoj bioloshki materijal vo Makedonija, kade shto naselenieto e edno od najzdravite vo Evropa, go nema na lager, a e najpotreben kaj brachnite dvojki koi sakaat da dojdat do svoj potomok so veshtachko oploduvanje. Ekspertite od Fondot za zdravstveno osiguruvanje velat deka vo Makedonija nema ni soodvetna zakonska regulativa za da se formira banka za sperma. Zakonskata regulativa treba da ja podgotvi struchnata sluzhba pri Ministerstvoto za zdravstvo, otkade shto potvrduvaat deka zakonot e podgotven, predaden i' e na razgleduvanje na zakonodavno-pravnata komisija i naskoro kje se najde na dneven red na vladata.
Pokraj zakonskata prechka, mnogu od makedonskite mazhi ne se podgotveni da ja prodavaat svojata sperma zashto vo najgolem broj sluchai se tradicionalisti i ne go prifakjaat ovoj moderen nachin na zhiveenje. Tie glavno sakaat da znaat koi kje bidat nivnite potomci. (Spored Vecher)

OSTROVOT GOLEM GRAD KAKO TURISTICHKA PONUDA

Prikazna shto e teshka za raskazhuvanje

Ostrovot na koj zhivotot dvapati zapiral - ednash po shestiot i, zasekogash, po chetirinaesettiot vek - e bogatstvo od arheoloshki naodi za buen svetoven i smiren manastirski i crkoven zhivot. Nedoprenata prirodata, pravedno ili nepravedno, e proglasena za carstvo na zmiite, no zmiite se prikazna shto go chuva ova kopno od zlonamernite natrapnici.

Profesorkata d-r Vera Mitrakova - Grozdanova, arheolozite Bojan Pupalevski i Kiril Trajkovski i grupa od shest-sedum studenti na katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje i letovo vnimatelno raskopuvaa niz kamenjarot na pogolemiot prespanski ostrov Golem Grad i nervozno reagiraa na prvoto prashanje shto obichno im go postavuvaat retkite gosti - shto nashle ovoj pat? "Sega se vekje chetirieset godini od pochetokot na iskopuvanjata, no nikogash ne mi stanaa simpatichni Pasko Kuzman-situaciite, ushte po prvite zabrishuvanja so metlichkite po kamenot na site kambani da objavime otkritija shto zadolzhitelno kje bidat epohalni", veli profesorkata Mitrakova-Grozdanova, po malku luta na novinarite koi prethodno ne se najavile, a i' dodevaat. No potoa, sepak prijatelski objasnuva deka tuka se dootkopuva vekje otkrienoto i se pravat obidi eventualno da se naide na nekoi novi tragi od odamna zapreniot civiliziran zhivot na ostrovot.
"Dosega na svetlinata na Sonceto povtorno izvadivme atraktivni gradbi i pomali artefakti koi zboruvaat za eden buen zhivot shto ovde se odvival od docnoantichkiot period do doseluvanjeto na Slovenite na ovie prostori. Kamenata cisterna za voda i instalaciite za sproveduvanje na vodata se rimski gradbi od chetvrtiot vek pred novata era, a naselbinskata keramika i nekolkute grobnici glavno raskazhuvaat za kontinuiran zhivot se' do shestiot vek. Nema arheoloshki dokazi shto velat deka Slovenite napravile neshto za celosno zamiranje na zhivotot, tuku mnogu poverojatno e deka ovdeshnovo naselenie ednostavno si nashlo nekoe drugo, poprosperitetno mesto za zhiveenje. Pointenziven zhivot povtorno registrirame vo periodot od desettiot do chetirinaesettiot vek, no toa e pretezhno manastirsko i crkovno zhiveenje. Togash monasite lesno sfatile deka rimskata kamena cisterna za voda e iskluchitelno cvrsta gradba, pa na nejzinata istochna strana samo dogradile oltar, ja zhivopisale vnatreshnosta i ja pretvorile vo crkva", veli taa.
Ostrovot Golem Grad, rechisi na samoto tromegje megju Makedonija, Albanija i Grcija, se' ushte e nedoprena priroda, zhezhok kamenjar i shuma od foja shto vo Makedonija ja nema nikade na drugo mesto. Vo minatoto bil proglasen za carstvo na zmiite, a toa mozhe da bide i dobro, zashto strashnata prikazna za zmiskiot grad mozhebi kje uspee da gi drzhi na pristojno rastojanie site nedobronamerni natrapnici. Zashto ova kopno od dvaesetina hektari sred ezerskite vodi nesomneno e prikazna shto kje sakaat da ja vidat i mnogu stranci. Teshko e nekoj da ja dozhivee samo od raskazhuvanje.
Samo triesetina sekundi po izleguvanjeto od chamecot, "cheloto" na malata kolona panichno predupredi: "Vnimavaj, zmija!" Toa ne beshe bash dobredojde za nas. Zmii navistina ima, no tamu kade shto pominavme ne vidovme mnogu. "Vchera nie naidovme na vistinski zmiski zamok, na mesto na koe ne ochekuvavme, zashto lani toa mesto beshe pod voda. Naidovme na zmijarnik so nekolku stotini zmii, isprepleteni megju sebe", veli arheologot Trajkovski. Domakjinite ne znaeja kako se vika toj vid sosem crni vodni zmii, no primerokot se pokazha i osobeno mrzliv, pa ne se ni pomrdna od grankata shto ja izbral za sonchanje. Samo dodeka go fotografiravme bavno ja zavleche glavata pod teloto, nebare i samiot se chudi zoshto im e na lugjeto chudno obichnoto sonchanje na edna zmija?!
Na vrakjanje, ljubezniot "kapetan" na chamecot Mirko Tasevski od Carev Dvor, inaku tehnoloshki vishok od resenskata Algreta, ne' prosheta pokraj site tri "pristanishta" na ostrovot - Sveti Petar , Govedarica i Vlaija. Poslednive nekolku leta vo niv se zakotvuvaat i chamci so turisti no, vistinska ili ne, prikaznata za carstvoto na zmiite zasluzhuva chovek da bide vnimatelen, barem koga turite gi organiziraat amateri.
Po prvite stotina metri nazad, kon Konsko, na Golem Grad se gleda samo tazhniot pozdrav shto go isprakja shumata od foja, koja go gubi dvobojot so nemilosrdnite jata kormorani - na juzhniot del od ostrovot taa e rechisi isushena od nivniot izmet, a sega go gubi zdivot i od atakata vo severniot del. A zholto-belata daga na karpite ja kazhuva celata tragedija shto vo poslednive dvaesetina godini ja dozhivuva Prespansko Ezero - nashite domakjini velat deka vodata vo nego se povlekla za celi osum metri.

Tekst i foto: S. Ristevski

BORIS ILIEVSKI, ISELENIK VO SAD

"Avstraliskiot sindrom" im se zakanuva i na Makedoncite vo Amerika

"I vo SAD i vo Kanada makedonskata zaednica vekje se vovlekuva vo situacii shto mnogu lichat na onie vo Avstralija - mozhe mnogu lesno da se sluchi crkovnite opshtini shto sega se pod kriloto na majkata crkva da pochnat kanonski da se odvojuvaat od MPC, za da gi izbegnat konfliktite okolu imotno-pravnite odnosi vo koi se frlaat ogromni pari", veli Boris Ilievski, iselenik vo SAD.
"Vo crkvata Sveti Kliment Ohridski vo Evan, Ohajo, za sudski troshoci poradi banalni nedorazbiranja kasata e osiromashena za povekje od 625.000 amerikanski dolari, se razbira - narodni pari. Togashniot nadlezheni arhierej za Amerikansko-kanadskata eparhija, arhiepiskopot g. g. Stefan ja poddrzhuvashe tuzhenata strana da potroshi okolu 300.000 amerikanski dolari za kupuvanje zemjishte i izgradba na nova crkva. Sega, noviot vladika g. Metodij, zaedno so tamoshniot sveshtenik, gi poddrzhuva tuzhitelite i odbiva duri i da gi primi tuzhenite, za da gi raschistat rabotite. Epilog na seto toa e verojatniot bankrot na tuzhenite, zashto kje mora da platat povekje od milion dolari za sudski troshoci i za advokati, a so ogled na toa shto povekje ne se chlenovi na Upravniot odbor na crkvata, kje mora da gi najdat tie pari vo svoite dzhebovi. Arhiepiskopot Stefan apeliral da se prestane so tuzhenje i sudenje, no ochigledno e deka nekoj ne go poslushal...", veli Ilievski, koj pred chetirieset i edna godina zaminal od rodnoto Dihovo i rechisi vednash po doseluvanjeto vo Rochester, vo drzhavata Njujork, im se pridruzhil na postarite makedonski pechalbari i kako potpretsedatel na inicijativniot odbor se zafatil so formiranje makedonski klub. Vo 1969 godina ja formirale i Crkovnata opshtina Sveti Dimitrija. Makedonskiot klub i crkovnata opshtina stanale centar na svetot za okolu 450 makedonski semejstva so povekje od dve iljadi lugje vo Rochester, kako i za ushte tolku Makedonci vo Bafalo i vo Sirakuza. "Vo godinite na formiranje na Crkovnata opshtina Sveti Dimitrija vo Rochester imavme vistinski podem i se dokazhuvavme kako zaednica. Im pagjavme v ochi i na drugite etnichki grupi i na opshtinskite vlasti. Na nekoj nachin nie navistina go shirevme poimot za posebnosta na makedonskata zaednica. Vo toj period, iako se zhiveeshe vo zaednichka drzhava - Jugoslavija, Srbite ne ja priznavaa MPC, pa ni srpskite iselenici vo SAD ne ja priznavaa nashata crkovna opshtina. No drugite, kako Ukrainskata, Romanskata i Ruskata pravoslavna crkva odlichno komuniciraa so nas. A vo seto toa dobro se snajde i vladikata Kiril, kako nadlezhen arhierej za Amerikansko-kanadskata eparhija - toj blagoroden chovek znaeshe da gi islusha lugjeto, da im dade pravo da se iskazhat za problemite, za uspesite i za planovite. Denes kaj vladikata Metodij, dali poradi negovoto neiskustvo ili problemot e vo neshto drugo, toa vekje ne postoi", veli Ilievski.
Toj smeta deka e dojdeno vreme i za toa vo site eparhii sveshtenicite da se angazhiraat so potpishuvanje dogovori shto seriozno kje obvrzuvaat, zashto barem vo Amerikansko-kanadskata eparhija chesto se sluchuva sveshtenikot da gi ignorira osnovnite obvrski, poradi nekoi angazhmani vo privatnite biznisi. Toj veli deka i nadlezhniot arhierej za sekoja od eparhiite bi trebalo da ima takvi dogovori so sveshtenicite, ako saka tie navistina da gi vrshat rabotite za koi se isprateni.
Ilievski veli deka makedonskata zaednica vo SAD e revoltirana od tolerantniot odnos na vlastite vo Makedonija kon crkvata shto ja registrira poraneshniot vladika Zoran Vranishkovski. "Da imashe i Makedonija svoj zakon za religija, kako shto imaat zemjite na Zapad, nemashe ni da se sluchi toj cirkus, nekoj ovde da registrira crkva shto so imeto pretendira da ja smetaat za kontinuitet na Ohridskata arhiepiskopija. Makedonija bila dolzhna so soodveten zakon da go zashtiti od takva zloupotreba imeto na nekogashnata Ohridska arhiepiskopija", veli Ilievski. (S. R.)

PRESPA NA KRAJOT NA SEZONATA

Nekolkute iljadi gosti gi vratija nadezhite

Prespanskoto Ezero, so site posledici od kontinuiranata susha i od nekorektniot odnos kon negovite vodi shto so godini redovno go praktikuvaat grchkite i albanskite zemjodelci, na krajot na godinashnava turistichka sezona ne samo shto si gi vrati vekje zagubenite nadezhi deka ushte mozhe nekomu da mu se dopadne, tuku vekje mozhe da smeta deka mu se sluchuva renesansa na vistinski turistichki biser.
Za letuvanje na prespanskoto krajbrezhje godinava se reshija nekolku iljadi makedonski gragjani, glavno od jugozapadniot region na Makedonija, no i gosti od stranstvo. Duri ni vo najubavite denovi ne se sluchuvalo chesto sezonata da zavrshi, kako letovo, a avtokampovite i hotelskite kapaciteti i natamu da se ispolneti do poslednoto mesto.
"Hotelot Pretor so cel kapacitet raboteshe i vo juni, i vo juli, a poln e i po 20 avgust, datum shto obichno go oznachuva krajot na turistichkata sezona. Isto e i vo Krani. Mozhebi bogatata turistichka zhetva ni ja donese zheshkoto leto, no sigurno za toa e zasluzhna i maksimalnata angazhiranost na site koi rabotat vo sferata na turizmot vo Prespa, zashto i nas ne' motivira shansata shto se pojavi koga vekje bevme zapadnale vo ochaj. Bitolchani, resenchani, prilepchani... letovo mnogu pomasovno se vratija na nashiot breg, koga vidoa deka i nashite rabotnici znaat da bidat zapadni vo ponudata i vo uslugata", veli Cane Naumovski, rakovoditel na Prespaturist, pretprijatieto shto stopanisuva so hotelite Pretor i Krani i so hotelot Kitka vo Resen.
Slichno, ako ne i sosem isto, letovo zavrshuva i vo Oteshevo. Ne sakajkji da rizikuvaat so ponudenata shansa, i vo toj del od prespanskoto krajbrezhje vlozheno e vo renoviranje i ureduvanje na objektite i plazhite, vo osmisluvanje na sodrzhinite na ponudata, za na krajot, kako shto velat i domakjinite i pogolemiot broj gosti, navistina da se postigne ramnotezha i praktichno nishto da ne nedostiga.
Sveduvanjeto na smetkite verojatno kje go potvrdi toa shto go velat turistichki rabotnici - blaze i' na Prespa ako i narednoto leto bide kako godinashnovo. (S. R.)

NOVA BITOLA

Biznismen gradi crkva

Vo naselbata Nova Bitola, neposredno do crkvata vo izgradba Sobor na site makedonski svetiteli, pochna izgradbata na nova, pomala crkva. Crkvata kje mu bide posvetena na Sv. Atanasij Veliki, a se planira celokupnata izgradba da zavrshi za edna godina. Ktitor na crkvata e bitolskiot biznismen Dragan Gerzovski, koj kje ja finansira izgradbata so sopstveni sredstva. Kamen-temelnikot za izgradbata na crkvata go osveti mitropolitot prespansko-pelagoniski gospodin Petar.

HUMANISTICHKA EKSPEDICIJA - SO INVALIDSKA KOLICHKA DO KINA

Mile Stojkoski go pomina prvite 1.000 kilometri

Humanitarnata ekspedicija od Makedonija, pomina niz Bugarija i se dvizhi niz Turcija. Vo Edrene, Turcija, Mile Stojkoski go zasadi osmoto drvo na mirot. Vozbuduvanjeto beshe obostrano koga telefonski stapivme vo kontakt so Mile. Toj moshne prijatno se iznenadi od informaciite deka i vo Avstralija go sledime negoviot natchovechki potfat. Misija koja gi pominuva site granici i rekordi. "Momentalno sme vo Istanbul na trkata na ‘Formula 1’ kako gosti na ‘Red Bul’", ni reche toj. "Patuvanjeto odi spored planot bez nekoi pogolemi problemi".
Mile Stojkoski na svoeto humanitarno pateshestvie do olimpiskiot Peking koe kje trae cela godina, trgna na 2 avgust, od ilindenskoto Krushevo. Na sekoi 100 kilometri, ekipata zasaduva po edno drvo na mirot. Ekspedicijata dosega pomina niz mnogu gradovi i naseleni mesta niz Bugarija - Kjustendil, Dupnica, Samokov, Plovdiv, Sofija, Haskovo, Harmanli, Svilengrad... i sekade beshe srdechno primena od lokalnoto naselenie, i pridruzhuvana od policiski ekipi. Isto taka, ekipata beshe primena i od pretstavnici od lokalnite organizacii na Crveniot krst, socijalni ustanovi, mediumski ekipi, kako i od v.d. ambasadorot na Makedonija vo Bugarija Aco Dzheparovski. Minatata nedela Stojkoski ja mina bugarsko-turskata granica i poleka se dvizhi po zacrtaniot pat niz Turcija. "Osmoto drvo go zasadivme zaedno so gradonachalnikot na Edrene i mu ja ispeavme - ‘Eleno, kjerko Eleno ..’, .pesna vo koja se spomnuva tokmu ovoj grad."
Ekspedicijata na Stojkovski broi 15 chlenovi megju koi i lugjeto od timotshto se grizhi za negovoto zdravje, kako i od televiziskata ekipa koja kje snima dokumentaren film za ovoj nesekojdneven potfat. Ekspedicijata go sledi Stojkoski so vozila, so oddalechenost od 500 metri pred nego i po nego. Toj e pridrzhuvan i od policiski vozila vo sekoja zemja. Na delovi od patot, predviden e odmor vo ustanovi i hoteli, no za ostanatite delovi se poneseni kamp-prikolki za prespivanje. Za bezbednosta na misijata garantiraat Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Makedonija i vlastite na zemjite niz koi kje pomine ekspedicijata. Poddrzhuvachi na ekspedicijata se Makedonskiot olimpiski komitet, Crveniot krst na Makedonija, Advokatskata komora na Makedonija i drugi. Del od sredstvata se obezbedeni, a del se ochekuva da pristignat vo tekot na patuvanjeto.
Celta na ovoj potfat e da se privleche vnimanieto na svetskata javnost na licata so posebni potrebi vo Makedonija na koi im treba pomosh za izgradba na objekti i bolnici. Inaku, Mile Stojkoski po prezhiveanata soobrakjajna nesrekja vo 1996 godina e prikovan za invalidskata kolichka. Toj pred tri godini uspea od Prilep da stigne na otvoranjeto na Olimpskite igri vo Atina, no zaradi nenavremeno obezbedena akreditacija, negoviot potfat praktichno ostana nezabelezhan od poshirokata svetska javnost. Toj se nadeva deka ovoj pat negoviot apel za pomosh kje bide pouspeshen.
Site onie koi sakaat da doniraat sredstva i da i pomognat na ovaa ekspedicija, mozhat toa da go storat preku zhiro smetkata na humanitarnata organizacija Venera.