KATASTROFALEN ZEMJOTRES VO PERU

Najmalku 500 zaginati i nad 2.000 povredeni!

Spored sluzhbata za civilna zashtita vo Peru, brojot na zaginati vo katastrofalniot zemjotres e 510, a povredeni se nad 2.000 lica. Poradi nesrekjata e proglasena tridnevna zhalost. Peruanskiot pretsedatel Alan Garsija gi posetil reonite shto gi pogodil zemjotresot, kako shto e gradot Pisko, vo koj zaginale nad 200 lica, a okolu 40 procenti od domovite se unishteni. Vo gradovite Pisko i Ika se otvoreni polski bolnici, no tie ne se dovolni za da im se ukazhe pomosh na site povredeni.
Vo reonot na Ika ima okolu 20.000 urnati domovi i okolu 90 procenti od naselenieto e bez pokriv nad glavata. Oshtetuvanjata na patishtata dopolnitelno gi otezhnuvaat spasuvachkite operacii i dostavuvanjeto humanitarna pomosh vo oblastite vo koi pretsedatelot proglasi vonredna sostojba. Bolnicite i mrtovechnicite se prepolni, a zhitelite i spasitelite se prinudeni da gi ostavaat mrtvite tela na ulicite.
Od zatvorot vo gradot Chincha uspeale da izbegaat najmalku 600 zatvorenici. Spored policijata, od zemjotresot ispukale dzidovite na zatvorot, pa zatvorenicite uspeale da izbegaat niz puknatinite na dzidovite. Policijata uspeala da zadrzhi samo 29 od izbeganite zatvorenici.

RUSIJA

Teroristichki napad vrz voz

Rusija otvori istraga za teroristichkiot napad vo koj eksplozija na bomba go isfrli od shinite ekspresniot voz shto patuvashe od Moskva kon Sankt Peterburg, pri shto nekolku vagoni se prevrtea i bea povredeni desetina patnici. "Nesrekjata ja predizvikala samodelska eksplozivna naprava", izjavi glavniot obvinitel na severozapadnata ruska oblast Sergej Bednichenko. Shefot na Federalnata bezbednosna sluzhba na Rusija Nikolaj Patrushev go povrza bombashkiot napad so nemirite na jugot na drzhavata, okolu Chechenija, kade shto Moskva dolgo vreme vojuva so tamoshnite buntovnici.

TVRDENJE NA POLSKA MINISTERSKA

Germanija e istoriski neprijatel na Polska!

Polskata ministerka za nadvoreshni raboti Ana Fotiga predizvika zhestoki reakcii vo zemjata, posebno megju opozicijata, po intervjuto vo Interneshenel herald tribjun vo koe ja obvini Germanija deka kako "istoriski neprijatel na Polska" nastojuva da ja ponizhi Polska i da ja raznisha nejzinata pozicija vo EU i vo NATO, a za taa cel kova zagovor so Rusija, "vtoriot istoriski neprijatel" na nejzinata drzhava.
Kako shto prenesuva polskiot pechat, vo intervjuto Fotiga gi nabrojuva site nepravdi shto, spored nejzinata ocena, Varshava i denes gi trpi od Germanija, a megju drugoto i toa deka vladata na prethodniot germanski kancelar Gerhard Shreder bez konsultacii so Polska vleze vo zaednichki proekt so Rusija za izgradba na gasovod na dnoto na Baltikot.
Intervjuto na prviot polski diplomat predizvika pogolemi reakcii vo polskata opozicija otkolku vo germanskata diplomatija, pred se' poradi faktot deka Fotiga kje ostane na taa pozicija samo ushte nekolku meseci, do predvremenite parlamentarni izbori shto kje se odrzhat esenva. Obvinuvanjata bez presedan za Berlin, kako shto velat opozicionite politichari, svedochat za toa deka vladeachkata partija Pravo i pravda na brakjata-bliznaci Kachinjski saka da osvoi glasovi na imaginarniot strav i navodnata odbrana na Polska od izmisleniot nadvoreshen neprijatel.

OCENA NA SHVAJCARSKIOT "TAGESCAJGER"

Putin sonuva za nov varshavski dogovor

Ruskiot pretsedatel Vladimir Putin saka da ja pretvori Shangajskata organizacija za sorabotka vo nov voeno-politichki sojuz, slichen na nekogashniot Varshavski dogovor, nezavisno od protivenjeto na Kina, ocenuva shvajcarskiot vesnik Tagesancajger. Organizacijata shto beshe formirana vo tekot na 2001 godina nastojuva postepeno da go smeni svoeto ruvo i da se transformira vo protivtezha na NATO. Taa mozhe da ima golemo vlijanie, ako se ima predvid deka vo nejzinite zemji-chlenki zhivee edna chetvrtina od vkupnata svetska populacija i tie imaat voen potencijal od chetiri milioni vojnici i ogromni energetski resursi - se naveduva vo tekstot. Spored vesnikot, zad vakvata ideja stoi pretsedatelot Putin, koj na samitot na organizacijata vo Bishek iznel shirok spektar predlozi za pointenzivna sorabotka na zemjite-chlenki, megju koi i formiranje energetski klub.

SAD

Belcite stanuvaat malcinstvo

Belcite denes se malcinstvo vo edna tretina od najnaselenite amerikanski gradovi, a na federalno nivo vekje ne se mnozinstvo vo edna desettina od 3.140 okruzi vo SAD. Spored podatocite od posledniot popis, ovaa promena e rezultat na imigracijata, kako i na zgolemeniot prirast na crnomurestoto i hispanskoto naselenie. Spored Federalnata sluzhba za statistika, vo 2000 godina belcite bile malcinstvo vo 262 okruzi, a vo 1990 godina - vo 183. Vo 2006 godina brojot na pretstavnicite na malcinstvata prvpat e 100 milioni, lica ili edna tretina od naselenieto vo drzhavata. Spored prognozite na statistichkata sluzhba, pred 2050 godina malcinstvata kje sochinuvaat polovina od naselenieto vo SAD.

BRITANIJA

Premierot Braun za sedum nedeli potroshil 39 milijardi funti

Vo prvite sedum nedeli otkako Gordon Braun ja prezede premierskata funkcija, toj potroshil 39 milijardi funti za razvoj, unapreduvanje i moderniziranje vo razni sektori na britanskiot opshtestven zhivot. Se smeta deka toa vo golema mera pridonesuva za gradenjeto na negoviot poinakov imidzh i za zgolemuvanjeto na rejtingot na laburistite kaj glasachite. Stanuva zbor za vlozhuvanjata shto vladata kje gi izvrshi preku naredniot budzhet, shto prv gi obelodenuva Gardijan, koj e blizok do laburistite i posebno do partiskoto krilo shto pritiskashe za smena na premierskata funkcija, analizirajkji 40 pismeni i usni soopshtenija vo Dolniot dom na britanskiot parlament po zaminuvanjeto na Bler.

FRANCIJA

Socijalistite baraat istraga protiv Sesilija Sarkozi

Opozicionata Socijalistichka partija pobara istraga protiv prvata dama Sesilija Sarkozi, za da se vidi kakvi vetuvanja davala pri svojata misija vo Libija za osloboduvanje na bugarskite bolnicharki shto bea osudeni na smrt. Socijalistite obvinuvaat deka Sarkozi treba da odgovara zashto mu ponudila na libiskiot diktator Moamer el Gadafi protivtenkovski proektili Milan od evropskata voena kompanija EADS. Pretsedatelot Nikola Sarkozi negira deka Francija platila otkupnina za sestrite vo vid na proektili ili na nuklearen reaktor shto francuska kompanija treba da go gradi vo Libija. Vo izminatite meseci Sesilija Sarkozi predizvika nekolku gafovi, osobeno so preranoto povlekuvanje od samitot na grupata G-8 i od zaednichkata vechera so pretsedatelot Bush i so prvata dama na SAD.