Ushte pomachno so otplatata na kukji

Brojot na semejstva koi kje stradaat od „hipotechen stres“ (mortgage stress) -plakjanje nad 30 otsto od prihodite za vrakjanje na zaemot za kukja ili stan - bi mozhel da stane dvapati pogolem od segashniot vo slednite shest do 12 meseci, pri shto desetici iljadi kje bankrotiraat, velat ekspertite, otkako bankite i finansiskite kompanii najavija zgolemuvanje na kamatite kako reakcijata na svet skata kreditna kriza. Se predviduva kamatite na nekoi zaemi da se zgolemat i do eden procent, plus verojatnoto ushte edno pokachuvanje na oficijalnata kamatna stapka od strana na Rezervnata banka, shto se predviduva do krajot na godinava. Predminatata nedela Rezervnata banka vekje ja zgolemi kamatata na 6,5 procenti - najvisoka vo izminatite 11 godini. Sopstvenicite na zhivealishta so niski primanja, koi imaat visokorizichni zaemi, bi mozhele da im dolzhat na bankite povekje odoshto e vrednosta na nivniot imot, shto kje gi prisili da bankrotiraat, veli eden struchnjak. Globalnata kreditna kriza pochna minatiot mesec na amerikanskiot hipotechen pazar, predizvikana od kompaniite shto odobruvaat zaemi na lugje so niska kreditna sposobnost koi ne mozhat da dobijat zaemi od golemite institucii. Poradi obemot na prezadolzhenosta na prvospomenatite kompanii, krizata stana svetska i pottikna „preocenuvanje na rizikot“ shto pak gi poskape parite na svetskiot monetaren pazar od kade doagjaat 200 milijardi dolari od vkupnata vrednost na avstraliskite hipoteki od 800 milioni dolari. Zgolemuvanjeto na ratite kje gi pogodi klientite na niza avstraliski banki i osobeno na kompaniite shto davaat krediti. Struchnjacite procenuvaat deka po tri godini niski kamati, najteshko kje bidat pogodeni licata shto zele zaemi pogolemi od vrednosta na kukjata ili stanot, ne od bankite, tuku od finansiskite kompanii, zatoa shto nemale dovolen depozit, imale losha kreditna istorija ili nemale dokumenti za primanja kakvi shto baraat bankite. Tie kompanii sega bi mozhele da gi pokachat kamatite na krediti povekje odoshto bankite. Klientite na tie kompanii vekje sega teshko izleguvaat na kraj so otplatata na kreditite: brojot na domakjinstvata koi docnat so plakjanjeto povekje od 60 dena e dvojno pogolem odoshto tie shto im dolzhat na bankite. Vsushnost, povekje od 12 otsto od dolzhnicite na finansiskite kompanii docnat so otplatata, a shest procenti go nemaat toa storeno povekje od tri meseci. Nekoi kompanii za prodazhba na nedvizhnosti velat deka „hipotechniot stres“ kje prisili golem broj sopstvenici na zhivealishta da gi prodadat ili toa da gi storat bankite, shto kje predizvika zgolemena ponuda i pagjanje na cenite, shto vistinskiot dolg i zaguba na tie lugje kje go napravi ushte gi napravi ushte pogolemi. Federalniot blagajnik Piter Kostelo gi predupredi vladite na sojuznite drzhavi da ja zaostrat kontrolata na kompaniite shto davaat visokorizichni zaemi, ili svoite ovlastuvanja na toa pole da gi predadat na federalnata vlada. G-din Kostelo bara poostra kontrola vrz kompaniite shto davaat visokorizichni zaemi. Viktoriskata vlada vekje predlozhi novi zakoni so koi licata so niski primanja poteshko kje dobivaat zaemi za zhivealishta. Cel na zakonite shto se ochekuva da bidat usvoeni do krajot na godinava, e da se eliminiraat visokorizichnite krediti koi vo ogromno mnozinstvo gi davaat nebankarskite firmi. Rechisi 45 otsto od zaemite za kukji i stanovi vo Viktorija se prodadeni preku takarachenite „brokeri na hipoteki“ koi rabotat za smetka na banki, nebankarski zaemodavci i drugi firmi. Organizacijata Housing Industry Association (HIA) soopshti deka vo Kvinslend okolu 115.000 domakjinstva stradaat od „hipotechen stres“. Samo vo Brizbejn nivniot broj iznesuva 52.000, shto vo dobar del e posledica na tri zgolemuvanja na kamatnite stapki vo izminatite 12 meseci. Eden pretstavnik na HIA izjavi deka najgolemi zhrtvi na „hipotechen stres“ se licata pomladi od 35 godini, zashto se tie i najbrojni megju kupuvachite na prva kukja. Na drugata strana na zemjata, vo Pert povekje od 46.000 lica se pod „hipotechen stres“, shto e zgolemuvanje od 7.000 za edna godina. Opozicioniot „blagajnik vo senka“ Vejn Svon izjavi deka sekoe treto domakjinstvo vo Avstralija strada od „hipotechen stres“, t.e. za otplata na zaemot za kukja ili stan mora da plati povekje od 30 otsto od prihodite. l federalniot premier Dzon Hauard gi predupredi Avstralijcite da se podgotvat za neodbezhnite posledici na nestabilnosta na svet skiot pazar. Toj izjavi deka prichinata na nesigurnosta ne e slabost na avstraliskata ekonomija, tuku „delikventniot nachin“ na koj funkcioniral pazarot na zaemi vo SAD. G-din Hauard dodade deka niskata inflacija vo Avstralija i niskoto nivo na dolgot na federalnata vlada kje ovozmozhat zemjata dobro da pomine vo segashnata svetska kriza.

VODATA VO SHISHINJA - POMODARSTVO, GLUPOST, EKOLOSHKO SAMOUBISTVO...

Od cheshma badijala, od shishe $3 litar!

Strasta na Avstralijcite kon vodata pakuvana vo shishinja ja chini nashata planeta 50.000 toni surova nafta godishno. Tolku chini pakuvanjeto, prevozot i ladenjeto na eden od najdragocenite svetski resursi, iako vo sekoj nash dom go dobivame rechisi besplatno. - Toa e edna od najgolemite izmami shto svetot ja znae, veli Jan Kirnan, pretsedatel na organizacijata Clean Up Australia. - Toa e chista ludost, nema drug zbor za toa. Nie gi rasfrlame nashite nafteni resursi, dodava toj. Naftata ne e edinstvenoto prirodno bogatstvo so koe Avstralijcite, no i mnogu drugi nacii se rasfrlaat, zashto vodata vo shishinja tuka e 2.500 poskapa od onaa od cheshma. Vodata za pienje od cheshma vo Melburn ili Sidnej chini okolu 1,20 dolari po ton. avstraliskata voda vo shishinja ja plakjame po okolu 3.000 dolari po ton, a onaa uvezena od Italija duri tri pati poskapo. Domashnata voda vo shishinja e povekje od dvojno poskapa od benzinot, veli Kirnan. Spored Australian Bottled Water Institute, vo ovaa zemja na voda vo shishinja godishno se troshat 385 milioni dolari. Vo spomenatite kalkulacii ne e vlezena cenata na sobiranjeto i recikliranjeto na plastichnite shishinja za voda, nitu kolkava shteta se pravi na prirodnata okolina so nivnoto frlanje. Zashto se procenuva deka samo okolu edna tretina od shishinjata se recikliraat, dodeka ostatokot gi polni gjubrishtata i taka trajno ja zagaduva prirodata. Nasproti reklamite za vodata vo shishinja, struchnjacite tvrdat deka taa ne e pochista odoshto onaa shto teche od cheshmite, ushte pomalku pozdrava. Naprotiv. Vo vodata od cheshma se dodava hlor zaradi ubivanje na bakterii i fluor za jaknenje na zabite, shto so vodata vo shishinja ne e sluchaj.

Poostri kazni za vrabotuvanje nelegalni rabotnici

Na sila stapija novi federalni zakoni so koi se predviduvaat poostri kazni za vrabotuvanje na nelegalni ra botnici. Na udar na zakonite se rabotodavcite, kompaniite za iznajmuvanje rabotna sila i agenciite za vrabotuvanje koi im davaat rabota na lica bez soodvetni vizi. Ministerot za doseluvanje Kevin Endrjus veli deka tie shto go krshat zakonot kje bidat otkrieni i kazneti. - Kje bidat kazneti rabotodavcite koi svesno ili nevnimatelno vrabotuvaat nekoj shto nema rabotna viza, veli toj. Kaznite iznesuvaat povekje od 13.000 dolari ili dve godini zatvor za poedinci, i do 66.000 dolari za kompanii, za sekoj nelegalno vraboten. - Sekoj rabotodavec vo Avstralija koj saka da vraboti nekoe lice dojdeno od stranstvo, kako na primer, student ili turist, ili nekoj so privremena rabotna viza, mora najnapred za nego da obezbedi soodvetna rabotna viza, izjavi Endrjus. Vo megjuvreme, federalnata vlada soopshti deka brojot na doselenici vo ramkite na humanitarnata programa i za prifakjanje na begalci i vo finansiskata 20072008 godina kje ostane nepromenet 13.000. Megjutoa, procentot na lica koi doagjaat od Afrika vo ramkite na taa brojka kje se namali od segashnite 50 otsto na 30, dodeka na onie shto doagjaat od Sredniot Istok i Azija kje se nagolemi na 35 procenti. Ministerot Endrjus izjavi deka promenata e usoglasena so situacijata vo najzagrozenite oblasti. Spored nego, znachaen broj doselenici kje bidat od Irak, Sirija i Jordan, megju koi i pogolem broj hristijani koi moraa da izbegaat od Irak poradi sudirite megju shiitite i sunitite vo taa zemja. Toj dodade deka vo ocenuvanjeto od koi delovi na svetot da se primat doselenici igralo izvesna uloga i toa kolkavi se izgledite tie da se vklopat vo avstraliskoto opshtestvo.

Ambasadorot stana dedo

Makedonskiot ambasador Viktor Gaber i soprugata D-r Biljana Sekulovska-Gaber vo petokot za prvpat stanaa dedo i baba. Nivnata sredna kjerka Kalinka i zetot Srgjan dobija kjerka Kasija. Majkata i bebeto se dobro. Srdechni chestitki i najubavi zhelbi od AMN.

Ushte dve zhrtvi na gripot

Brojot na umrenite vo Avstralija od grip minatata nedela se pokachi na devet. Vo edno gratche vo Kvinslend, severno od Brizbejn, vo nedelata umre edna 33-godishna majka na dve deca, iako samo nekolku chasa pred smrtta nejzinata nemperatura beshe samo malku nad 37 stepeni. Minatiot vtornik vo Adelajd umre edna 48-godishna zhena. Megju zhrtvite na virusot na grip od tipot A se i eden 37-godishen mazh od Kvinslend, kako i povekje deca.

Kamila zadushila zhena

Edna zhena od vnatreshnosta na Kvinslend smrtno nastrada od kamilata shto neodamna ja dobila od mazhot i kjerkata kako podarok za 60iot ro denden. Policijata soopshti deka kamilata ja soborila zhenata na zemja, ja gazela i na krajot legnala vrz nea i ja zadushila. Vo istragata e utvrdeno deka 10-mesechnata kamila imala „chudno odnesuvanje“ prethodno nekolku pati se obidela da ja zadushi kozata, koja isto taka bila milenik na semejstvoto, kako i nekoi drugi domashni zhivotni.

Pak krvav upad na domashna zabava

Dvajca mladichi na vozrast od 20 i 21 godina se seriozno povredeni, pri shto edniot e vo kritichna sostojba, koga se obidele da sprechat chetvorica nekaneti gosti da vlezat na edna domashna zabava vo Nare Voren, jugoistochno od Melburn. Pritoa dvajcata mladichi bile izbodeni so nozhovi. Policijata uapsi i podnese krivichni prijavi protiv dvajca mladichi na 20 i 18 godini, kako i dvajca maloletnici na vozrast od 16 i 17 godini.

Kafepijachi sprechile grabezh na banka

Dvajca mazhi koi piele kafe vo eden bar go fatile ograbuvachot na edna banka vo Milton kaj Brizbejn. Policijata soopshti deka tie videle eden mazh kako navlekuva neshto preku liceto i vleguva vo bankata, kade go preskoknal shalterot i pobaral od blagajnikot da mu gi predade parite. Dvajcata kafepijachi go chekale aramijata pred bankata, a koga toj izlegol, skoknale vrz nego i go soborile na zemja. Razbojnikot bil prenesen vo bolnica so povredeno ramo.

PORAKA OD AUSTRALIAN TAXATION OFFICE

Troshoci vo vrska so rabotata vo 2007 g.

Minatata godina povekje od sedum milioni danochni obvrznici baraa danochni odbitoci na troshoci vo vrska so rabotata vo vrednost od 12 milijardi dolari.
Danochnata uprava mnogu vnimatelno gi razgleduva baranjata za odbitoci na troshoci vo vrska so rabotata. Vo tekot na 2006-2007 danochnata godina, kontaktiravme povekje od 240,000 lica vo vrska so nivnite baranja.
Naogjame golem broj na chesti greshki, lazhni baranja ili baranja koi ne mozhat da se potkrepat so dokazi.
Za 2007 danochna godina, Danochnata uprava kje pregleda pogolem broj na baranja za odbitoci, koi vkluchuvaat odbitoci za troshoci okolu motorni vozila, lichno obrazovanie, domashni kancelarii i patuvanja.
Sekoja godina, se izbiraat odreden broj na zanimanja na koi im se posvetuva posebno vnimanie zatoa shto vo niv ima natprosechen broj na baranja za odbitoci na troshoci vo vrska so rabotata, golem broj na barateli ili zatoa shto proporcionalno ima povekje baranja za odbitoci na troshoci vo vrska so rabotata vo sporedba so platite.
Pri razgleduvanjeto na danochnite prijavi za 2007 g., Danochnata uprava kje se fokusira na:
* Turizam, pretstavnici na patnichki agencii i turistichki vodachi
* Vrabotenite vo sportskata dejnost i vezhbalni
* Vraboteni gradezhni zanaetchii
* Chuvari i pripadnici na obezbeduvanje
Posebno vnimanie kje se obrne na vrabotenite vo rudarskata industrija
Slednite pravila kje vi pomognat pravilno da go napravite toa shto treba.
* Mora da ste go pretrpele troshokot vo godinata za koja podnesuvate baranje.
* Troshocite mora da se vo vrska so rabotata, ne privatni. Ako rabotodavecot vi gi nadomestil troshocite, togash ne mozhete da podnesete baranja za niv.
Ako dobivate nadomestok od rabotodavecot, toa ne znachi deka avtomatski imate pravo na odbitoci.
Ako vasheto baranje za odbitoci vkupno iznesuva povekje od 300 dolari, togash mora da imate dokazi na pismeno. Mozhete da koristite drugi dokazi pokraj knizhnite beleshki. Za spisok na vazhechki potvrdi, posetete go www.ato.gov.au
Ovie i drugi pravila se objasneti vo povekje poedinosti vo softverskiot sistem e-tax, vo TaxPack 2007 (Danochen paket za 2007 g.) ili na nashite Internet strani na www.ato.gov.au, kade isto taka kje najdete prirachnici za troshoci vo vrska so rabotata za odredeni zanimanja. Vo ovie zanimanja se vklucheni novinari, pripadnicite na policijata i armijata, medicinski sestri, vrabotenite vo gradezhnishtvoto, maloprodazhba, ugostitelstvo i prevoz, scenski umetnici, nastavnici i drugi. Isto taka, mozhete da telefonirate na Danochnata uprava na 13 28 61.

Odbitoci od imotot shto se iznajmuva za 2007 g.

Povekje od 1,4 milioni lugje pobaraa nad 21 milijarda dolari na ime odbitok od imot shto se iznajmuva za danochnata godina 2006, od koi rechisi 200.000 lugje prv pat pobaraa odbivanje.

Soveti vo vrska so toa kako da pobarate odbitok od imot shto se iznajmuva

Ima dve kategorii na troshoci za imot shto se iznajmuva i za koi mozhete da pobarate odbivanje od danokot:
* troshoci za godinata vo koja shto ste gi platile, kako shto se opshtinski danok, popravki, osiguruvanje i kamata na kredit, i
* troshoci shto se odbivaat vo tekot na povekje godini, na primer, troshoci za podiganje kredit, za vrshenje na strukturalni podobruvanja, i troshoci za amortizacija na imotot.
Ne mozhete da barate odbivanje na troshocite shto se povrzani so steknuvanje na imot ili so prodavanje na imot, no tie troshoci mozhe da bidat del od osnovniot troshok za imotot pri plakjanjeto na danokot na prihod od kapital.
Ne mozhe da se bara vednash odbivanje na troshocite za renoviranje i na troshocite za popravki na shteti, defekti ili oshtetuvanja shto postoele pri kupuvanjeto. Tie troshoci pretstavuvaat vlozhuvanje vo osnovni sredstva, vo zavisnost od toa shto bilo popravano ili podobreno, i nivno odbivanje mora da se bara ili kako odbitok poradi namaluvanje na vrednosta raspredelen niz tekot na zhivotniot vek na imotot, ili kako odbitok za kapitalni zafati vo tekot na 40 godini.

Greshki shto chesto se pravat

Ima nekoi greshki shto sopstvenicite na imot, bilo da se prva godina sopstvenici na takov imot, bilo da se sopstvenici na takov imot vekje podolgo vreme, chesto gi pravat. Tie greshki vkluchuvaat:
* Pogreshno baranje odbitok od danokot na troshocite za strukturalni podobruvanja kako troshoci za popravki, a tie troshoci vsushnost pretstavuvaat odbitoci za kapitalni zafati. Primer za toa pretstavuva preureduvanjeto na banjite i kujnite, i izgradbata na veranda ili na senica.
* Preuvelichuvanje na iznosot na odbitocite na ime kamati na krediti zemeni zaradi kupuvanje, renoviranje ili odrzhuvanje na imot shto se izdava pod naem. Kredit mozhe da se zeme i so cel da se sozdava prihod, i vo privatni celi, na primer, za kupuvanje kola ili za odenje na odmor vo stranstvo. Kamatata na privatniot del od kreditot ne se odbiva od danokot.
* Pogreshno baranje da se odbie celiot troshok za posetata za razgleduvanje na imotot koga taa poseta e kombinirana so privatna cel, kako shto e odmor. Odbitok mozhe da se bara samo za onoj del od patuvanjeto shto direktno se odnesuva na razgleduvanjeto na imotot.
* Baranje za odbitok za imoti za iznajmuvanje shto vsushnost ne se vistinski raspolozhivi za iznajmuvanje.

Pogreshno baranje za odbitok za imoti shto se raspolozhivi za iznajmuvanje samo vo eden del od godinata. Ako vikend-kukjata ili stanot vo tekot na godinata delumno gi koristite vie ili vashite prijateli ili rodnini bez parichen nadomest, nemate pravo da barate odbivanje na troshocite napraveni vo tekot na tie periodi.
* Pogreshno baranje za odbitok na cenata na zemjishteto kako odbitok za kapitalen zafat. Cenata na zemjishteto pretstavuva sostaven del od osnovniot troshok koga se presmetuva danokot na prihod od kapital pri prodazhbata na imotot.
* Pogreshno baranje za odbitok za amortizacija na imotot koj vsushnost e odbitok za kapitalni zafati. Postoi seopfaten spisok na povekje od 230 raboti na eden imot shto sluzhi za zhiveenje vo koj se naveduva dali tie raboti se imot podlozhen na amortizacija shto gi ispolnuva uslovite za odbitok poradi namaluvanje na vrednosta, ili pak gi ispolnuvaat uslovite za odbitok poradi kapitalen zafat. Toj spisok se naogja vo knishkata Rental properties (Imoti za iznajmuvanje) (videte podolu vo zaglavieto Pomosh i soveti za poedinosti).

Pomosh i soveti

Imame izraboteno edna seopfatna knishka, Rental properties, za da vi pomogne da gi napravite rabotite kako shto treba. Mozhe da dobiete primerok pochnuvajkji od 1 juli 2007 g. ako telefonirate na 1300 720 092 ili ako go posetite nasheto mesto na internet www.ato.gov.au
Ako sakate da razgovarate so nekogo vo Danochnata sluzhba vo vrska so odbitocite za imoti shto se izdavaat pod naem, telefonirajte na 13 28 61.

Danok na prihod od kapital za danochnata prijava za 2006-07 g.

Danochnata uprava i ovaa godina kje prodolzhi da se fokusira na danokot na prihod od kapital i na lugjeto koi ne prijavuvaat dobivki od kapital od prodazhba ili lishuvanje od akcii, nedvizhnosti i drug imot.
Nie koristime podatoci od drzhavnite i teritorijalnite sluzhbi za drzhaven prihod, od Australian Stock Exchange (Avstraliska berza na hartii od vrednost) i akcionerskite arhivi, gi sporeduvame so podatocite vo danochnite prijavi za da mozheme da gi identifikuvame prodazhbite na akcii i nedvizhnosti pri koi se zarabotuva prihod od kapital.

Shto e prihod od kapital?

Opshto zemeno, prihod od kapital e razlikata megju cenata shto ste ja platile pri kupuvanje na imot, ili kolku vredel imotot koga ste go dobile i negovata vrednost koga se lishuvate od nego.
Najchesto, prihod od kapital shto treba da go prijavite imate ako ste prodale imot ili ako ste mu go predale na nekoj drug. Imot za koj vazhi danokot na prihod od kapital (CGT, Capital Gains Tax) vkluchuva nedvizhen imot, akcii i edinici vo upravuvan fond i vo podelen trust. CGT mozhe isto taka da vazhi za umetnichki sliki, antikviteti i predmeti so kolekcionerska vrednost, na primer, kovani parichki ili poshtenski marki.
Mozhe da imate pravo da bidete oslobodeni od plakjanje CGT ako se lishite od imot koj ste go steknale pred 20 septemvri 1985 g., ili za nedvizhen imot na koj zhiveete.
Ako se oslobodite od imot koj privlekuva CGT i ako ostvarite zaguba, mozhebi kje imate pravo da barate olesnuvanje zaradi zaguba na kapital. Zagubite na kapital mozhete da gi kompenzirate so prihodot od kapital na drug imot, so shto se namaluva vkupniot iznos na danokot shto morate da go platite.
Zagubite na kapital od predmeti so kolekcionerska vrednost mozhat da se kompneziraat samo so prihod od kapital od predmeti so kolekcionerska vrednost, ne so prihod od kapital ostvaren od drug imot.

Raschistete gi rabotite

Ako kupite ili nasledite imot, ako dobiete imot kako del od brakorazvodna spogodba ili kako podarok, mozhebi kje podlezhite na danokot na prihod od kapital koga kje go prodadete imotot ili koga kje se oslobodite od nego na nekoj drug nachin.
Ako ste iskoristile prilika da investirate vo penziski fond pred 30 juni 2007 g. i ste prodale imot mozhebi ste napravile danok na prihod. Ovoj prihod mozhebi e predmet na CGT.
Vazhno e da odvoite nastrana sredstva dovolni da pokrijat bilo koi danochni obvrski od prodazhbata i prefrluvanjeto imot vo penziski fond vkluchuvajkji CGT.
Ako prodadete imot ili ako se oslobodite od nego, ne zaboravajte da go prochitate prashanjeto vo vrska so CGT koe se naogja vo e-tax, TaxPack supplement (Dodatok na Danochniot paket) ili Retirees TaxPack (Danochen paket za penzioneri). Ova kje vi pomogne pravilno da ja popolnete danochnata prijava.

Chuvajte gi potrebnite dokumenti

Osigurete se da vodite evidencija za kupuvanjeto ili steknuvanjeto i prodazhbata ili osloboduvanjeto od bilo kakov imot koj podlezhi na CGT. Ako dokumentite ne vi se potpolni, mozhe kje bidete primorani da platite povekje danok otkolku shto treba.
Vo dokumentite treba da bidat prikazhani slednite podatoci:
* datumot koga ste go steknale imotot i kolku chinel ili negovata pazarna vrednost
* datumot koga ste se oslobodile od imot i kolku ste primile za toa ili negovata pazarna vrednost
* troshocite vo vrska so steknuvanjeto ili prodavanjeto na imotot, na primer, administrativni taksi, provizija, oglasuvanje i naplati za pravni raboti* troshoci vo vrska so zadrzhuvanje na imot koi ne se odbivaat od danokot, vo koi mozhe da se vkluchat renoviranje, opshtinski davachki, danok na zemja, osiguruvanje, popravki i kamata na parite shto ste gi pozajmile za da go kupite imotot
* site lica, biznisi ili organizacii vklucheni vo transakcijata
* ako e potrebno pazarnata vredost, i
* dokumenti od prethodniot sopstvenik, posebno ako imotot e nasleden.

Informacii i pomosh

Imame povekje proizvodi i publikacii nameneti da vi pomognat, vkluchuvajkji gi:
* e-tax, koj mozhe da vi pomogne da odluchite dali ste ostvarile prihod ili zaguba od kapital i da presmetate kolku toj/taa iznesuva.
* Guide to capital gains tax (Prirachnik za danokot na prihod od kapital)
* Personal investors guide to capital gains tax (Prirachnik za investitori poedinci za danokot na prihod od kapital), i
* Guide to capital gains tax concessions for small business (Prirachnik za popust na danok na prihod od kapital za biznisi vo maloto stopanstvo)
Tie mozhe da se dobijat od internet stranicata na Danochnata sluzhb na www.ato.gov.au ili ako telefonirate na 1300 720 092.
Za povekje informacii, zboruvajte so registriran agent za danochni raboti, posetete gi nashite Internet strani na www.ato.gov.au, ili telefonirajte na 13 28 61.