VOLSTRIT DZHURNAL

SAD povtorno mozhat da zgreshat na Balkanot!

Vo sluchajot na Kosovo SAD bi mozhele da ja povtorat greshkata shto ja napravija vo devedesettite godini na minatiot vek koga gi zanemarija srpskite interesi i prerano ja poddrzhaa nezavisnosta na Bosna i Hercegovina i na Hrvatska, ocenuva profesorot od teksashkiot univerzitet Ostin Alan Kuperman vo Volstrit dzhurnal. Toj tvrdi deka preranoto priznavanje na nekogashnite jugoslovenski republiki predizvikalo "bran na nasilstvo, shto rezultiral so voeni zlostorstva".
"Borbite zavrshija koga na Srbite im se dadoa avtonomija i policiski sili ili koga bea proterani od tie teritorii. SAD se gotovi da ja napravat istata greshka priznavajkji ja nezavisnosta na Kosovo pred da se reshat srpskite problemi. Najvazhno e toa shto SAD so godini gi pottiknuvaa ochekuvanjata deka kje ja priznaat nezavisnosta na Kosovo. Neispolnuvanjeto na tie ochekuvanja mozhe da gi pottikne militantnite kosovski Albanci da gi napadnat Srbite - ili duri i mirovnite sili", istaknuva Kuperman. Spored nego, vo kosovskiot sluchaj ne se raboti za prashanjeto dali kje se priznae nezavisnost na Kosovo, tuku kako da se izbegne nova vojna. Profesorot od Ostin go komentira i planot na poraneshniot specijalen pratenik na Obedinetite nacii Marti Ahtisari. "Vo Kosovo, kade shto Srbite se chuvstvuvaat mnogu nesigurno, planot na ON se zakanuva da se pretvori vo katastrofalno scenario: po proglasuvanjeto na nezavisnost Srbite od sever kje se odvojat od novopriznaenoto Kosovo, albanskite ekstremisti kje odgovorat so napadi ne samo na sever tuku i vo znachitelno ranlivite enklavi vo koi zhivee srpsko naselenie", smeta Kuperman. Zatoa toj predlaga planot na ON da se modificira so cel da se sozdade avtonomna "srpska republika Kosovo i Metohija" vnatre vo Kosovo, koe bi bilo priznaeno kako nezavisna drzhava, no duri otkako Albancite bi go prifatile toj aneks. "Takvoto reshenie ne bi zadovolilo niedna od stranite, no so nego bi mozhelo da se izbegne opasnosta od izbuvnuvanje sudir", zakluchuva Kuperman.

Podelbata dobiva poddrshka od razni strani

Od site loshi reshenija, podelbata na Kosovo e barem vozmozhno reshenie, ocenuva vo izjavata za radioto Dojche vele koordinatorot na Paktot za stabilnost Erhard Busek. "Edinstveno postoi mozhnost ili da se postigne virtuelno priblizhuvanje ili da se reshi na ovoj ili na onoj nachin za konfliktot, so site posledici shto se mozhni", reche Busek. Govorejkji za perspektivite na pregovarachkata trojka na Kontakt-grupata, Busek reche deka perspektiva postoi se' dodeka postojat oblasti vo koi dvete strani bi mozhele da gi ublazhat segashnite razliki. "Sekako, drugo reshenie e da dojde do unilateralen proces na priznavanje. Toa nosi novi problemi. Toa vekje pochna vo Evropskata unija", naglasi Busek. Koordinatorot na Paktot za stabilnost istakna deka unilateralnoto priznavanje vo sekoj sluchaj bi se sluchilo nadvor od Obedinetite nacii, dodavajkji deka mnogumina so prichina se plashat od takviot razvoj na nastanite.
Spored nego, prostite geografski podelbi ne se mozhni ni koga e vo prashanje Kosovo. Takviot pristap bi gi pottiknal Albancite vo Preshevskata Dolina da baraat promena na granicite na shteta na Srbija shto, spored Busek, bi znachelo otvoranje na Pandorinata kutija.
Amerikanskiot ekspert Ted Gejlen Karpenter od institutot Kejto vo Vashington oceni deka politikata na Zapadot kon Kosovo e motivirana so strav od albanski bunt, za koj smetaat deka e neminoven ako na Kosovo mu se uskrati nezavisnosta koja, spored nego, bi go razbudila sonot za Golema Albanija. "Ne podelbata, tuku nezavisnosta e faktorot shto kje mu dade ogromen pottik na sonot za Golema Albanija", izjavi Karpenter za Bi-Bi-Si. Ukazhuvajkji na toa deka zapadnite diplomati smetaat deka nezavisnosta na Kosovo zasekogash kje gi reshi problemite na Balkanot, amerikanskiot ekspert smeta deka kje se sluchi tokmu sprotivnoto."Mislam deka nezavisno Kosovo kje im dade nova sila na zhelbite za formiranje Golema Albanija. Toa podrazbira polaganje pravo na teritorijata ne samo na Makedonija, Crna Gora i Srbija, tuku i na delovi od severna Grcija. Toa kje bide pochetok na nov ciklus, vo najmala raka - nemiri na Balkanot", veli toj. Karpenter tvrdi deka najmalku losho reshenie bi bilo teritorijalna podelba na Kosovo so koja, spored nego, barem bi se zashtitil pogolemiot del od srpskoto malcinstvo i negovoto kulturno nasledstvo vo Kosovo.

Predvremeni izbori vo Grcija na 16 septemvri

Grchkiot premier Kostas Karamanlis potvrdi deka vo Grcija kje se odrzhat predvremeni izbori na 16 septemvri, so cel da dobie nov mandat za da gi proturka ekonomskite i socijalnite reformi. Karamanlis, koj svikuva izbori shest meseci pred krajot na prviot mandat na negovata konzervativna vlada, reche deka mu treba nov mandat za serijata reformi, vkluchuvajkji i ustavni promeni, koi ushte povekje kje go pottiknat razvojot. Karamanlis, chij izbor vo 2004 godina oznachi kraj na 11-godishnoto vladeenje na socijalistite, reche deka budzhetot za dogodina kon krajot na ovaa godina treba go podgotvi i da go podnese vladata koja povtorno kje ja dobie "doverbata na glasachite".

Biskup go sporedi Tito so Hitler

Biskupot na hrvatskiot ostrov Krk Valter Zhupan gi sporedil na bogosluzhba Josip Broz-Tito i Adolf Hitler, velejkji deka nivnite zlodela bile ednakvo strashni. "Statistikite pokazhuvaat deka komunizmot imal 100 milioni zhrtvi, a Hitler 20,9 milioni. Se raboti za lugje, a ne za broevi. Ni Tito ne e daleku so 1.129.000 mrtvi", izjavil Zhupan vo prepolnata katedrala. Hrvatskite sveshtenici chesto im davaat politichka nota na svoite bogosluzhbi, kritikuvajkji gi totalitarnite ideologii, homoseksualnite brakovi i vlijanieto na parite vo opshtestvoto.

Zbogum Bosno!

Rezultatite od anketata na Mladinskata informativna agencija na BiH pokazhuvaat deka rechisi chetiri pettini od mladite lugje vo Bosna i Hercegovina sakaat da ja napushtat zemjata. Spored ispituvanjeto, 77 procenti od anketiranite mladi lugje izjavile deka sakaat da ja napushtat BiH, a 24 otsto od niv voopshto i ne planiraat da se vratat vo zemjata ako zaminat. Osumnaeset procenti izjavile deka vekje prezele chekori za da si otidat od BiH. Vo anketata se posochuva deka zhelbata na mladite lugje da ja napushtat BiH e posledica na golemata nevrabotenost, koja dostigna do 45 procenti, no i na loshoto obrazovanie i neadekvatnoto zdravstveno osiguruvanje.

Kucheshki zhivot na bugarskite imigranti

Britanskite vlasti otkrile chetiriesetina bugarski imigranti koi zhiveat kako ilegalci vo mizerni uslovi na edna farma za odgleduvanje i pakuvanje zelenchuk vo Anglija. Tie velat deka, za da se prehranat, chesto morale da kopaat po okolnite gjubrishta i deka se razocharani od toa shto pri nivnoto prefrlanje vo Britanija bile izmameni. Vo razgovorot za Gardijan, eden od bugarskite imigranti otkriva deka vo Bugarija imal pristojna rabota vo edno tamoshno komunalno pretprijatie, no go namamile vetuvanjata za brza i lesna zarabotuvachka vo Britanija.

Vrvnite gotvachi vo Bukuresht imaat plati od 10.000 evra

Najpoznatite gotvachi vo Bukuresht dobivaat mesechni plati od po 10.000 evra, pishuva romanskiot vesnik Biznis standard. Najmnogu se plateni gotvachite shto rabotat vo vrvnite hoteli i restorani vo romanskata prestolnina kako shto se Hilton, Heritidzh, koj e poznat kako "restoran na bankarite", ili Kraun plaza. "Vo Bukuresht ima shest-sedum vrvni gotvachi. Malku restorani mozhat da si dozvolat da vrabotat takvi struchnjaci. Tie dobivaat plata od 10.000 evra, no i dopolnitelni premii - vozilo, apartman...", veli George Butonoju, koj se zanimava so obezbeduvanje personal za ovoj ekonomski sektor.