Moeto patuvanje (ponizhuvanje) vo Solun

Makedonec sum po rod, ne po moja, tuku bozhja volja. Toa e mojata sudbina i jas se boram za nejzinoto ispolnuvanje sekade kade shto kje stignam. Zhivotot me odnese vo Avstralija ushte pred povekje od tri decenii i sega sum avstraliski drzhavjanin, no ostanuvam Makedonec. Letovo si dojdov vo mojot rode kraj vode od nostalgija i zhelba da se napijam voda od izvorot na moeto detstvo. Toa go pravam chesto, sekoja godina ili na nekolku godini. Makedonskata sudbina e takva, nashite koreni se rastegnaa po svetot, nasheto srce e rastrgnato od nostalgija, od ona shto znachi egzistencija i zhelba za bliskost so korenite. Drvo bez kore nikade ne postoi, duri i parazitskite rastenija imaat koren. Na 27.6.2007 godina so soprugata otidov da go posetam Solun. Bev so misla deka vleguvam vo zemjata za koja se veli deka e kolevka na demokratijata, onaa za koja Evropa postojano vrshi pritisok na svoite idni chlenki za da ja dostignat. Zemjata shto vekje odamna e del od Evropa. Za da se vratam nazad, mi trebashe viza za vlez vo Makedonija, bidejkji imam avstraliski pasosh i drzhavjanstvo. Trebashe da pojdam vo makedonskiot konzulat vo ovoj grad, no ne znaev kade se naogja. Zedov da prashuvam po policajcite i taksistite, na angliski i grchki, kade se naogja makedonskiot konzulat, no ne uspeav da dobijam informacija, pa se setiv i pochnav da prashuvam kade se naogja "skopskiot" konzulat. Vo edna prodavnica mi kazhaa deka treba da odam kaj ploshtadot "Aristotel". Nablizhav do ploshtadot "Aristotel" i pochnav da prashuvam za "skopskiot" konzulat, pa taka go najdov srpskiot konzulat. Prashuvam na angliski: - Serbie konzulat?, - Jes, serbie konzulat. Dzvonam na dzvoncheto, izleze ede golem chovek, mozhebi imashe povekje od 150 kilogrami. Go prashuvam:
- Izvinete, jas sum Makedonec, dali mozhete da mi kazhete kade se naogja makedonskiot konzulat? Odgovorot shto go dobiv e pod moeto dostoinstvo za da go spomenam ovde, megjutoa vo imeto na vistinata i objektivnosta moram toa da go napravam. Glaseshe:
- Tie gomna se kaj amerikanskiot konzulat!!! Si go barav, si go dobiv. Makedonskiot konzulat bil tuka vo blizina, na 300-400 metri od srpskiot. Teshkashot od srpskiot konzulat ne mi kazha. Beshe preokupira so gadostite shto sakashe da im gi prilepi na Makedoncite. Vidov "kolku e chasot" - izlegov. Sretnav ede Grk i go prashav na grchki i mi kazha. Samo shto poodevme soprugata mi veli: - Ene go nasheto zname! Barajkji go konzulatot vremeto ni pomina, dojde 13 chasot i 15 minuti. Odime vo zgradata vo koja se naogja makedonskiot zaedno so amerikanskiot konzulat. Makedonskiot konzulat e na chetvrti kat. Tamu ne prechekuva chovek vo uniforma "Sekjuriti" - Grk. Go prashuvam do koga raboti, a toj: - Luk! - pokazhuva na mestoto pred vratata na koe pishuva deka konzulatot raboti od 10 do 13 chasot. Go prashuvam dali ima nekoj vnatre, a toj kratko mi odgovori: - Aj do nou!
Nishto. Se vrativme vo hotelot kade shto bevme smesteni, a drugiot de stanavme porano i otidovme pred zgradata so konzulatot. Vlegovme vo ede pomal restora na pojadok. Vnatre imashe 20-30 gosti, Makedonci i Germanci. Razbrav deka sopstvenikot na restoranot se vika Kosta. Bidejkji imashe mnogu gosti, toj povikal za pomosh ede kelner od sosedniot restoran. Doagja zasiluvanjeto (kelnerot) i go prashuva Kosta: - Shto si napravil? Kosta mu veli: - Pula zoas a la skopjanos (polno skopski zhivotni)!!!
Go viknav kelnerot i go prashuvam na grchki: - Dali e ubavo gostite da se narekuvaat zhivotni? Toj me prashuva: - A po pu iste (Od kaj si)? Pa mi veli: - Chekaj! Go vikna gazda Kosta, dojde toj na mojata masa i mi veli: - Ti telis (Shto sakash)?
- Nie sme gosti, ti ne nareche zhivotni!
- Ti si "elinos"?
- Ne. Makedonec! - Dimitrija, stamata (zafrkancija)!
- Makedoncite ovde doagjaat, ostavaat vo Grcija pari za turizam, a ti gi narekuvash zhivotni - mu velam na Kosta.
Toj mi veli da molcham, da ne kazhuvam nikade i deka nema da mi naplati za pojadokot. Sakashe da me podmiti za da ne krevam prashina. Mu rekov deka ne treba da me chesti, si plativ i si zaminav.
Otidovme vo konzulatot, ne precheka istiot chovek "Sekjuriti" - Grkot, go prashav koga otvoraat vo makedonskiot konzulat, a toj: - Aj do nou!
Chekaa i drugi. Dojde edna zhena, ne prasha dali sme dojdeni za viza i ni dade formulari. Dodeka go popolnuvav formularot, Grkot me gleda. Koga dojdov do grafata za nacionalnost i koga napishav "Makedonec", toj malku se shtrekna. Go popolnuvam i formularot od soprugata i ja sledam reakcijata od Grkot "Sekjuriti", toj povtorno se shtrekna. Ete, toa e nashata sudbina, na Makedoncite. Grcite sekogash se "shtreknuvaat" koga kje go slushnat zborot "Makedonec". I ne narekuvaat so iminja shto e sramotno da se napishat i na hartija. A Makedoncite masovno odat na grchkite plazhi i po drevnite mesta na Grcija i gi ostavaat svoite pari vo taa evropska zemja. Evropa e chovechki prava, standard, kultura, pochituvanje. Makedonija treba da gi dostigne standardite, da dostigne evropska kultura i odnesuvanje za da bide primena vo Unijata. Grcija e del od Unijata. Neshto ne e na mesto, no shto da se pravi. Makedonskata sudbina teche. Mora da se odzhivee kako shto e zapishano. Veruvale nie vo zapishanoto ili ne.
Zedov viza i se vrativ vo Makedonija da posedam ushte nekoj de kraj moeto rodno ognishte. Toa me topli i koga plamenot ne se gleda. Plamenot e vo dushata. Vo makedonskata dusha. Vo makedonskite planini. Vo makedonskite gradovi i sela. I vo makedonskata rasparchena sudbina.

Dimitrija Mojanoski - Makedonec, po poteklo od s. Chanishte vo Mariovo, so postojano mesto na zhiveenje vo Sidnej, Avstralija

AKO DAVA PARI ZA "SEKOJ DOKAZ ZA POSTOENJE NA MAKEDONSKATA NACIJA"

Bugarija kje bankrotira!

Pishuva: Aleksandar Donski

Neodamna nekoi nashi mediumi povtorno gi prenesoa izlitenite izblici na golemobugarskata shovinistichka propaganda protiv Makedonija. Posebno zabavna beshe izjavata na izvesen Bozhidar Dimitrov, koj nudi pari sekomu shto kje mu donel "dokaz" za postoenjeto na makedonskata nacija.
Prikaznata za odnosniot Dimitrov e moshne interesna. Toj e deceniski direktor na Nacionalniot istoriski muzej vo Sofija, shto znachi deka zad negovata anti-makedonska propaganda direktno stoi bugarskata drzhava. Megjutoa, vo nashata javnost e malku poznato deka ovoj Dimitrov stana antimakedonski propagandist duri od ne taka odamna. Eve, kako se sluchi toa. Vo 1997 godina vo Bugarija odekna vest deka vo Vodensko bil pronajden natpis od vremeto na car Samoil, koj navodno datiral od 989 godina. Ovoj natpis stana poznat pod imeto "Vodenski natpis". Vo nego, carot Samoil sebesi jasno se deklarira kako "Bugarin", a kako "Bugari" gi determinira i zhitelite na svoeto carstvo. No, togash, istiot ovoj Bozhidar Dimitrov, koj i vo toa vreme beshe direktor na Nacionalniot istoriski muzej, decidno izjavi deka nema nikakvo somnevanje oti ovaa plocha pretstavuva klasichen falsifikat. Toj go utvrdi ova vrz osnova na jazikot so koj taa bila napishana. Kako falsifikatori Dimitrov gi posochi bugarskite nacional-romantichari od 19 vek, koi, vo svojot romanticharski zanes, ja falsifikuvale ovaa plocha i ja zakopale za idnite vreminja. Ova negovo tvrdenje beshe objaveno i vo togashniot bugarski pechat. Praktichno, samiot Dimitrov posochi i dokazha deka bugarskata istoriografija e polna so falsifikati koga se vo prashanje Makedonija i Makedoncite, pa poradi vakviot negov gest, mu iskazhuvam javna blagodarnost.
No, shto se sluchi potoa? Poradi otkrivanjeto na ovoj golemobugarski falsifikat, Bozhidar Dimitrov se najde na udar na t.n. VMRO-Sojuz na makedonski drushtva. Taka, vo prashanje dojde i negovata funkcija. Togash toj, za da si ja zadrzhi direktorskata fotelja, ne samo shto prestana da gi otkriva golemobugarskite falsifikati, tuku pochna i samiot da gi proizveduva. Ottogash pochna negovata histerichna antimakedonska kampanja (objavuvanje na napisi, knigi i TV-emisii so antimakedonska sodrzhina). I taka Dimitrov se pretvori vo edna tragikomichna figura - prinuden e da forsira "ideologija" za da si ja zadrzhi direktorskata fotelja. Patem, toj kako "istorichar" e moshne slab. Neretko lazhe, prenesuva poluvistini ili samiot sebe se negira. Taka, na primer, vo edna svoja kniga pishuva deka antichkite Makedonci bile "Grci", a vo istata kniga (vo slednoto izdanie) pishuva deka "ne bile Grci"(!?).
Od pred izvesno vreme, pak, vo nedostig na originalni idei i znaenja, papagalski ja povtoruva idiotskata "ponuda" deka kje dal pari sekomu shto kje mu ponudi dokazi za postoenjeto na makedonskata nacija. Ako beshe i navistina taka, i toj i negovata drzhava dosega stopati kje bankrotiraa! Istovremeno Dimitrov, ochigledno opsednat so mojata malenkost, vo nemokjta da debatira argumentirano so mene, ja lazhe bugarskata javnost deka jas sum imal "srpsko" poteklo (iako moeto poteklo e chisto makedonsko, za shto postojat bezbroj dokazi i dokumenti, pri shto iskazhuvam dlaboka pochit kon etnichkata pripadnost na site lugje vo svetot); deka tatko mi se vikal "Metodi" (iako se vika Ljupcho) i slichni gluposti, koi ovaa individua ja pravat za zhalenje.
Namesto da se zanimava so makedonskata nacija, poarno kje bide Dimitrov da im ponudi pari na svoite sonarodnici koi kje mu dadat ubedlivi odgovori na se ushte neodgovorenite prashanja povrzani so nastanokot na veshtachki sozdadenata "bugarska nacija". Na primer, kako e mozhno deneshnite zhiteli na Bugarija (glavno pripadnici na belata rasa) da tvrdat deka nivnite pretci (turko-mongolskite Bugari od Azija na chelo so han Kubrat i Asparuh) pripagjale na zholtata rasa? Spored zakonot na prirodata takvo neshto ne e mozhno (dedovcite da pripagjaat na edna rasa, a nivnite vnuci na druga?)! Kako e mozhno da postojat dva vida "etnichki Bugari" - ednite deneshnite zhiteli na Bugarija, koi se pripadnici na belata rasa, a drugite (vsushnost, vistinskite Bugari) pripadnici na zholtata rasa? Ta, kolku vidovi "etnichki Bugari" ima na svetot? Fali ushte samo bugarskata propaganda da izmisli i "Bugari-crnci", pa da bide kompleten bugarskiot etnichki spektar (so celata pochit kon site rasi na svetot). Vo nashata javnost e malku poznato deka deneshnite Tatari od ruskata Republika Tatarstan (ubavi lugje, pripadnici na zholtata rasa) sebesi so pravo se smetaat za vistinski potomci na azijatskite Bugari (na onie, koi vo 7 vek ne doshle vo Evropa, tuku si ostanale vo svojata tatkovina Azija). Vo Tatarstan denes postoi masovno bugarsko nacionalno dvizhenje Bulgar al-Dzhadid, koe ima za cel neguvanje na bugarskata kultura i na bugarskoto etnichko poteklo srede deneshnite Tatari. Poradi seto ova, sam po sebe se nametnuva zakluchokot deka deneshnite zhiteli na Bugarija ne se nikakvi "etnichki Bugari". Naprotiv, tie se pripadnici na razni narodi (Trakijci, Sloveni, Anti, Makedonci, Tatari, Romi, Vlasi, Turci, Gagauzi i drugi) na koi (glavno pod vlijanie na Rusija) im e nametnat tugjiot azijatski etnonim "Bugari" kako zaednichko etnichko ime. No, denes se povekje vakvi veshtachki sozdadeni "Bugari" se svesni za svoeto vistinsko nebugarsko etnichko poteklo. Ete, so ovie prashanja neka se zanimava Dimitrov, a ne da ja zasmejuva makedonskata javnost.