Makedonski iminja na antichkite bogovi

* Jazikot na drevniot balkanski narod Pelazgi bil slichen so deneshniot makedonski jazik!
* Izvesen broj antichki bogovi nesomneno nosele iminja koi imaat svoe etimoloshko objasnuvanje so zborovi od deneshniot makedonski jazik.

Pelazgite kako najstari poznati zhiteli na Makedonija gi spomnuva i antichkiot istorichar Justin (Marcus Junianus Justinus). Toj pishuva:
"Makedonija porano se vikala Ematija... Nejzinite zhiteli bile narecheni Pelazgi..." (Marcus Junianus Justinus: "Epitome of the Philippic History of Pompeius Trogus", translated, with notes, by the Rev. John Selby Watson. London: Henry G. Bohn, York Street, Convent Garden, 1853).
Del od Pelazgite, kako starosedelci na Balkanot, osven vo Makedonija, zhiveele i vo Grcija, po shto se pretopile so Grcite, no za niv Herodot zapishal deka tie morale da go uchat tugjiot grchki jazik (d-r N. Proeva, cit. delo, str. 96).
Herodot isto taka detalno pishuva za netrpenieto pomegju Pelazgite i Atinjanite. Taa netrpelivost bila tolku golema shto Atinjanite edno vreme gi izbrkale Pelazgite od svoeto sosedstvo. Herodot pishuva:
"Atinjanite im dale na Pelazgite del od svojata zemja na periferijata na Himetus kako plata za dzidinite shto Pelazgite gi izgradile okolu citadelata. Ovaa zemja togash bila neplodna, no Pelazgite uspeale da ja napravat plodna. Poradi toa Atinjanite stanale ljubomorni i reshile da ja popravat sostojbata. Taka, bez nikakvo opravduvanje, tie go zele svoeto oruzhje i gi izbrkale Pelazgite".
Pelazgite podocna nashle nachin da im se odmazdat na Atinjanite, a Herodot dava i drugi primeri za netrpenieto pomegju ovie dva naroda.
Intereseno e deka denes Pelazgite gi prikazhuvaat kako predci na svoite narodi i nekoi grchki, albanski, pa duri i turski istorichari.
Nesomneno deka Pelazgite imale golemo vlijanie vrz podocnezhnata kultura na Grcite. Dionisij od Milet, povikuvajshi se na Diodor Sicilijanecot (3, 67, 12) tvrdi i deka Pelazgite prvi gi upotrebile kadmejskite bukvi, a deka podocna Grcite gi prevzele od niv.
Herodot, pak, pishuva deka Grcite gi prevzele iminjata na svote bogovi od jazikot na Pelazgite:
"Nekoi od ovie bogovi (so iskluchok na Neptun) veruvam deka Grcite gi prezedoa od Pelazgite. Za Neptun, pak, tie doznaa od Libijcite, koi otsekogash go slavea". (Herodot, cit. delo).
Herodot pishuva i deka kultot na Kavirite bil donesen od Pelazgite:
"Zhitelite na Samotraki gi primija misteriite (za Kabirite, z.m.) od Pelazgite, koi pred da otidat da zhiveat vo Atika, prestojuvaa na Samotraki i im gi prenesoa svoite religiozni ceremonii na domorodcite". (Herodot, cit. delo).

Iminjata na bogovite

No, dokolku, spored ovaa teorija Pelazgite bile "predci na Slovenite", i dokolku (spored Herodot) Grcite gi prevzele iminjata na svoite bogovi od Pelazgite, togash bi trebalo ovie iminja vo sebe da sodrzhat slovenski elementi. Dali e toa navistina taka?
Postojat istrazhuvachi koi smetaat deka i navistina vo nekoi od iminjata na antichkite balkanski bogovi (nepravedno narecheni - "grchki"), i pokraj toa shto do nas stignale preku svojata grchka transkripcija, mozhe da se prepozne slovenska etimologija.
Da ja zemime, na primer, grchkata bozhica Atena. Dali nejzinoto ime ima etimoloshka opravdanost vo nekoi od slovenskite jazici? Za ovaa bozhica se znae deka bila rodena od glavata na svojot tatko Zevs. Znachi, taa bila "tatina". Imenkata tatko, znaeme deka na t.n. staroslovenski jazik se vikala ata. Znachi, na t.n. staroslovenski jazik, bozhicata rodena od glavata na svojot tatko, bi go dobila imeto - Atina ("onaa koja mu pripagja na svojot ata"). Inaku, vo grchkiot jazik ne postoi etimoloshko tolkuvanje za ova ime.
Slichno e i so imeto na bogot na moreto Posejdon, vo koe se prepoznavaat makedonskite (slovenski) imenki posed i dno (vo nekoi jazici: don), po shto etimologijata na Posejdon bi bila "toj shto go poseduva dnoto". Vakvo tolkuvanje na ova ime nudi i poiznatiot srpski istorichar Branko Gavela ("Istorija antichke umetnosti", str. 23).
Vo ovoj kontekst, Zevs bi mozhel da se povrzi so imenkata dzvezda, Kronos so kruna (toj bil gospodar na univerzumot), a Hera so era.
Vo imeto na Afrodita se prepoznavaat imenkite afra (morska pena) i dita (dete), a taa, sproed legendata, i navistina bila rodena od morska pena, t.e. bila "dete na morskata pena" (Afro-dita).
Za Apolon se znae deka bil bozhestvo na svetlinata, a vo negovoto ime se prepoznava imenkata apla (jasnotija, svetlina). Negovata majka, pak, se vikala Leto.
Vo imeto na bogot na lekuvanje Asklepij se prepoznava deneshniot makedonski glagol sklepi (poprava).
Ima slichnost i pomegju imeto na bozhicata na mirot Irena i deneshnata makedonska pridavka smirena (mirna).
Isto mozhe da se kazhe i so imeto na bozhicata Niks, chie ime oznachuvalo nokj.
Imeto Leda, so koja Zevs vodel ljubov prepraven kako lebed, asocira tokmu na imenkata lebed.
Vo imeto na Orfej se prepoznavaat imenkite gora i pee (toj shto pee po gorite - Gorpej, t.e. Orfej). Vo prilog na vakvata pretpostavka da spomneme deka e poznato oti soglaskite "f" i "p" chestopati si gi zamenuvaat mestata (na primer: Prokofie i Prokopie i sl.), a poznato e deka i denes vo grchkiot jazik gorata se vika oros.
Analogno na ova e i imeto na planinskite (gorskite) bozhici oreadi.
Vo imeto na bogot na plodnosta Pluto se prepoznava deneshnata makedonska (i slovenska) imenka plod. Odyssey Belchevsky: "A new look at classical mythology with the help of Slavic and Macedonian vocabularies", Zbornik tretje mednarodne konference "Staroselci v Evropi" Zaloznistvo Jutro, Ljubljana, 2005, str. 140).
Isto e i so imeto na bozhicata na zemjata, koja se vikala Zemela.
Ovde e imeto na satirot Silen, koj bil sovetnik na Dionis.
Imeto na horite, koi vo mitologijata bile poistovetuvani so chasovite, nesomneno potsetuva na slovenskiot zbor uri (chasovi).
Interesen e i sluchajot so etimologijata na mitoloshkata lichnost Smirna, koja poradi grev kon svojot tatko, se pomolila na bogovite da ja napravat nevidliva, no tie ja napravile nepodvizhna so toa shto ja prestorile vo drvo, koe go dobilo imeto smirna. Ochigledno deka ovde se prepoznava deneshnata makedonska pridavka smirena, shto i semantichki se poklopuva so imeto na ovaa mitoloshka lichnost.
Ima i drugi vakvi sluchai.
Inaku, jasno e deka, ne site iminja na antichkite bozhestva asociraat na deneshni makedonski (slovenski) zborovi, no da potsetime deka, od eventualnoto nivno sozdavanje od strana na Pelazgite, do denes, se pominati nekolku mileniumi, koi, sigurno deka izvrshile vlijanie vrz izgovorot na ovie iminja.
Postojat mislenja deka i poznatata Mikenska civilizacija pretstavuva delo na Pelazgite (Enkarta, cit. delo, naslov Pelasgians) koi, spored ovaa enciklopedija, zhiveele na pogolem prostor od deneshniot juzhen Balkan i Mala Azija.
Vo Ukraina se pronajdeni golem broj arheoloshki predmeti od "mikenski tip" so poteklo od regionot od Egejsko More. (Gjorgji Pop-Atanasov "Biblijata za Makedonija i Makedoncite", str. 59, citirano spored: A. P. Smirnov: Skifi, Moskva, 1966, str. 30).
Vekje navedovme indicii i podatoci za postoenje na slovenski kulturni segmenti na Balkanot ushte so vekovi pred Golemata preselba na narodite, a takvi indicii ima i drugi.