Australian Macedonian Weekly

AMW Archive   

Australian Macedonian Weekly

Edition No

Edition No. 986
28 August 2007

Makedonija    

Avstralija    

Balkan    

Svet    

Sport    

English    

Zaednica    

Istorija    

Zabava    

Horoskop    

Pisma    

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 
 

ZHIVOTNI ISPOVEDI

Ja otkriv prichinata poradi koja nikogash ne ja prezhaliv

Do pred nekoe vreme bev ubeden deka mojata srekja e daleku od mojata rodna Makedonija. No, se chini deka sudbinata navreme mi pokazha kade se krie smislata na mojot zhivot i deka taa e zasekogash povrzana so mojot roden kraj, iako po igra na sluchajot morashe da otidam daleku za da ja najdam. Mojata zhivotna sudbina dokazhuva deka zad sekoja golema, strasna i neprezhalena ljubov se krie nekakvo podlaboko znachenje i vrednost shto go oblagoroduva celiot zhivot.
* * *
Mojata prva ljubov ja najdov ushte vo osnovnoto uchilishte. Se vikashe Blaga. Kako dve nesikusni, a ljubopitni deca gi otkrivavme tajnite na nepoznatoto, na prviot baknezh, na prviot dopir, na prviot izgledan film stisnati eden do drug vo temnoto kino, a potoa, kako shto rastevme, i prvoto seksualno iskustvo. Taa beshe pochetok i kraj na mojot ljuboven zhivot i mladeshki zanes. Dodeka moite drugari sekoj den se pojavuvaa vo charshija so druga devojka, jas i Blaga bevme nerazdelni, za nas ne postoeja drugite. Postoevme samo nie vo nashiot magjepsan svet na iluzii i fantazii. Ushte togash vekje go planiravme nashiot zaednichki zhivot, karierite, zaednichkata kukja i decata shto kje rastrchuvaat niz nea.
Za nashata vrska zboruvashe cel Ohrid. Duri i nastavnicite znaeja za nas. Tie velea deka ne pametat takva silna ljubov vo uchenichkite klupi ushte od mnogu odamna. I nashite roditeli znaeja za nashata ljubov zatoa shto, ednostavno, bevme nerazdelni, kako bliznaci. Moite roditeli nemaa nishto protiv, tie samo baraa od mene da bidam pristoen, odgovoren i seriozen vo svoite chuvstva i nameri. Bev najmal i edinstven sin vo semejstvoto i tie gi poddrzhuvaa site moi zhelbi, istovremeno ohrabruvajkji me da ne se otkazhuvam od drugite planovi za idninata. Toa znacheshe da go zavrsham obrazovanieto, a potoa da mislam na zhenachka. Bidejkji obajcata so Blaga bevme ambiciozni, planiravme da go prodolzhime obrazovanieto na tehnoloshkiot fakultet. Celo leto zaedno uchevme, go polozhivme priemniot ispit i vo migot na najgolema srekja - Blaga ischezna od mojot zhivot. Ednostavno - ischezna.
Duri koga se prisekjavam vo mislite na toj koben den, na nashata posledna sredba, otkrivam raboti shto togash mi bea sosem normalni. Taa vecher Blaga ne sakashe da ja ispratam do doma.
- Jovane, mislam deka najdobro kje bide da se razdelime ovde.
- Shto ti e, zar ushte se plashish od tatko ti? Cel svet znae za nashata ljubov, toa ednostavno ne se krie.
- Ne, Jovane, srekjna sum poradi toa shto nashata ljubov gi nadminuva i granicite na svetot, ama nekako sakam sama da popeshacham.
- Ah, imash nekoi tajni misli, a?
- Jas nemam drugi misli osven za tebe. Ti si mi se'. Ti si centarot na mojot svet. Ne zaboravaj go toa - nikogash. Bez tebe jas ne sum jas.
Mislev deka toa se voobichaeni izlivi na ljubov i odraz na nekoe nejzino momentno raspolozhenie i si otidov doma spokoen. Ama koga sledniot den otidov pred nejzinata kukja, zabelezhav samo eden kamion na koj se tovareshe pokukjninata i znak pred kukjata "se prodava". Koga se vrativ doma, celiot zbunet, na masata me chekashe pismo, a vo nego krajot na mojot svet.
Blaga mi pishuvashe deka kje se selat vo Avstralija. Najverojatno studiite kje gi prodolzhi tamu. Mi pishuvashe deka ushte ne ja znae novata adresa, no koga kje stigne kje mi pishe. Pishuvashe i neshto od tipot: mozhebi taka trebalo da bide, zhivotot e chuden, mozhebi sum bremena, no ni toa vekje ne e vazhno. Prosti.
Ne mozhev da im veruvam na zbrovite shto bea ispishani so dobro poznatiot rakopis na Blaga. Se prashuvav - zar navistina zhivotot imal poinakvi planovi za nashata vrska? Lut i besen, povtorno otidov do nejzinata kukja, no tamu vekje nemashe nishto. Otidov da posetam nekoi nejzini rodini kaj koi bevme odele zaedno vo obid da doznaam neshto povekje za ova itno zaminuvanje. Kaj nejzinata strina naidov na ovaa gorchliva vistina:
- Znaesh, Jovane, ti si prekrasno momche, ambiciozen si, trudoljubiv, ama vistinata e deka majka i' na Blaga ne te sakashe mnogu. Ednostavno, ti ne beshe po nejzina merka. Taa za svojata edinica sakashe momche od poznato ohridsko semejstvo, so tradicija, me razbirash?
Taa informacija me dotolchi. So denovi sedev doma chekajkji aber od Blaga. Mnogu neshta ne mi bea jasni, ushte povekje koga od nejzinite prijatelki doznav deka Blaga se somnevala deka ostanala bremena i toa bil glavniot motiv na semejstvoto da se otselat. Ne mozhev da veruvam deka Blaga ne bi go podelila toa so mene pred da im objavi na drugite. Kako da ne sakav da veruvam vo toa shto preku nokj stana moja realnost.
Minuvaa denovi, meseci i godini, a od Blaga nemashe ni traga ni glas. Nikoj ne ja znaeshe nejzinata adresa, ili barem ne sakashe da mi ja kazhe. So tekot na vremeto se naviknav na idejata deka nikogash vekje nema da ja sretnam. Go prodolzhiv obrazovanieto, no vo mene go nemashe vekje stariot zhar i poriv, pa taka ni rezultatite shto gi pokazhav ne bea takvi kakvi shto mozhea da se ochekuvaat od mene. Nemav nikakov interes, se povlekov i od drushtvoto i im se posvetiv na domashnite. Ottogash pominaa dvaeset godini, a mojot zhivot techeshe bez nekakvi drastichni promeni. Na rabotnoto mesto postignav golem ugled i dobra pozicija po dolgogodishnoto iskustvo vo tehnoloshkiot institut.
* * *
Minatata godina mi ponudija rabota vo institutot od Melburn so koj sorabotuvavme. So zadovolstvo prifativ, zatoa shto nemav shto da zagubam. Ostanav neozhenet, a moite kontakti so zhenite bea chisto za zabava i za praznenje. Po potreba naogjav zheni so slichen kalibar kako mojot - tainstveni, so svoe minato i bez zhelba za zblizhuvanje. Se smestiv vo St. Kilda, vo stan shto go dobiv na koristenje, i mnogu lesno se vklopiv vo novata sredina. So jazikot nemav problem i lesno se snaogjav sekade. Brzo se vklopiv i vo sorabotkata so avstraliskite struchnjaci. Od toa spontano druzhenje dojdoa i vecherite shto gi pominuvav vo pabot blisku do institutot. Taa vecher kolegite me pokanija na pivo vo nivniot omilen restoran.
- Jovane, sega kje vidish kade se "relaksirame" sekoj petok.
- Nema problem, za druzhba sum sekogash otvoren.
Se trudev da bidam otvoren i da se opushtam, ova beshe sosem nova sredina za mene i nemashe mesto za tovarot shto go nosev so sebe od minatoto. Vo lokalot ne' posluzhi edno momche, koe ushte na prv pogled mi se prichini poznato. Dodeka drugite se zabavuvaa prepirajkji se koj da ja chesti slednata tura, jas ne mozhev da prestanam da razmisluvam za toa na kogo mi lichi toa momche. Po nekolku turi eden od kolegite mi reche:
- Slushaj, Jovane, ova momche e ist ti. Tolku ste slichni, kako da si mu roden tatko.
Togash i samiot sfativ deka momcheto me potsetuvashe na mene.
Celata taa nokj ne uspeav da zaspijam ni za mig. Povtorno vo mislite mi se javi Blaga i onaa nasha neraschistena rabota. Ja zamisluvav dvaeset godini postara, no teshko mi odeshe. Ushte sledniot den sam otidov vo lokalot barajkji go istoto momche. Minuvaa denovi, a jas prerasnav vo redoven gostin. Poleka se osmeluvav da progovoram po nekoj zbor so momcheto, pa konechno i se zapoznavme. Kosata mi se krena koga mi kazha deka e Makedonec.
- Momche, vekje dolgo vreme me sluzhish, redno e da se zapoznaeme.
- Jas sum Jovan.
- I jas sum Jovan.
- A kako se vika majka ti, ako smeam da prasham? Mozhebi Blaga?
Momcheto se nasmea iznenadeno. Mozhebi mu beshe chudno shto mi beshe poznato edno takvo ime vo taa sredina.
- Da. Tokmu taka. Kako pogodivte?
- A kako se vika tatko ti?
- Endru.
- Sine, se chini deka tvojot tatko ne se vika taka. Pogledni ne' nas dvajcata. Gledash razlika? Shto mislish, zoshto go znam imeto na majka ti? Odi doma i raskazhi i' za mene...
- Gospodine, ova ne e vistina. Svesen li ste shto zboruvate? Mozhebi ovoj pat ispivte malku povekje...
- Ako sakash, kje te chekam dodeka da ti zavrshi smenata, pa zaedno kje odime kaj tebe doma.
Toj sosem se zbuni, beshe shokiran, no ne pomalku od mene. Morav da raschistam so taa dilema. Konechno se' mi stanuvashe pojasno. Mi beshe zhal za nego, ama i edvaj chekav moite somnezhi da se potvrdat, iako ne bev svesen kako i samiot kje go podnesam seto toa.
Vecherta, shtom mu zavrshi smenata, Jovan, iako nevolno, popushti pred mojata upornost. Izgleda deka i samiot sakashe da si ja razjasni novonastanatata situacija. Ushte koga ja vidov na vleznata vrata, znaev deka e taa.
- Blaga!
- Jovane!
Toa beshe se' shto si rekovme na pochetokot. Potoa dolgo vreme sedevme molcheshkum. Vekje nemashe smisla da se lutam ili da se razgnevuvam, bea pominale dvaeset godini. Dolgo razgovarame so nea i so nejziniot soprug, koj celo vreme ja znael vistinata. Sepak, toj go prifatil Jovan kako svoj sin. Vekje nishto ne beshe vazhno.
- Jovane, navistina mi e zhal. Morav cel zhivot da molcham. Znam deka bev nepravedna kon tebe...
- Dovolno e, Blaga, prestani. Samo mi go unishti celiot zhivot vo koj ushte se nadevav deka kje te sretnam.
- Moite roditeli...
- Molchi!
Si zaminav od kukjata beskrajno vozbuden. Go najdov sinot za koj ne znaev ni deka postoi. Postoeja samo nekoi damneshni somnezhi i muabeti od drugite, ama ova... Tuka beshe i soznanieto deka Blaga, mojata edinstvena ljubov, mu pripagjashe na drug.
Po nekolku dena me poseti mojot sin. Dolgo razgovaravme za se' i reshivme da si nadomestime se' shto propushtivme vo sive ovie godini. No, nikogash povtorno ne zachekoriv vo nivnata kukja, beshe premnogu bolno za mene da se soochuvam so Blaga. Nejzinata tajna, koja taa tolku dobro i tolku dolgo ja kriela, ja razotkriv na tolku neochekuvan nachin i toa mi go izmeni zhivotot.
* * *
Po dve godini, kolku shto mi traeshe dogovorot so institutot, denovive se vrakjam vo Makedonija, a so mene kje dojde i mojot sin. Planirame da otvorime zaednichka firma, a i toj e reshen da ostane vo Makedonija. Vekje imame mnogu planovi za zaednichki zhivot. I dodeka go teram da si najde nekoja nashinka, toj me ubeduva i jas povtorno da pobaram ljubov. No ne sum siguren dali kje mozham povtorno da mu veruvam na zhenskiot svet, osven ako sudbinata ne saka taka, kako shto sakashe da me spoi so mojot sin, dokazot i spomenot za edinstvenata ljubov vo mojot zhivot.


 

 
New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor


Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.