FILM

Makedonija i godinava so svoj kandidat za "Oskar"

"Tajnata kniga" na Vlado Cvetanovski, "Senki" na Milcho Manchevski, "Prevrteno" na Igor Ivanov i "Boli li?" na Aneta Leshnikovska se makedonskite filmovi od koi ovaa godina kje se odbere pretstavnik vo trkata za nominaciite za prestizhnata filmska nagrada "Oskar" za 2008 godina vo kategorijata na stranski film.
So ogled na godineshnava bogata produkcija (edinstven film koj ne e prijaven e noviot film na Teona Mitevska "Jas sum od Titov Veles"), kako rezultat na prethodnite vlozhuvanja vo filmot, fakt e deka Makedonija mozhe ramnopravno da ponudi svoj pretstavnik vo ovaa trka, koja od godina v godina e se pobogata dostignuvajkji poslednive godini rekorden broj na prijaveni filmovi vo svetski ramki (megju 250-300). Tokmu zaradi toa i ovaa godina e oformena komisija koja vo periodot od 25 avgust do petti septemvri kje go odbere makedonskiot kandidat, a koja ja predvodi producentot Robert Naskov. Komisijata broi vkupno shest chlenovi koi doagjaat od site oblasti na filmskata produkcija, pa taka, pokraj Naskov chlenovi na komisijata se: Vlatko Samoilovski, direktor na fotografija, Bujar Mucha, scenograf, Dejan Dukovski, scenarist, Aleksandar Popovski, rezhiser, Roze Trajcheska - Risteski, kostimograf i Emil Ruben, akter.
"Komisijata e zadovolna shto ovaa godina kje mozhe da odluchuva megju povekje kandidati i se nadeva deka izbraniot film dostojno kje ja prezentira makedonskata kinematografija", ni reche Robert Naskov.
A nie bi se prikluchile kon ova bidejkji, isto taka, sme uvereni deka filmovite koi se prijaveni navistina se na takvo profesionalno i umetnichko nivo za da mozhat, se razbira ako bidat izbrani, sosem dostojno da ja pretstavat sopstvenata zemja.

PRED PREMIERATA NA MATICHNATA SCENA

"Solaris" kje gostuva vo Belgrad

Pretstavata "Solaris" vo rezhija na Zlatko Slavenski na Makedonskiot naroden teatar, koja pred dve nedeli ja imashe svojata praizvedba vo Antichkiot teatar na Ohridsko leto, prvata sledna pretstava kje ja dade kako gostuvanje na 14 septemvri vo Belgrad, Srbija. Kje ja igraat ambientalno, kraj Nebojshinata kula, vo poznatiot belgradski park Kalemegdan. Kako shto ni izjavi direktorot na MNT Sasho Milenkovski, ova gostuvanje e definitivno dogovoreno, se realizira vo ramkite na sorabotkata na MNT i Beogradsko narodno pozorishte, a kje se izvede na manifestacijata Bir fest.
Spored Milenkovski, pred Belgrad bilo dogovarano da se gostuva i vo Zagreb, a pretstavata bi trebalo da se igra kraj ezeroto Bundek.
"No sega e mrtov period, lugjeto se na odmori i ne mozheme nikogo da najdeme vo Zagreb za da go precizirame dogovorot", veli Milenkovski, koj sepak se nadeva deka i ova gostuvanje kje se ostvari.
Pretstavata "Solaris" e avtorski proekt na Slavenski (rezhija, scenografija i izbor na muzika), a rabotena e spored tekstovi na Stanislav Lem i Artur Klark.
Skopskata premiera kje bide na 18 septemvri, so shto MNT kje ja otvori novata teatarska sezona.

Trpcheski nastapi vo Kopenhagen

Virtuozot na pijano, Simon Trpcheski, koncertirashe so poznatiot Danski nacionalen simfoniski orkestar vo Kopenhagen, vo prestizhnata koncertna sala "Tivoli". Pod dirigentska palka na ruskiot maestro Aleksander Lazarev, Trpcheski nastapi kako solist vo izvedba na Koncertot za pijano, truba i orkestar, broj 1, opus 35, od ruskiot kompozitor Dmitri Shostakovich.
Nacionalniot simfoniski orkestar od Kopenhagen e osnovan vo 1925 godina. Denes orkestarot e najgolemiot i najpoznat danski ansambl, kako i eden od najstarite svetski radiosimfoniski orkestri.
Trpcheski na 20, 21 i 22 septemvri kje nastapi i so Nacionalniot orkestar na Feniks, vo SAD.

Prva slovenechka monografija za Makedonija

Slovenechkiot kvartet "Pela", vo petokot, vo dvorot od crkvata Sveti Nikola vo naselbata Varosh vo Prilep prv pat vo Makedonija ja promovirashe monografijata so ist naslov "Pela vo Makedonija", multimedijalen prikaz na bogatstvata, prirodnite ubavini, folklorot, manastirite, srdechnosta i gostoprimstvoto na makedonskiot narod.
"Knigata beshe pishuvana kako oda, kako slavospev za Makedonija, zashto tolku ubavini se krijat vo ovaa zemja, ednostavno ne se mozhe preku niv", veli avtorkata Metoda Postolski-Koshir. Vo monografijata se pomesteni 88 fotografii na znachajni istoriski spomenici, arheoloshki lokaliteti, prirodni bogatstva koi kako shto velat site chlenovi na muzichkata grupa ne mozhat da se posetat, a chovek da ostane ramnodushen. Monografijata e pechatena i finansiski poddrzhana od slovenechkoto Ministerstvo za kultura.
"Monografijata ja promoviravme vo Slovenija, naide na ogromen interes, lugjeto se voshiteni, sakaat da ja posetat Makedonija. Dobro e shto vo nashite proekti imame poddrshka od slovenechkata Vlada, bidejkji rabotime, tvorime, postojano so pesna, komponiranje, so pishan zbor niz poezija i proza, ja promovirame makedonskata kultura sekade vo Evropa", veli Ljuben Dimkaroski, prilepchanec koj zhivee i raboti vo Ljubljana, istaknuvajkji deka sekoj chlen na muzichkata grupa Pela koja 4 godini odrzhuva koncerti preku rodninski vrski e tesno povrzan so Makedonija.

VO MAKEDONIJA SE SNIMA IGRANA SERIJA

Vleguva turska produkcija so 3 milioni dolari

Vo Bitola i vo Ohrid pochna rabotata na igrana televiziska serija na producent od Turcija koja chini 3 milioni dolari. Producent na serijalot e ATV, televiziska kukja od Turcija, a kje se raboti vo sorabotka so "Adam film" od Istanbul i "Sektor film" od Skopje.
Kako shto ne informiraa od "Sektor film", vo momentov ekipa od serijalot e vo Bitola kade shto se vrshat podgotovkite za pochetokot na snimanjeto. Serijata, na koja rabotele povekje scenaristi, kje ja rezhira poznatiot turski filmski i TV-rezhiser Serdar Akar. Akar e dobitnik na najznachajnite turski filmski priznanija, proglasen e za rezhiser na godinata i ja ima dobieno glavnata nagrada na Istanbulskiot filmski festival za filmot "Na paluba".
Iako ne sakaa mnogu da otkrivaat za sodrzhinata i temata na igranata serija, od "Sektor film" ni rekoa deka dejstvoto se odviva vo 1986 godina vo Bitola i vo Ohrid i pretstavuva "slika na zhivotot vo toa vreme na ovie prostori". Zasega dogovoreno e da bidat snimeni 12 epizodi.
Vo brojnata akterska ekipa, sostavena od najpoznatite akteri od Turcija, vklucheni se i makedonski akteri, megju koi se: Bedija Begovska, Mustafa Jashar, Petar Mirchevski, Firdaus Nebi, Amernis Nokshikji - Jovanovska, Vebi Kerimi, Filip Ahmet, Erman Shaban i drugi.
Vo serijata e mozhno finansiski da se vkluchi i makedonskoto Ministerstvoto za kultura so koe producentot od Turcija i "Sektor film" vo momentov pregovaraat.

GRIGOR KOPROV – UMETNICHKI DIREKTOR NA "OHRID-FEST"

Trubadurite kje ja promoviraat makedonskata kultura

Idejata na 14. izdanie na "Ohrid-fest - Ohridski trubaduri", shto kje se odrzhi od 23 do 25 avgust, na scenata vo Dolni Saraj vo Ohrid, e da go zadrzhi kvalitetot na folk i pop-muzikata shto se sozdava vo Makedonija. I godinava organizatorot najavuva manifestacija shto kje ovozmozhi golemo muzichko uzhivanje shto kje go priredat pejachi od povekje drzhavi koi preku pesna kje go prenesat mototo na festivalot - ljubov na Balkanot.
- Vo izminative godini koncepcijata na festivalot se pokazha funkcionalna i uspeshna, zatoa i ovoj pat programata kje bide sostavena od folk, pop i internacionalna vecher. Nashata intencija e vo folk-vecherta da promovirame i da go poddrzhuvame urbaniot folk. Odnosno, kompoziciite da potsetuvaat na nashite koreni, so nadgradba vo melodiskata linija, tekstot i vo aranzhmanot. Sakame i se trudime kako festival temite da go imaat belegot na vremeto vo koe zhiveeme. Pop-vecherta isto taka kje ponudi kvalitetni kompozicii. Najdobrite kje si go najdat mestoto vo internacionalnata vecher, koja e najznachajna i najgledana. So ogled na toa shto na nea kje se pretstavat mnogu pejachi od razni drzhavi, so svoja muzika shto e trendovska i nosi pechat od podnebjeto od koe tie doagjaat, na publikata i pretstoi golemo muzichko uzhivanje - veli umetnichkiot direktor Grigor Koprov.
Festivalot kje go prenesuva drzhavniot kanal na Crna Gora, nacionalnite televiziski kukji "Metrolopis" i "Bel ami" od Srbija, bosanskata OBN, bugarskite "Fen TV" i "Balkanika", "Net TV" od Malta, "Z 1" od Hrvatska i "Prva TV" od Slovenija.
- Vo dogovorot so site televizii shto go prezemaat festivalot stoi deka pred negovoto pochnuvanje mora da se emituva petminutna reportazha od Ohrid. I shto e najvazhno, site ja prezedoa obvrskata sami da napravat reportazha za gradot kraj nasheto najgolemo ezero, shto kje ja emituvaat na svojata televizija. Ako edna sekunda samo na hrvatskata televizija chini 400 evra, togash e jasno kolku kje treba da se plati za 30-minutna reklama za Ohrid i Makedonija?
Festivalot kje go prosledat okolu 150 pretstavnici na mediumi od Makedonija i od stranstvo. Toj go najavuva i prisustvoto na pretstavnici od producentska kukja od Sant Peterburg shto kje "lovi" makedonski talenti.
- Sekoja godina se zgolemuva brojot na novinari, shto me raduva, a na toj nachin raste i interesot za Makedonija. Me raduva faktot shto se otvora mozhnosta nekoj od nashite pejachi da ostvari eventualna kariera vo poraneshnite zemji od Sovetskiot Sojuz, blagodarenie na prisustvoto na pretstavnici od producentska kukja od Rusija. Isto taka, na festivalot kje bide prisutna i novinarka od Obedinetite Emirati, koja kje pristigne vo Ohrid so cel da otkrie talenti.
Organizatorot na festivalot kje dodeli parichni nagradi za pobednicite vo folk i pop-vecherta, koi kje dobijat po 1.000 evra. Na najdobriot vo internacionalnata vecher kje mu bidat dodeleni po 3.000 evra. Pokraj standardnite nagradi shto gi dodeluva publikata i struchnoto zhiri, godinava prvpat kje bidat ustanoveni i nagradi za balkanskite avtori.

Karolina otkazha nastap za da pee na "Trubaduri"

Vo Internacionalnata vecher na festivalot "Ohrid-fest - Ohridski trubaduri", koja kje se odrzhi na 25 avgust na scenata vo Dolni Saraj, kje nastapi pop-dzvezdata Karolina Gocheva. Taa otkazha izvedba vo stranstvo za da uchestvuva vo revijalniot del na ovaa manifestacija i da ja ispee evroviziskata tema "Mojot svet".
Vo Internacionalnata vecher Karolina kje bide chlen na zhirito i kje ima mozhnost da glasa za najdobrite pesni shto kje gi izvedat pobednicite od pop-vecherta i gostite od stranstvo: Dzhordzh Zitis (Kipar), Elena Bosku (Grcija), Aleksander (Rusija), Nikola Burovac (Srbija) i Tanja Zhagar (Slovenija), Greta Kochi (Albanija), "Bjuti kvins" (Srbija), Maja Nikolikj (Srbija), Emanuela (Bugarija), Zorica Andrijashevikj (Hrvatska), "Turbo endzhels" (Slovenija), "Azardo bend" (Srbija), Bojan Delikj (Crna Gora) i Ljubo Stojanovikj (Srbija).
Vo tekot na festivalot, koj kje se odrzhi od 23 do 25 avgust, grupata "Nokaut" kje go promovira svojot nov album, a poznatiot srpski pejach Bojan Bjelikj noviot spot. Vo tekot na festivalskite denovi kje se snima specijalna televiziska emisija na brodot "Amak SP".

POEZIJA I SVADBARSKA MUZIKA OD MAKEDONIJA VO DANSKA

Bjonko i Kopenhagen chalgija

Na 13 i 20 septemvri balkanskiot orkestar "Bjonko end Kopenhagen chalgija" i bitolskiot poet Emilijan Divjakoski zaedno kje nastapat vo Kopenhagen, Danska na mesta kade se promovira svetska ili popularno narechena "vorld" muzika. Nastapite kje bidat miks od poezijata na Divjakovski i makedonska muzika izvedena od orkestarot. Osoben akcent kje ima posledniot album na Bjonko, "Ceresha se od koren korneshe", koj ja slavi makedonskata svadbarska muzika. Od prodazhbata na ova cede Divjakoski dobi 7000 danski kruni za objavuvanje na negovata poezija "Sliki".
Balkanskiot orkestar od Kopenhagen e predvoden od Bjonko Stoshikj, so poteklo od Bitola, koj e klarinetist i saksofonist poduchuvan ushte od svojata shesta godina od makedonskiot klarinetist Kenan Ismailov. Orkestarot koj sviri makedonska i balkanska svadbarska muzika e sostaven od lugje rodeni vo Kopenhagen, a imaat poteklo od Bosna ili Bugarija, odnosno eden Bosanec i dvajca Danci za koi na oficijalnata strana na orkestarot pishuva deka spored muzicharskite sposobnosti, ponekogash se somnevaat deka se rodeni vo skopskata naselba Shutka.