Teorii za balkanskoto poteklo na "Slovenite"

* Vo "Ilijadata" postojat golem broj zborovi slichni so deneshnite makedonski!
* Oficijalnata sovetska istoriografija tvrdela deka "Slovenite" se balkanski narod!

Na primer vo deloto "Ilijada" od Homer (sozdadeno nekade vo 8 vek pred Hrista.). So vnimatelna analiza vo ova delo identifikuvani se najmalku 83 zborovi koi se slichni, pa duri i identichni, so soodvetnite zborovi od deneshniot makedonski jazik, iako ova delo bilo napishano najmalku 12 vekovi pred navodnata prva pojava na Slovenite na Balkanot vo vremeto na Golemata preselba na narodite. Istovremeno, ovie zborovi se sosema razlichni od soodvetnite grchki zborovi.
Ova neodamneshno otkritie shto go napravi makedonskiot istorichar (koj zhivee vo Kanada) g-din Odisej Belchovski, ni posochuva mozhni novi horizonti vo istrazhuvanjeto na makedonskiot etnichki koren. Da posochime nekolku primeri vo vrska so ova. Taka na primer, vo jazikot na koj e napishana "Ilijadata" (a toa e jazikot na koj pishuval Homer), makedonskiot zbor zdravo e napishan kako dravikos, dodeka na grchki zdravo e gjasu. Ponatamu deneshniot makedonski zbor vino kaj Homer e napishan kako oinos, dodeka na grchki vino e krasi. Deneshniot makedonski zbor tresi, kaj Homer e napishan potpolno identichno kako: tresi, dodeka na grchki ovoj zbor glasi: dono ili seno. Potpolno identichni zborovi od jazikot na Homer so soodvetnite zborovi od deneshniot makedonski jazik se i zborovite: luta, mili, ajde, bie, piete, moi, miris i drugi, dodeka ovie zborovi na grchki glasat: apotomos, prosfilis, lipon, derno, pini, dikomu, osfranomi. Znachi razlikata e povekje od ochigledna. Osven niv, rekovme deka postojat ushte sedumdesetina zborovi od jazikot na Homer se mnogu slichni so soodvetnite zborovi od deneshniot makedonski jazik (imaat ist koren i znachenje), a sosema se razlichni od soodvetnite deneshni grchki zborovi.
Kje navedeme i drugi indicii vo polza na ovaa teorija.
Biografot na Aleksandar Veliki Makedonski, latinskiot istorichar Kvintij Kurtij Ruf (cit. delo, str. 115 i 276) pishuva deka Venetite (Slovenite) bile sostaven del od vojskata na Aleksandar Makedonski. Toj pishuva deka del od Venetite bile naseleni i vo Mala Azija, t.e. vo oblasta Paflagonija, kade go dobile imeto Heneti, iako, spored imeto na oblasta kade bile naseleni, ponekogash bile narekuvani i kako Paflagonci.
Kvintij Kurtij Ruf (cit. delo, str. 276) pishuva i deka Makedonecot Filota chestopati makedonskite vojnici (selani) gi narekuval i Paflagonci (geografsko ime za Venetite - predcite na Slovenite).
Herodot pishuva deka Paflagoncite (vtoro ime za Venetite, t.e. Slovenite) i Frigijcite (predcite na antichkite Makedonci) nosele potpolno isti nosii. Vo vrska so ova Herodot vo svojata "Istorija" pishuva:
"Nosijata na Frigijcite e rechisi ista so onaa na Paflagoncite i tie se razlikuvaat vo mnogu malku detali".
Seto ova se podatoci vo prilog na teorijata za zaednichkoto dalechno poteklo na antichkite Makedonci i Venetite.
Kako interesen podatok kje spomneme deka teorijata za balkanskoto poteklo na Slovenite denes ima seriozni privrzanici srede razni profili lugje. Na primer eden od poznatite ruski politichari Vladimir Zhirinovski, vo edno svoe intervju jasno izjavuva deka, spored nego, Rusite poteknuvaat od Balkanot.
Na edno od prashanjata na srpskiot novinar za belgradskiot vesnik "Nedeljni telegraf", Zhirinovski odgovara:
"... Nie sme ist narod. Rusite poteknuvaat od Balkanot. Na ruskite pleminja Balkanot im bil mal, pa trgnale na severoistok"(http://www.nedeljnitelegraf.co.yu/novi/zirin.html).
Sekako deka pelazgisko-balkanskata teorija za potekloto na Slovenite ima i svoi slabosti i nedokazhanosti, pa smetame deka dopolnitelnite istrazhuvanja kje ja potvrdat ili negiraat ovaa teorija.

Domorodnata teorija za potekloto na "Slovenite"

Vo vrska so potekloto na Slovenite postoi ushte edna interesna teorija (iako i taa ima svoi seriozni slabosti i istata se' ushte treba da se potkrepuva so dokazi). Spored ovaa teorija Slovenite otsekogash zhiveele na site evropski prostori kade shto i denes zhiveat (Makedonija, Srbija, Cheshka, Polska, Bugarija, Rusija, Ukraina i t.n.), pa spored toa, ovaa teorija ochigledno sodrzhi elementi od prethodno iznesenata teorija za balkanskoto (pelazgisko) poteklo na Slovenite. I vo ovaa teorija glavniot zbor go imaat tokmu ruskite nauchnici, koi se najgolemite privrzanici na teorijata za balkanskoto poteklo na (juzhnite) Sloveni. Duri, ovaa teorija so decenii bila tretirana kako oficijalen stav na celokupnata poraneshna sovetska nauka za potekloto na Slovenite. Praktichno teorijata za balkanskoto poteklo na juzhnite Sloveni dolgo vreme bila smetana kako oficijalen stav ne samo na ruskata, tuku i na ukrainskata, beloruskata no i na pretstavnicite na site ostanati nacionalni nauki vo bivshiot SSSR. No, da pomineme na prezentiranje na osnovnite postulati na ovaa teorija.
Ruskiot profesor Valentin Ditjakin vo svojot trud "Sovetskata nauka za potekloto na Slovenite" (preveden od ruski i objaven na srpski vo Zbornikot "Slovensko bratstvo", Belgrad, 1947 g., str. 696-710), pravi analiza na dotogashnata ruska i stranska nauka za potekloto na Slovenite. Toj tvrdi deka site soznanija od razni nauchni disciplini potvrduvaat deka Slovenite se star evropski narod i deka tie otsekogash zhiveele na prostorite vo Evropa, kade shto otprilika zhiveat i denes:
"Arheoloshkite istrazhuvanja izvedeni vo poslednive pedeset godini na teritorijata na SSSR i vo zemjite na juzhnite i zapadnite Sloveni, nepobitno dokazhaa deka, ne samo shto celata teritorija shto denes ja naseluvaat slovenskite narodi otsekogash bila nivna iskonska tatkovina, tuku deka nivna bila i onaa teritorija shto vo minatoto im ja odzele nivnite neprijateli".
Pishuvajkji za predcite na Slovenite, profesorot Ditjakin isto taka gi spomenuva Venetite, za koi tvrdi deka porano zhiveele na Balkanot i deka nivnoto zhiveenje na Balkanot go spomnal ushte Herodot vo 5 vek pred Hrista. Profesor Ditjakin tvrdi deka Venetite, kako zhiteli na Balkanot, gi spomnal i Sofokle. Vo vrska so ova toj pishuva:
"Vo istoto vreme, ili neshto porano, stanuvaat poznati iminjata i na drugite predci na slovenskite narodi. Toe se Venedi, Veneti, koi gi znaat Herodot i Sofokle (5 vek, p.n.e.)".
Duri podocna, tvrdi prof. Ditjakin, za Venetite pishuva Jordanes (kogo vekje go spomnavme), a ovde sekako e i Kvintij Kurtij Ruf, koj isto taka gi spomenuva Venetite, koga pishuva za nastanite od 4 vek pred Hrista.
Vo prodolzhenie na svojot trud, prof. Ditjakin tvrdi deka ne postoelo nikakvo doagjanje od strana na juzhnite Sloveni od zad Karpatite na Balkanot, tuku deka tie otsekogash ovde si zhiveele. Vo vrska so ova toj pishuva:
"Jasni se osnovnite patishta za nastanokot na juzhnite Sloveni. I ovde kombiniranoto prouchuvanje na podatocite od arheologijata, paleolingvistikata, folklorot, paleoetnologijata i svedoshtvata na antichkite i srednovekovnite avtori, ni davaat mozhnost da gi odbelezhime tie patishta dosta argumentirano. Otfrluvajkji ja postoechkata pretstava na burzhoaskata nauka deka juzhnite Sloveni doshle na Balkanot od sever, zad Karpatite, od zaednichkata slovenska "pratatkovina" i deka bozhem doshle na Balkanot so vekje utvrdeno plemensko ureduvanje i karakteristichni crti na svojot jazik, nie vo ovoj sluchaj se obrnuvame kon prouchuvanjeto na etnichkata istorija na Balkanskiot Poluostrov".
Ponatamu, prof. Ditjakin tvrdi deka periodot na rimskata okupacija na balkanskite zemji, dovela do potpolna stabilizacija na mesnite protoslovenski narodnosti, po shto bile formirani juzhnite Sloveni kako narodi.
Prof. Ditjakin tvrdi deka starosedelcite na Balkanot, na odreden stepen od svojot opshtestven razvitok, konkretno poradi (citat): "preminot od primitivnite opshtestveno-ekonomski odnosi kon povisoki oblici na opshtestvena organizacija i zemjodelski procesi", koi doshle kako rezultat na raspagjanjeto na partijahalnoto ureduvanje i sozdavanjeto na prvite feudalni odnosi, dovele do aktiviranje na ovie balkanski narodi protiv Vizantija. Ovoj ruski profesor tvrdi deka nemalo nikakvi upadi na Slovenite od preku Karpatite i nivna vojna so Vizantija, tuku deka toa bil samo bunt na domorodnoto balkansko naselenie, koe togash stignalo na povisok stepen od svojot opshtestven razvitok. Vo vrska so ova prof. Ditjakin pishuva:
"Duri vo vakvata niza na misli stanuva jasna vistinskata sushtina na famoznite 'upadi' na Slovenite na Balkanskiot Poluostrov vo 6 i 7 vek. Vojnite na Slovenite so Vizantija od toa vreme ne bile znak za nikakov upad odnadvor ili doseluvanje na Slovenite od nekade,tuku toa bila aktivizacija na domorodnite balkanski zhiteli, aktivizacija koja go sledela preminot na formiranje na slovenskite narodi na sledniot stepen od socijalniot razvitok,na stepen na voena demokratija.Vo ovie vojni konechno zavrshuva procesot na konsolidacijata na juzhnoslovenskite narodi".
Potsetuvame deka prof. Ditjakin bil oficijalen sovetski istorichar. No, vakvite tvrdenja ne se odnesuvale samo za periodot na SSSR. Ruskata nauka i pred postoenjeto na SSSR tvrdela deka balkanskite Sloveni se starosedelci na Balkanot.