Seksot go "ubiva" mozochniot udar

Ako vi e preku glava od mnogubrojnite dieti koi ne dejstvuvaat, a i ne ste bash nekoj sportski tip koj na fizichkata aktivnost i se prepushta so nasmevka na liceto, postoi reshenie za vas. So mali promeni mozhete svoeto telo da go napravite pocvrsto, poodmoreno i pozdravo.

Spijte 15 otsto podolgo

Vozrasen chovek vo prosek spie okolu 7 chasa, a vie nastojuvate toa da bidat 8 chasa. Za vreme na spienjeto se izlachuva hormonot leptin koj go kontrolira apetitot. Pri nedovolen son organizmot go izlachuva vo pomali kolichestva i toa e prichinata poradi koja jademe povekje. Osven toa, urednoto spienje go zajaknuva imunitetot na organizmot.

Za 20 otsto zgolemete ja raznovidnosta na ishranata

Raznovidnosta e najvazhniot uslov na ispravnata i zdrava ishrana. Spored nekoi nutricionistichki analizi, sekoj poedinec konsumira duri deset razlichni produkti. So ogled na toa deka pazarite se prepolni so ovoshje i zelenchuk, ribarnicite prebogati so najrazlichna riba, ne bi trebalo da vi e teshko da probate neshto novo ili barem neshto poznato so dodatok na dosega nekoristeni prehranbeni artikli.

Smejte se za 5 otsto povekje

Koga uzhivate vo zhivotot, prepoznavajkji gi optimistichkite situacii i togash koga ne e lesno da se vidat, si go prodolzhuvate zhivotot i go sprechuvate nastanuvanjeto na mnogu bolesti. Preku smeenjeto se izlachuva serotonin, hormon na srekjata, poradi koj se chuvstvuvate energichno i zdravo. Toj naedno go olesnuva sonot i ja namaluva mozhnosta za pojava na tegobi. Barem ednash nedelno pogledajte film koj navistina kje ve nasmee i zabavuva.

Namalete go vnesuvanjeto sol za 30 otsto

Premnogu sol vo organizmot mozhe da predizvika gubenje na technostite i visok krven pritisok, so shto se zgolemuva rizikot od mozochen udar i infarkt. Preporachanoto kolichestvo e 6 grama dnevno, no povekjeto ne ni znaat deka konsumiraat mnogu povekje. Gotovite jadenja vekje sodrzhat sol vo sebe, pa zatoa pred konsumiranje prochitajte gi prehranbenite vrednosti na proizvodot.

Prodolzhete ja pauzata na rabota za 6 otsto

Toa e priblizhno od 3 do 10 minuti dnevno. Osven shto kje gi odmorite ochite, kje gi razmrdate racete, zglobovite i ramenjata koi se najmnogu na "udar" za vreme na neprekinatoto sedenje na rabotnata masa.

Zajaknete go teloto za 7 otsto

So aerobna aktivnost (trchanje, plivanje, vozenje velosiped) ednash dnevno kje se zajakne muskulaturata, a so zajaknuvanje na muskulite se troshat vishokot kalorii.

Namalete ja porcijata hrana za 15 otsto

Rezultatite od istrazhuvanjata na prehranbenite naviki pokazhuvaat deka kolku povekje hrana imate vo chinijata, tolku povekje i kje izedete. Zatoa, ne se lishuvajte od omilenata hrana, samo ne prepolnuvajte ja chinijata. Taka kje go namalite rizikot od dijabetes i srcevi bolesti.

I... barem 2 otsto povekje seks

So redovno vodenje ljubov (mozhe da "pomine" i tripati nedelno) se namaluva mozhnosta od pojava na mozochen udar za 50 otsto! Zoshto togash ne bi posvetile samo 2 otsto od denot ili 30 minuti na tolku zdrava aktivnost?

Shefovite-despoti povekje napreduvaat

Dali ste se prashale kako lugjeto napreduvaat na rabotnoto mesto? Eden od nachinite shto funkcioniraat e so zagorchuvanje na zhivotot na svoite potchineti, pokazhuvaat rezultatite od edna avstraliska studija. Studijata, koja beshe prezentirana na konferencija za menadzhment, vikendov vo Filadelfija, SAD, pokazhuva deka rechisi dve tretini od 240-te uchesnici vo internet-anketata izjavile oti lokalniot tiran na nivnoto rabotno mesto ili nikogash ne bil kaznet ili, pak, bil unapreden poradi svojot dominanten nachin na rabotenje.
- Faktot deka 64,2 otsto od anketiranite posochile deka despotskite shefovi ne samo shto ne se kaznuvaat tuku i napreduvaat na hierarhiskata skala vo kompanijata e voznemiruvachko - velat avtorite na studijata, Antoni Don Erikson, Ben Sho i Za Agabe od avstraliskiot univerzitet "Bond".
I pokraj nivniot uspeh vo firmata, zlobnite shefovi mozhe da predizvikaat seriozni zdravstveni problemi kaj svoite potchineti: koshmari, nesonica, depresija i istoshtenost, kako simptomi na sluzhenjeto na brutalniot shef. Avtorite na studijata baraat itna intervencija od menadzhmentot vo industrijata za sprechuvanje na kancelariskite diktatori da se iskachuvaat nagore po hierarhiskata skala na rabotnoto mesto.
Tie gi obvinile postarite menadzheri deka ne gi prepoznavaat znacite na animozitet, sudir i nezadovolstvo na rabotnoto mesto predizvikani od loshite shefovi.
- Rakovodnite lideri od povisok rang shto ne storile nishto, shto gi nagradile i unapredile loshite shefovi pretstavuvaat dopolnitelen problem - se veli vo studijata.
Studijata e prezentirana na godishnata sredba na Akademijata za menadzhment, istrazhuvachka i obrazovna organizacija so rechisi 17.000 chlena.

Debelite zheni pod rizik da rodat dete so deformitet

Zhenite koi bile debeli pred bremenosta se izlozheni na zgolemen rizik od ragjanje deca so nekoj nedostatok, za razlika od onie koi imaat normalna tezhina, pokazhuva edna amerikanska studija.
Vo istrazhuvanjeto koe beshe del od Nacionalnite studii za prevencija od nedostatoci kaj novorodenchinjata, ispituvani se 15.000 zheni od osum drzhavi od SAD i utvrden e zgolemeniot rizik za defekt ili deformiteti kaj novorodenchinjata na rbetot, srceto, abdomenot, racete i nozete.
Dokazhano e deka chetiri otsto od zhenite koi bile debeli pred da zabremenat ragjaat deca so poremetuvanje, dodeka megju zhenite so normalna tezhina tri otsto ragjaat deca so defekt.
- Debelite zheni ne bi trebalo premnogu da se grizhat okolu ovie rezultati od istrazhuvanjeto, zatoa shto apsolutniot rizik da rodat dete so poremetuvanje e sepak nizok, istakna Kim Voler, pretstavnik od Teksashkiot univerzitet, so napomena deka ova istrazhuvanje sepak pokazhalo deka postoi ushte edna prichina zhenite da se trudat da si ja odrzhat normalnata tezhina.
Prichinata za ragjanjeto na deca so defekt e vo poremetuvanjeto na rbetniot stolb, koj pri formiranjeto ne se ''zatvoril'' kako shto treba, shto chesto doveduva do paralizirana noga, poteshkotii pri uchenjeto i drugi problemi.
Rizikot od srcevi defekti kaj novorodenchinjata e zgolemen za 40 otsto, a rizikot deteto da se rodi so gastro deformiteti e zgolemen za 20 otsto.
Vo tekot na ova istrazhuvanje 10.249 zheni rodile dete so mal defekt, a 4.065 zheni rodile zdravi deca.
Nauchnicite mislat deka e mozhno nekoi od zhenite da patat od neotkriena shekjerna bolest, koja doveduva do defekt kaj novorodenchinjata.
Zaradi prevencija od ragjanje dete so defekt nauchnicite gi sovetuvaat trudnicite vo tekot na bremenosta da ne koristat piluli za slabeenje, da ne gladuvaat i da ne primenuvaat drugi metodi za namaluvanje na telesnata tezhina.

ISTRAZHUVANJE

Vezhbite za zdravje davaat podobri rezultati

Zhenite kje ostvarat podobri rezultati ako vezhbaat za da ja podobrat zdravstvenata sostojba na organizmot, namesto najgolemo vnimanie da obrnuvaat na izgledot na nivnoto telo, pokazhale rezultatite od istrazhuvanjeto shto go sprovele Amerikancite Brajan Fosh, Tomas Rejdek i Dona Skejls.
Vo istrazhuvanjeto bile opfateni 100 studentki koi stradaat od psihichka nervoza, sostojba vo koja lichnosta se grizhi za ona shto drugite go mislat za nejzinoto telo. Del od ispitanichkite posetuvale chasovi kade shto instruktorot go naglasuval izgledot na nivnoto telo, a del od niv vezhbale so instruktor, koj gi istaknuval beneficiite na zdravoto telo. Nauchnicite zabelezhale deka uchesnichkite povekje uzhivale na chasot po aerobik kade shto instruktorot se koncentriral na nivnata zdravstvena sostojba, kazhuvajkji im kako da vezhbaat za da dobijat kondicija. Isto taka tie zheni izjavile deka bi prisustvuvale na slichen chas i vo idnina.
Kaj zhenite pod rakovodstvo na instruktor shto go naglasuval znachenjeto na fizichkiot izgled, ne se pojavila taa reakcija.
Nauchnicite istaknale deka zhenite shto vezhbale pod instrukcii na chovek shto ja naglasuval zdravata strana na vezhbanjeto i koi najverojatno kje ja prodolzhat taa aktivnost, pobrzo i potrajno kje go oblikuvaat svoeto telo i kje stanat kondiciski popodgotveni.

ISHRANA

Rastenija bogati so zhelezo za borba protiv anemija

Odgleduvanjeto rastenija bogati so zhelezo kje bide mozhebi najdobar nachin za borba protiv nedostigot od zhelezo kaj lugjeto, smetaat shvajcarskite nauchnici. So genetski inzhenering i selektirano odgleduvanje na takvi rastenija, odgleduvachite kje napravat golem chekor napred vo borbata protiv ovoj problem shto pogoduva dve milijardi lugje vo svetski ramki.
Svetskata zdravstvena organizacija presmeta deka edna pettina od decata na vozrast pod pet godini i pettina od zhenite vo zemjite vo razvoj se anemichni poradi prisustvoto na mali kolichestva zhelezo vo nivnata ishrana.
- Golemiot nedostatok na zhelezo vo ishranata na lugjeto vo zemjite vo razvoj kje se odrazi kako na opshtoto zdravje, taka i na ekonomijata vo zemjata. Toa kje predizvika namalen prirast na naselenieto, poloshi rezultati vo uchilishtata i namalena produktivnost - izjavile istrazhitelite od shvajcarskiot Federalen institut po tehnologija.
Nedostigot od zhelezo vo ishranata pretstavuva problem i kaj razvienite nacii kako Velika Britanija, kade shto se pogodeni 21 otsto od devojkite i od zhenite.
Nauchnicite dosega imaat izraboteno povekje strategii za borba protiv nedostigot od zhelezo, koi mozhe da se primenat na globalno nivo. Megjutoa ne site se prifateni vo posiromashnite zemji.
Mesoto bogato so zhelezo e premnogu skapo za lugjeto vo zemjite vo razvoj, a dodavanjeto zhelezo vo vid na tableti e mnogu teshko da se izvede zashto mnogu lugje odbivaat da zemaat apchinja.
Dosega dobro se pokazhala zbogatenata hrana, kako brashno ili oriz so dodadeno zhelezo. Genetski izmenetite rastenija kje imaat mozhnost da zadrzhuvaat golemi kolichestva potrebni minerali.
Sepak, nauchnicite istaknale i deka genetski izmenetata hrana, iako e interesna opcija, mozhe da pokazhe dobri rezultati samo ako se primenuvaat i drugi dobri praktiki na ishrana. Vsushnost, poznato e deka nekoi vidovi pijalaci, kako chajot, mozhe da go sprechat apsorbiranjeto zhelezo vo organizmot.

Centar za odviknuvanje od grickanje nokti

Vo Holandija naskoro kje bide otvoren prviot centar za odviknuvanje od grickanje nokti, prenesuva Makfaks. Lekarite, koi kje bidat vraboteni vo ovoj centar, tvrdat deka pronashle terapija shto uspeshno kje gi odvikne lugjeto od ovaa grda navika. Toa go potvrdi i direktorot na centarot Alan Rejmond Van Abe, koj veli deka site shto gi grickaat noktite, po terapijata zasekogash kje se oslobodat od toj porok.
- Ova e prvo mesto kade shto seriozno kje ve sfatat ako grickate nokti. Ochekuvame klienti od celiot svet - veli Van Abe.
Spored podatocite, vo ovoj centar, vo Holandija, povekje od dva miliona lugje grickaat nokti. Od toa 15 otsto vozrasni, 45 otsto adolescenti i 33 otsto deca.
Centarot ne gi otkriva metodite spored koi kje se raboti, no lekarite velat deka na pacientite na racete im se stava poseben aparat shto gi ovozmozhuva normalnite aktivnosti, no go sprechuva grickanjeto nokti.

Beli kocki

Potrebno:

5 jajca, 5 lazhici shekjer, 2 lazhici kakao, 5 lazhici brashno, 1 prashok za pechivo

Za preliv:

300 gr shekjer, 300 gr voda

Za beliot fil:

9 lazhici brashno, 12 lazhici shekjer, 750 ml mleko, 1 margarin, 2 vanilin shekjer.

Za glazura:

5 shtangli chokolada za gotvenje, 5 lazhici maslo;

Podgotovka

Izmatete gi belkite so shekjerot pa dodajte im gi zholchkite, kakaoto, brashnoto i prashokot za pechivo. Ispechete pandishpan (koga kje bocnete so vilushka treba da ostanat dupchinja. Svarete 300 grama shekjer i 300 grama voda i koga kje se oladi prelijte go topliot pandishpan.
Napravete fil: Izmatete shekjer i brashno vo edna chasha ladno mleko i seto toa svarete gi vo pola litar mleko. Smesata ubavo kje se zgusne i potoa trgnete go od oganot i dodajte margarin i vanilin shekjer. Meshajte dodeka masata ne stane homogena, i prelijte go kolachot.
Na krajot napravete glazura: rastopete 5 shtangli chokolada vo maslo i prelijte go gotoviot kolach.

Kolach od jabolka

Potrebno:

3 jajca, 1 chasha shekjer, 1 sholja zejtin, 2 vanilin shekjer, 1 prashak za pechivo, 4 jabolka, 10-15 lazhici brashno, malku shekjer vo prav.

Podgotovka:

Izmatete gi jajcata (prvo belkite, pa potoa da se dodadat zholchkite), dodajte shekjer, maslo, vanilin shekjer i prashok za pechivo. Izmatete pa dodajte gi izrendanite jabolka. Na krajot se dodava malku po malku brashno, taka shto smesata na krajot da ne bide mnogu tvrda. Najdobro e okolu 10-12 lazhici.
Pechete vo zagreana rerna se dodeka ubavo ne se zacrveni i otkako kje se izvadi od rerna se posipuva so malku shekjer vo prav i se seche na kocki.