|
SLUCHAJ BUCHKOVSKI - HAOS VO SOBRANIETO
Opozicijata go obvini Gjorchev za glaven potpaluvach
 Sobranieto beshe pretvoreno vo vistinska arena, pratenicite od vlasta i od opozicijata ne gi odbiraa zborovite za da se navreduvaat megjusebno. Hohshtapleri, kriminalci, klovnovi, nekrofili... ova e samo del od arsenalot shto mozheshe da se slushne vo plenarnata sala. Spikerot Ljubisha Georgievski nekolkupati ja prekinuvashe sednicata vo nadezh deka strastite kje se smirat, no bezuspeshno - po pauzite shto gi davashe se chini deka raspravata dobivashe duri i pozhestoko tempo.
Kako glaven potpaluvach na atmosferata opozicijata go posochi pratenikot Vlatko Gjorchev od VMRO-DPMNE, a negovite partiski kolegi po nastapite mu chestitaa i mu aplaudiraa. Vo edna takva tenzichna atmosfera se vodeshe debatata za sluchajot so ekspremierot Vlado Buchkovski, koja od sobraniskata galerija ja sledeshe i pretstavnik na OBSE.
Diskusijata na Gjorchev predizvika najzhestoki reakcii i isprovocira lavina proceduralni javuvanja i repliki na pratenicite od SDSM. Dodeka toj govoreshe socijaldemokratite reagiraa burno, dofrluvaa od mesto i baraa od Georgievski da go prekine. Spored pratenikot od VMRO-DPMNE, glavniot problem na Buchkovski e toa shto site okolu nego bile v zatvor. "Vashiot problem e vo toa shto vashite sorabotnici propeaja. Kazhaa kolku pari se za vas, kolku za SDSM, kolku za kampanjata", reche Gjorchev.
 Vidno voznemiren, obiduvajkji se da go ignorira, Buchkovski stana od mestoto i sedna nekolku redovi pogore, na levata strana od salata, a potoa povtorno se vrati vo prviot red. Vo edna od replikite Buchkovski reche deka Gjorchev bil prochitana kniga. "Shtom ne te napraviv popara na Svetla tochka (tv-emisija, n. z.), toa znachi deka imam golem prag na tolerancija", dodade toj. Sepak, koga Gjorchev malku podocna go obvini deka e odgovoren za site proneveri vo Ministerstvoto za odbrana i deka namerno ja zagubil vojnata vo 2001 godina, Buchkovski ne izdrzha i pochna glasno da dofrluva i da reagira.
Prethodno Gjorchev po koj znae koj pat gi povtori istite obvinuvanja do Buchkovski shto iskazhani na pres-konferenciite na VMRO-DPMNE za prefrluvanjeto 50 milioni denari od Ministerstvoto za odbrana vo MZT FOP. Toj mavtashe od sobraniskata govornica so dokumenti i pokazhuvashe deka toa se sluchilo istiot den koga bila avionskata nesrekja na ekspretsedatelot Boris Trajkovski. Vo svojata replika socijaldemokratot Igor Ivanovski go nareche Gjorchev morbiden nekrofil, koj go zloupotrebuval imeto na Trajkovski vo partiski celi. "Kako ne vi e sram, prestanete da go upotrebuvate Trajkovski za vashite glupavi i apsurdni konstrukcii", reche Ivanovski.
Pratenikot Tale Geramitchioski od SDSM prasha "dali vo Sobranieto go imame Vladimir Zhirinovski"!? Obrakjajkji mu se na spikerot Georgievski, socijaldemokratot Nikola Rilkovski mu reche "da prestane da bide klovn vo ovoj cirkus!" Otkako go opisha Gjorchev kako "ubavo doteran, so opavche fateno so kopche, kako da e zhenska", Rilkovski go posovetuva "da gi iskoristi hormonite na poinakvo mesto!"
Na sednicata Buchkovski imashe zhestoki repliki i so pratenicite na VMRO-DPMNE Vasko Shotarov i Ruzha Gjorgjeska. Shotarov tvrdeshe deka, navodno, na policajcite shto go zastanale na granichniot premin Bogorodica, vo nevrzan muabet, Buchkovski im rekol: "Za koja drzhava rabotite, gledate deka nema drzhava!" Buchkovski reagirashe zhestoko, izvikuvajkji deka Shotarov "bezobdzirno lazhe!", a od mestoto mu dofrli deka bil "hohshtapler". Pritoa dodade: "VMRO-DPMNE nema ronka moral. Instruirani pratenici chitaat napishani govori, namerno provociraat i sozdavaat tenzichna atmosfera".
Buchkovski go kritikuvashe i spikerot - deka toj e odgovoren za "haosot vo sobraniskata sala" i naglasi deka prethodniot den samo poradi izvinuvanjeto shto go dobil od Silvana Boneva za provokaciite od Gjorchev ne se sluchil incident. "Ako vie, pretsedatele, sakate na takov nachin da debatirame, nie sme podgotveni i za toa", reche Buchkovski.
Pratenichkata na VMRO-DPMNE Gjorgjeska se najde pogodena, pa direktno obrakjajkji mu se na Buchkovski go obvini deka toj e "vistinskiot vinovnik za Karpalak, za Ljuboten". Sleduvashe nova zhestoka reakcija na Buchkovski, no i na negovite sopartijci. Georgievski ja prekina sednicata, se simna od pretsedavachkoto mesto i ja iskara Gjorgjeska: "Nema smisla da mu zboruvash takvi raboti". No, raspravijata vo salata prodolzhi. Otkako i' preporacha na Gjorgjeska "da ne treska gluposti", Buchkovski ja prasha: "Srekjna li si sega, te gledaa sosetkite!"
Polemikata prodolzhi i vo holot pred salata. Po pauzata Buchkovski mu se izvini na Shotarov za toa shto go nareche "hohshtapler", no ostana na tvrdenjeto deka bil "lazhgo". (Utrinski vesnik)
Politichari shto se zreli za na psiholog
 Nachinot na koj se vodi politichkata debata vo Makedonija e tema so koja treba da se pozanimavaat prvo psiholozite, pa potoa politikolozite, velat poslednive otkako Shpic pobara od niv objasnuvanje za frlanjeto shishinja vo Sobranieto, za navredlivite zborovi i frazi kako licemeri, dzhelati, shpioni, nashiot Hugo Chavez misli deka se' mu e dozvoleno, so ogan ne se igra, i vie imate deca, zapenaven portparol, vlashkiot zejtin...
Za politikolozite ovie repliki i prepirki se na nivo na psiholoshki problem i se mnogu daleku od politichka debata i kultura. "Nachinot na koj komuniciraat vlasta i opozicijata e problem so koj treba da se pozanimavaat prvo psiholozite, pa potoa politikolozite. Ako se javni lichnosti, ne znachi deka treba da ja trujat javnosta so nezrelost i so losh vokabular, koj e ischisten od argumenti", veli politikologot Gjorgi Ivanov.
A toa deka makedonskata politichka scena ima kriza vo vrednosniot sistem i vo ideoloshkata matrica potvrduva i politikologot Sasho Ordanovski. "Vo momentov vladee golema nervoza megju politicharite. Lichnite vlogovi se mnogu golemi. Ova e vekje lichna borba, a ne politichka debata", veli Ordanovski. Spored nego, navredlivite i ironichni izjavi odat raka pod raka so politichkiot rechnik. Ne e dobro koga politikata kje se svede samo na navredi i na napadi na politichkiot protivnik. "Izjavite shto gi davaat politicharite ili nivnite portparoli zboruvaat lichno za niv samite, a ne za narodot", veli Ordanovski.
Spored profesorot Ivanov, pratenicite od opozicijata zaboravaat deka go pretstavuvaat narodot, a ne samite sebe.
Profesorkata po politichki sistemi Gordana Siljanovska tvrdi deka ima golema razlika megju rechnikot na partiskite portparoli i na javnite institucii. "Govorot na omrazata ne retko go srekjavame kaj glasnogovornicite na vladeachkite i na opozicionite partii. Namesto da otvoraat mesto za demokratijata i za dijalog, tie drzhat monolozi i prakjaat otrovni streli kon protivnichkata partija", veli Siljanovska. Taa go pojasnuva i toa deka partiskite portparoli treba da odgovaraat na prashanja, a ne da postavuvaat novi. "Kaj nas partiite se dozhivuvaat kako zaemni neprijateli i, namesto da bidat lichnosti so celosen integritet, tie se najposlushni partiski vojnici", smeta Siljanovska. A kaj vladinite portparoli, spored nea, po definicija treba da preovladuva drzhavnichkiot, a ne partiskiot govor.
"Nashite partiski portparoli se slika na svoite vlijatelni politichari. Niv politikata gi jade i dovolno im e drugata strana dvapati da gi polee so kerozin i da plamnat", veli Dane Taleski, istrazhuvach na politichkite partii vo Institutot za demokratija. Kako dobri portparoli toj gi pameti Vlatko Gjorchev i Vlado Buchkovski, koi bile prepoznatlivi tokmu po svojot cvrst i jasen stav vo partiite shto gi pretstavuvaa. (Shpic)
LIDERKATA NA SDSM ODGOVARA NA OBVINUVANJATA NA VMRO-DPMNE
Ne se sonchav na Florida
 Liderkata na SDSM Radmila Shekerinska negira deka letovo, koga niz zemjava besneeja pozhari, se sonchala na plazhite na Florida kako shto ja obvini vlasta. Taa isprati fotografii od svechenosta po povod nejzinata magistratura vo SAD. Fotografijata e snimena na 28 juli vo drzhavata Masachusets, kade shto magistrirala na Flecher shkolata za megjunarodni odnosi pri Univerzitetot Tafts.
Vo informacijata od SDSM za prestojot na nivnata liderka vo SAD stoi deka Flecher shkolata e najstarata obrazovna institucija za megjunarodna politika vo SAD i deka tamu studirale guvernerot na sojuznata drzhava Novo Meksiko i aktuelen kandidat za pretsedatel na SAD od Demokratskata partija Bil Richardson, pretstavnikot na EU za Kosovo Volfgang Ishinger i minatogodishniot kandidat za generalen sekretar na OON Shashi Tarur.
Pred dvaesetina dena, koga SDSM barashe vonredna sednica na parlamentot i koga niz Makedonija besneeja pozhari, VMRO-DPMNE ja obvini Shekerinska deka se soncha na plazhite na Florida i uzhiva vo luksuzni hoteli i jahti. Pratenikot Ilija Dimovski od VMRO-DPMNE togash izjavi deka "dodeka zemjata gori, a zhivotite na gragjanite se vo opasnost, Shekerinska na plazhite na Florida podgotvuva skapi magisterski studii". Taa veli deka SDSM ne izlegol so oficijalna informacija za nejzinata magistratura se' dodeka vlasta ne producirala nepotrebna misterija. "Mojata magistratura e moja privatna rabota i zatoa reshiv od toa da ne se pravi mediumska pompa i evtin politichki marketing. Za razlika od nekoi drugi politichari, jas ne magistrirav dodeka bev na vlast, nitu se trudev da ja iskoristam mojata pozicija", veli Shekerinska. Taa beshe vo SAD tri nedeli. Za razlika od drugite magistranti koi gi pridruzhuvale celi semejstva, na svechenosta na univezitetot prisustvuval samo nejziniot soprug Bozhidar Jankovski. Shekerinska veli deka i' e zhal za toa shto na ceremonijata ne doshle i nejzinite roditeli i sestra i', zashto osobeno vo SAD za uspehot na poedinecot mnogu se istaknuva poddrshkata od semejstvoto.
I premierot vo dekemvri stana magister
Premierot Nikola Gruevski vo minatiotdekemvri stana magister po ekonomski nauki. Toj magistrirashe na Ekonomskiot fakultet vo Skopje so tezata Stranskite investicii i nivnoto vlijanie na razvojot na ekonomijata i otvoranjeto novi rabotni mesta. Gruevski celi tri chasa gi obrazlagashe pred komisijata tezite shto bea povrzani so makedonskata ekonomija, so osvrt na primerite od Irska, Kina i od Indija shto bi mozhele da se primenat i vo Makedonija.
GENERALOT STAMBOLISKI IZLEZE OD PRITVOR OTKAKO GO ZALOZHI STANOT
Zakonot ne vazhi samo za Buchkovski!
Generalot Metodi Stamboliski, eden od obvinetite za sluchajot so nabavkata na rezervni tenkovski delovi, e na sloboda. Istrazhnata sudijka Katica Jovanovska ja prifati negovata garancija, stan vo skopskata naselba Aerodrom vo vrednost od nad 100 iljadi evra, so koja toj garantirashe deka kje im bide dostapen na istrazhnite organi za vreme na postapkata na ovoj sluchaj. Stamboliski go napushti zatvorot otkako zalozhuvanjeto na stanot beshe vneseno vo katastarskata dokumentacija. Ottamu go zede negoviot advokat Trajche Kitanovski. Stamboliski ne beshe raspolozhen za davanje izjavi za mediumite i vednash se kachi vo avtomobilot na advokatot. Otkako go prefrli svojot klient doma, Kitanovski izjavi: "Zadovolen sum odlukata da se prifati garancijata na generalot Stamboliski za da mozhe da se brani od sloboda, iako smetam deka toa mozheshe da se napravi mnogu porano, za da ne se prolongira tolku mnogu traenjeto na pritvorot".
Po izleguvanjeto od pritvor Stamboliski ne mozhel da sfati deka toa mu se sluchilo, smetal deka e nevin i deka se raboti za nekoi greshki kaj organite na krivichniot progon. Kitanovski ne sakashe da gi komentira shpekulaciite deka Javnoto obvinitelstvo nema da podigne obvinenie protiv nego i deka toj kje se javuva samo kako svedok vo celiot sluchaj, vo koj kako prvoobvinet se javuva ekspremierot i poraneshen minister za odbrana Vlado Buchkovski. "Javniot obvinitel treba da reshi kogo kje go goni, kogo kje go obvini, a kogo eventualno nema da obvini i ne mozham da kazham nikakvi detali okolu toa dali navistina vo ponatamoshnata istraga toj kje se javi samo kako svedok ili kje bide obvinet", izjavi Kitanovski. Toj ochekuva deka predmetot nema da se odviva brzo. Spored nego, 15-20 denovi mozhe da se cheka reshenieto na javniot obvinitel za toa kogo kje go goni, a kogo ne. "Mislam deka ima uslovi Stamboliski da ne bide gonet. Vo takva situacija bi imalo uslovi za baranje otshteta za drzhenjeto vo pritvor, no za takvo neshto bi razgovarale togash koga kje se sozdadat tie uslovi", dodade Kitanovski. (Vecher)
NACHALNIKOT MIROSLAV STOJANOVSKI SI GO BRANI GENERALSHTABOT
Aferite ne se vo Armijata tuku vo Ministerstvoto!
 Ako se zeme predvid shto se' se sluchuvashe vo izminatite 15 godini i niz kakvi se' periodi vo procesot na transformacijata pomina voenata organizacija, togash mozheme da zakluchime deka vo ovoj period e napraven golem ischekor i e postignat visok rezultat. Ova e stavot na nachalnikot na Generalshtabot na ARM Miroslav Stojanovski. Spored nego, vrz napredokot shto go postigna Armijata ne mozhat da frlat crna damka ni aferite shto konstatno ja tresat voenata organizacija. Osven toa, tie ne bile vo Armijata tuku vo Ministertvoto za odbrana. "Subjektivno ili objektivno e dali so postapuvanjeto vrz odredeni lichnosti se nashtetuva i vrz ugledot na institucijata. Jas nema da komentiram se' dodeka nema sudska zavrshnica za sluchaite. Lugjeto shto se involvirani vo poslednite sluchuvanja vekje ne se vo odbranata. Vo ovoj moment smetam deka aktivnostite shto se sproveduvat vo ARM ne se optovareni so tie sluchuvanja i kje prodolzhime redovno da gi izvrshuvame zadachite", izjavi nachalnikot na GSh. Spored Stojanovski, kako i sekoja druga organizacija, i voenata e izlozhena na nadvoreshni vlijanija i ne mozhe da bide imuna na niv. Kolku kje bide uspeshna zavisi od toa kolku taa organizacija, kako shto veli, kje uspee da im odolee na tie vlijanija. Toj e ubeden deka Armijata zasega uspeva vo toa.
Vo poslednata godina vo Odbranata izbija nekolku krupni aferi. Vo dekemvri lani MVR fati tri kamioni polni so oruzhje od ARM shto trebashe da go iznesat od Makedonija vo Bugarija. Megju drugoto imashe i novi mitralezi. Za toj sluchaj shest vraboteni vo Ministerstvoto za odbrana vekje se osudeni - rakovoditelot na Sektorot logistika Nelko Menkinovski i sovetnikot za logistika Viktor Raichki se osudeni na po chetiri godini zatvor, a komandantot vo Generalshtabot Ilija Shkordovski na tri godini. Drugite trojca se osudeni so uslovna kazna.
Vtoriot sluchaj e aktuelen denovive. Poraneshniot minister Vlado Buchkovski i togashniot nachalnik na Generalshtabot Metodija Stamboliski se obvineti deka kupile rezervni delovi za 1.000 tenkovi, iako Makedonija vo svoite najsvetli denovi, pred da gi unishti istiot Buchkovski, imashe edvaj stotina. So ovoj nerezonski poteg tie go oshtetile budzhetot za rechisi 3 milioni evra. I tuka ne zavrshuvaat aferite shto gi potresuvaa Ministerstvoto i ARM. Od Ministerstvoto za odbrana vo 2004 godina, za vreme na ministeruvanjeto na Buchkovski, bea ukradeni tri sefovi polni so dokumentacija za nabavki od nekolku milioni evra. Ministerstvoto sprovede istraga, utvrdi deka dokumentite gi nema, no ne prezede nishto da gi najde. Ne podnese ni krivichna prijava za "nepoznat storitel". (Vecher)
PRESUDA NA ARBITRAZHNIOT SUD VO PARIZ
Makedonija da i' plati na Okta 53,4 milioni amerikanski dolari!
 Po nekolkudnevna neizvesnost, vladata konechno obelodeni deka ja dobila oficijalnata presuda na Megjunarodniot arbitrazhen sud vo Pariz po tuzhbata na Okta, po shto taa vednash bila stavena na razgleduvanje na vladina sednica. Presudata e deka Makedonija treba da i' plati na Okta, odnosno na grchkata firma Elpet balkanika ili Helenik petroleum, vkupno 53,4 milioni amerikanski dolari, kako kazna za nekolkugodishnoto nepochituvanje na odredbite od kupoprodazhniot dogovor. Sudot vo Pariz razgleduval povekje obvinenija protiv Makedonija chija vkupna vrednost e povekje od 65 milioni amerikanski dolari, bez kamati, a donel presuda za shest. Obvrskite na Makedonija kon Helenik petroleum iznesuvaat 53,4 milioni dolari, bez presmetani kamati!
Sudot vo Pariz donel samo edna presuda vo korist na Makedonija, odnosno soglasno so nejzinata kontratuzhba shto ja podnese vo 2004 godina, i presudil deka Grcite treba da i' dadat na Makedonija 20 otsto od sopstvenosta vo meshovitata kompanija Vardaks, shto beshe formirana za transport na nafta od Skopje do Solun i dopolnitelni akcii vo vrednost od 2,9 milioni dolari. Site drugi kontratuzhbi se otfrleni.
"Presudata ne e izvrshna, shto znachi deka imame pravo na zhalba. Za taa cel vladata donese odluka itno da se formira ekspretski tim koj vo narednite meseci kje raboti na detalna analiza na presudata od nad sto stranici i potoa kje donese soodvetno reshenie", izjavi portparolot na Vladata Ivica Bocevski. Toj dodade deka Arbitrazhniot sud ima svoi specifichnosti na zasedavanje i na donesuvanje odluki koi vo idniot period kje bidat tema na rabota na ekspertskiot tim. "Vladata e reshena od site uchesnici shto bea involvirani na kakov bilo nachin vo procesot na skluchuvanje na dogovorot, kako i od tie shto go raskinaa, da bara odgovori vo sorabotka so Obvinitelstvoto i Antikorupciskata komisija, bez razlika dali nekoi od niv sega se vo vlasta i vo politikata ili ne", reche Bocevski.
Kupoprodazhniot dogovor za skopskata rafinerija megju Republika Makedonija i Helenik petroleum go skluchi vo maj 1999 godina prvata vlada na VMRO-DPMNE. Prethodno, memorandumot za razbiranje go potpisha togashniot premier Ljubcho Georgievski, a paraf na dogovorot stavi ministerot za finansii Boris Stojmenov. Direktor na Agencijata za privatizacija beshe Marjan Gjorchev, a segashniot premier Nikola Gruevski beshe minister za trgovija. Vladata na SDSM vo 2004 godina go raskina dogovorot, po shto sleduvashe tuzhba od Okta pred Pariskiot sud. Togash SDSM povede inicijativa za preispituvanje na zakonitosta na dogovorot, a za potpisnicite se barashe krivichna odgovornost. Antikorupcionerite do denes ne prezedoa konkretni merki. Segashniot sostav na Komisijata go aktivira sluchajot so Okta i najavuva negova konechna razreshnica na esen. (Utrinski vesnik)
Ekspertski tim za Okta
Vladata go podgotvi ekspertskiot tim koj kje ja analizira presudata od Pariz za otshtetata od 53 milioni dolari plus kamati shto Makedonija treba da im ja plati na grchkite gazdi od Okta. Na spisokot se vicepremierite Zoran Stavrevski i Imer Aliu, ministrite za ekonomija Rafajlovska, za finansii Slaveski, za zashtita na zhivotnata sredina Bajrami i prviot chovek na Carinata Kargov. Osven niv, kje se vkluchat i ekonomisti i pravnici, zaedno so ministerot za pravda Manevski. (TV A1)
LJUBCHO GEORGIEVSKI:
Odgovornosta e kaj tie shto go raskinaa megjudrzhavniot dogovor
Poraneshniot premier Ljubcho Georgievski vo pismena izjava do mediumite gi komentira sluchuvanjata vo vrska so dogovorot so Okta. "Vo Republika Makedonija vekje odamna site problemi se reshavaat po pat na organizirani hajki i linchovi. Dogovorot za Okta vekje osum godini se analizira i se pishuva za nego. So site otstapki shto mu bea dadeni na grchkiot investitor, dogovorot pomina po site mozhni zakonski proceduri, odluki na komisii, nekolku odluki na vladata i, na krajot, so odluka na parlamentot. So dogovorot spasivme eden industriski kapacitet, ja dobivme najgolemata investicija shto beshe izgradena od nula (naftovodot Skopje-Solun) i dobivme 30.000.000 dolari shto vo toj moment beshe povekje od site pari shto gi dobi drzhavata na vekje 90 procenti zavrshenata privatizacija", neveduva Georgievski.
Za Okta, kako shto posochuva toj, drzhavata ima dobieno povekje pari od zbirnata suma na Alkaloid, Makpetrol, Fershped, Skopska pivara, Makedonija tabak, Cementarnica i site drugi firmi shto bea privatizirani do toj moment. "No, toa shto nikoj ne saka go vidi e deka presudata shto e aktuelna vo ovoj moment e poradi nepochituvanjeto na dogovorot, odnosno negovoto raskinuvanje edna godina pred negovoto istekuvanje. So doagjanjeto na vlast na SDSM, prvo napravija uvoz bez tender na nafta za 15 milioni amerikanski dolari so Makpetrol. Vtoro, go prekinaa bez nikakov argument i obrazlozhenie dogovorot so Okta i pokraj toa shto toj beshe megjudrzhaven i izglasan vo makedonskiot parlament. Tokmu toj moment e vrvot na totalnata neodgovornost na edna vlada i primer shto retko kje se vidi na drugo mesto vo svetot. Obrazlozhenieto pred makedonskata javnost beshe deka so toa go urivaat monopolot na nafta vo Republika Makedonija", veli Georgievski. Spored nego, so ogled na faktot deka Makpetrol vekje uvezuval slobodno nafteni derivati vo Republika Makedonija, edinstvena firma koja imala benificija od ukinuvanje na dogovorot e firmata Niko petrol od Shtip. Toj dodava deka vo toa vreme povtorno se pochnalo so masoven shverc so nafteni derivati vo Republika Makedonija, chij nositel bil tokmu Niko petrol. "Kje ve potsetam na slavnite pres-konferencii na VMRO-DPMNE, koga pokazhuvaa fotografii na koi objasnuvaa deka vo cisterni za zejtin vsushnost se prenesuva nafta. I na krajot, analizirajte go dogovorot kolku shto sakate sega, kako i vo minatite osum godini, no presudata e za toa shto nekoj arogantno i bez argument prekinal megjudrzhaven dogovor", naveduva Georgievski vo pismenata izjava do mediumite. (MIA)
VLADA
Odgovornost i od tie shto ja prodavale Okta i od tie shto go raskinale dogovorot
Eden den po dobivanjeto na presudata od Pariskiot arbitrazhen sud, vladata najavi deka kje pobara odgovornost od site shto bile involvirani vo sluchajot Okta. Od vladata ne gi potvrduvaat informaciite deka rakovodstvoto na Okta im ponudilo, namesto pari, Makedonija da mu go otstapi na Helenik petroleum zemjishteto na koe e locirana skopskata rafinerija i nekolku drugi kompenzacioni uslugi. Inaku, prviot chovek na Okta Mihail Mirjanitis vo Elefterotipija najavuva deka vo septemvri kje ima sostanok so pretstavnici na makedonskata vlada na koj kje se obidele problemot da se reshi bez golema vreva.
Osven so rabotata na naftovodot, Makedonija vo izminative godini neopravdano ja tolerira rafinerijata Okta i okolu rabotata na desulfuralizatorot i okolu obvrskite za izgradba na benzinski pumpi, a vo javnosta ne se spomenuvaat ni malverzaciite vo finansiskoto rabotenje na Okta, koi nekolkupati gi otkri Upravata za javni prihodi. (TV Kanal 5)
PRED PRESUDATA ZA SPOROT SO OKTA
Kvalitetot na benzinot vo Makedonija se vrati 10 godini nazad
 So izmenite vo pravilnikot za kvalitetot na technoto gorivo, Ministerstvoto za ekonomija dozvoli zgolemuvanje na uchestvoto vo benzinot na t. n. aromati, koi se smetaat za kancerogeni. So toa kvalitetot na benzinot vo Makedonija se vrati za deset godini nazad!
Izmenite se sovpagjaat so periodot na ischekuvanje na presudata na Arbitrazhniot sud vo Pariz, zashto grchkite gazdi na Okta ja tuzhea drzhavata Makedonija za prekrshuvanje na dogovorot za nabavka na mazut. Na 23 juli vo Sluzhben vesnik beshe objavena izmenata na pravilnikot za kvalitetot na technite goriva, koja glavno se odnesuva na uchestvoto na aromatite vo sostavot na benzinite, so koja nivnoto prisustvoto se zgolemuva od 35 na 45 otsto volumenski edinici. Pred toa, na 13 juli bea objaveni izmenite na pravilnikot shto gi izraboti ekspertski tim, vo koj uchestvuvaa i profesori od Mashinskiot fakultet. So tie izmeni uchestvoto na aromatite vo benzinot beshe svedeno na 35 otsto volumenski edinici?!
Eden od univerzitetskite profesori koj raboteshe na izmenite na pravilnikot veli deka nastojuvale toj da im odgovara na evropskite pravila i na evropskiot kvalitet na gorivoto i deka bil mnogu iznenaden koga samo po deset dena ministerstvoto donelo novi izmeni. Toj veli deka najverojatno ova e nekoe cenkanje so rafinerijata Okta, za koja veli deka ednostavno nema kapacitet da proizveduva gorivo so ponisko uchestvo na aromati. "Ako pravilnikot ostaneshe takov kakov shto beshe, Grcite ili kje trebashe da stavat katanec ili da platat ogromni sredstva za nova oprema" veli profesorot.
Nemu najmnogu mu pagja v ochi toa shto ne samo shto se vrateni starite vrednosti na aromatite, tuku se i zgolemeni vo odnos na minatoto?! Pred izmenite na 13 juli bilo propishano aromatite da uchestvuvaat so 42 otsto vo benzinite. So izmenite ova kolichestvo e namaleno na 35 otsto, za so poslednite izmeni da se zgolemi na 45 otsto. Ekspertite velat deka so najnovite izmeni, koga stanuva zbor za kvalitetot na technite goriva, Makedonija e "crna dupka" na Balkanot. Duri i Kosovo ima povisoki standardi od Makedonija, pa zatoa pred nekolku meseci cisternite na Okta so denovi stoeja na granicata i ne mozhea da vlezat na Kosovo.
Spored evropskata direktiva, vo zemjite na Evropskata unija ushte od 2005 godina e vovedeno uchestvoto na aromatite vo benzinite da iznesuva 35 otsto - kolku shto Makedonija da go vovede vo juli. So novite izmeni se vrakja i stariot udel na benzenot vo benzinite, taka shto namesto 1 otsto, toj kje uchestvuva so 5 otsto. Sporedeno so evropskite standardi, Makedonija ovde docni 14 godini. Ministerkata za ekonomija Vera Rafajlovska, chie ministerstvo e nadlezhno za pravilnikot za kvalitetot na technite goriva, za voveduvanjeto novi izmeni samo po deset dena i bez konsultacija so ekspertite shto uchestvuvale vo izrabotkata na prvichnite izmeni, veli deka e napravena tehnichka greshka shto bila ispravena so noviot pravilnik. (Vecher)
EKSPERTITE GLEDAAT MNOGU PROPUSTI KAJ DRZHAVATA
Ako tuzheshe, Makedonija kje se spaseshe od otshtetata
Ekonomskite eksperti velat deka, ako beshe pametna, Makedonija kje ja tuzheshe grchkata kompanija Helenik petroleum poradi neispolnuvanje na obvrskite od kupoprodazhniot dogovor za Okta i, namesto da im plakja otshteta, kje im zemeshe pari na Grcite. Vaka, sega na drzhavata ne i' preostanuva nishto drugo osven da im gi isplati parite na grchkite gazdi na rafinerijata, zashto e predocna za da se popravat shtetite od loshiot kupoprodazhen dogovor. "Ako Ustavniot sud se izjasneshe deka dogovorot e neustaven pred negovata ratifikacija vo Sobranieto, nemashe da se sluchi ova. Pred prodazhbata na Okta, vo 1999 godina, Ekonomsko-socijalniot sovet predupredi deka dogovorot e mnogu shteten, no site shto bevme protiv ne' otstranija od toa telo", veli profesorot na Ekonomskiot fakultet vo Skopje Ljubomir Kekenovski. Vo podgotvuvanjeto na dogovorot uchestvuvashe profesorot od Pravniot fakultet Gale Galev, koj ne saka da gi komentira obvinuvanjata za katastrofalnite odredbi. "Prashanjeto e delikatno i slozheno i ne mozham da go elaboriram so dve rechenici. Kje vi objasnam za nekolku denovi, koga kje se vratam od odmor", ni izjavi Galev.
Iako po ukinuvanjeto na privilegiite za Okta koi predviduvaa ekskluzivitet vo bescarinskiot uvoz na nafteni derivati i otkup od drzhavata na 500.000 toni mazut godishno beshe jasno deka Helenik kje ja tuzhi Makedonija, niedna vlada ne napravi nishto za da gi zashtiti drzhavnite interesi. Spored informaciite na Dnevnik, eden poraneshen minister so lugjeto od svojot resor podgotvil analiza na kupoprodazhniot dogovor za koja trebalo da rasprava vladata, no neochekuvano diskusijata bila otkazhana. Upatenite velat deka drzhavata ne prezela radikalni chekori vo vrska so Okta za da ne se sluchi rafinerijata da se zatvori i 1.000 lugje da ostanat bez rabota, no ekspertite smetaat deka pasivnosta na drzhavata e rezultat na nemanjeto strategiski celi i na toa shto kaj sekoja privatizacija ekonomskiot interes ima prioritet.
Profesor Kekenovski veli deka vo Makedonija se' zavisi od politichkite predispozicii na nomenklaturata shto e na vlast i deka strategiskite interesi traat kolku i mandatot na vladata. "Ochigledno e deka zad prodazhbite na golemite drzhavni kompanii stojat ekonomski interesi i korupcija. Nema kost-benefit analizi od koi kje se vidi shto dobiva a shto gubi drzhavata od otugjuvanjeto na znachajnite objekti", smeta toj. Spored nego, Makedonija ja zagubi silata so toa shto dozvoli grchkata kompanija da upravuva so naftovodot Solun-Skopje. "Toj pominuva niz Vardarskata Dolina, koja e 'rbet na drzhavata. Ako ne ja imame pod svoja kontrola, stanuvame del od realizacijata na tugji strategii", porachuva Kekenovski. (Dnevnik)
CRVENKOVSKI:
Dobro e toa shto vladata na Gruevski kje go raschistuva sporniot dogovor
Po prozivkite od vladata i od ekspremierot Ljubcho Georgievski deka i toj ima odgovornost za otshtetata od 54 milioni dolari zatoa shto vo vremeto koga ednostrano se raskina dogovorot so Okta premier beshe toj, pretsedatelot Branko Crvenkovski veli deka na vladata na Nikola Gruevski i' dava celosna poddrshka za raschistuvanje na sluchajot so prodazhbata na rafinerijata. Crvenkovski, chija vlada i' gi otkazha na Okta ekskluzivnite privilegii, veli deka toa go napravile po odlukata na Ustavniot sud i preporakite od EU. (Spored TV Kanal 5)
EVROPSKI DIPLOMATI PRATIJA PREDUPREDUVANJE
Atina e gotova za bitka dokraj!
 Makedonija mora seriozno da se podgotvi vo narednite meseci za da se soochi so diplomatskata ofanziva shto Grcija ja podgotvuva vo SAD i vo EU za sporot okolu imeto, predupreduvaat evropski diplomati. "Evropskite kolegi povekjepati gi predupredija makedonskiot minister za nadvoreshni raboti i vashite diplomatski pretstavnici deka Grcija ne se sheguva i deka predvidenata pokana za NATO i pretstojniot izveshtaj na EK za vashata zemja Grcija kje gi iskoristi za dosega najsilniot pritisok za da go reshi konechno problemot so imeto, se razbira taka kako shto taa smeta deka treba da se reshi", tvrdi eden diplomat.
A eden makedonski diplomatski izvor veli deka Makedonija mu e posvetena na procesot shto se odviva vo ON. "Problemot e iskluchitelno znachaen, a ima i svoi bezbednosni implikacii i vo potraga sme po reshenie shto nema da ni go zagrozi identitetot. Grcija e za nas vazhna zemja, taa e i chlenka na EU i na NATO, i sakame da prodolzhime da gradime dobrososedski odnosi so nea", veli nashiot izvor, koj sepak odbiva da kazhe povekje detali za toa shto prezema nashata diplomatija vo bitkata za imeto.
Spored informaciite na Dnevnik, grchkiot pritisok za kompromis okolu imeto kje prodolzhi i po izborite vo Grcija i makedonskoto rakovodstvo ne smee da se nadeva i da veruva deka aktuelnite pritisoci se samo predizborna kampanja na grchkata diplomatija. "Pritisokot ushte povekje kje raste po izborite, a se najavuva i deka vo bitkata kje se angazhiraat najvisokite eshaloni na vlasta", veli nashiot izvor, dodavajkji deka vekje se vkluchuva i celata grchka diplomatija.
Potezite na makedonskata vlada kako shto beshe preimenuvanjeto na aerodromot vo Aleksandar Veliki, oficijalna Atina gi tolkuva kako narushuvanje na dobrososedskite odnosi i falsifikuvanje na istorijata. "Za ovie elementi imaat sluh i Brisel i Vashington. Grcija vekje so meseci na ovoj nachin se vooruzhuva so argumenti so koi kje mu se sprotivstavi na toa Makedonija da se pokani vo NATO ili da pochne pregovori so EU, duri i pod referencata PJRM", tvrdi diplomatot. Osobeno zagrizhuva faktot shto i Brisel i Vashington go zaostrija stavot kon Makedonija otkako vladata reshi da go preimenuva aerodromot. "So toa Makedonija ne im pomogna ni na SAD ni na EU, koi do pred nekolku meseci pokazhuvaa mnogu povekje razbiranje za makedonskata situacija. Sega site se nadevaat deka makedonskata vlada kje pokazhe nekakov gest na dobra volja kon Grcija", veli nashiot izvor.
Toj potsetuva na toa deka pred nekolku meseci tokmu od Brisel dojdoa diskretni signali deka bi bilo dobro aerodromot da dozhivee ushte edno preimenuvanje. "Sepak, nikoj ne veli deka tokmu toa treba da se napravi. Porakata e deka Makedonija mora da im dade v raka na EU i na SAD posilni argumenti ako ochekuva od niv posilna poddrshka vo mesecite shto sleduvaat i koi kje bidat iskluchitelno znachajni za makedonskoto zachlenuvanje, pred se' vo NATO", veli izvorot. (Dnevnik)
Diplomat od kariera nov shef na grchkata Kancelarija za vrski
 "Veruvam deka kje se vlozhat site mozhni napori za da se najde soglasno reshenie okolu problemot so imeto", izjavi vo Skopje novata shefica na grchkata Kancelarija za vrski Aleksandra Papadopulu, koja dojde po predvremenoto zaminuvanje na Dora Grosomanidu. Vo kusata izjava taa izrazi zadovolstvo od toa shto ja pretstavuva Grcija vo Skopje. "Bi sakala da ja izrazam mojata zhelba za konstruktivna sorabotka koja kje ovozmozhi nadminuvanje na postojnite teshkotii i promoviranje sorabotka megju dvete zemji".
Ambasadorkata Papadopulu izrazi nadezh deka reshenie za koe kje se soglasat dvete strani mozhe da se najde "vo ramkite na razgovorite vo Njujork i vo ramkite na izgradbata na prijatelski sosedski odnosi megju dvete zemji, shto pretstavuva osnoven parametar za evropskite i evroatlantskite odnosi". Taa imashe 45-minutna sredba so ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski, komu mu gi predade kopiite od akreditivite za shef na diplomatskoto pretstavnishtvo na Grcija vo Skopje, shto beshe isprazneto od pochetokot na juli. Grchkata shefica na diplomatijata Dora Bakojani ja povleche nejzinata prethodnichka Grosomanidu po, spored grchkoto mislenje, "skandaloznata" izjava deka "Grcija mora da se soochi so realnosta deka polovina zemji vo svetot ja priznavaat Makedonija pod nejzinoto ustavno ime". Taa izjava ja objavi londonskiot Fajnenshel tajms, po shto sleduvashe ekspresna reakcija na Bakojani, koja prvo ja povika Grosomanidu na konsultacii, a potoa ja razreshi.
Papadopulu doagja od Njujork, kade shto od 2004 godina beshe zamenik na postojaniot pretstavnik na Grcija vo Obedinetite nacii. Taa e diplomat od kariera i vo nadvoreshnata politika prvpat vlegla vo 1981 godina. Ne e partiski opredelena, no spored nekoi izvori poblisku e do segashnata vladeachka Nova demokratija, za razlika od nejzinata prethodnichka za koja se tvrdi deka bila pobliska so opozicioniot PASOK. (Utrinski vesnik)
CRKVA
Jovan baral pari od Atina za da go kupi "Izgrev"
Eksvladikata Jovan Vranishkovski, vo pridruzhba na episkopot David od negovata neregistrirana crkva, go posetil vo Atina bolniot arhiepiskop na Grchkata pravoslavna crkva Hristodulos. Kako shto tvrdat izvori od t. n. POA, no i od Atina, vistinskata cel na posetata bila od finansiska priroda. Konkretno, Jovan go informiral arhiepiskopot Hristodulos deka mnogu skoro kje ima licitacija na hotelot Izgrev, koj preku firmata Miladinovi go dovedoa do baraban poedinci od Arhiepiskopijata na Makedonskata pravoslavna crkva i strushkite brakja Gjorgji i Dimitar Miladinovi. Vranishkovski baral pari od grchkata crkva za da mozhe da go kupi hotelot na najavenata licitacija. Poradi prezadolzhenost vo povekje domashni i stranski banki hotelot Izgrev e staven vo zalog, iako poglavarot na MPC g. g. Stefan uporno tvrdi deka e vo dominantna sopstvenost na Crkvata, nasproti Gjorgji Miladinov koj postojano porachuva deka edinstveni gazdi na hotelot se toj i negoviot brat.
Kakov bil odgovorot od arhiepiskopot g. Hristodulos i od GPC - doprva kje izleguva na videlina. Ova na Vranishkovski ne bi mu bile prvi pari shto bi gi dobil od GPC za potkopuvanje na MPC i na drzhavata voopshto. Neodamna toj dobi od Sinodot na GPC pogolem iznos pari za svoeto uchestvo vo lobiranjeto protiv interesite na Makedonija i na MPC. Koga istoto finansisko baranje go postavi i pred Saborot na Srpskata pravoslavna crkva na majskoto zasedanie, naide na ostri kritiki od nekoi od umerenite mitropoliti, koi izrazija otvoreno negoduvanje protiv naplatata na srabotenoto shto ja pobara Vranishkovski. Baranjeto beshe odbieno so obrazlozhenie deka SPC ima drugi prioriteti - sakralnite objekti vo Kosovo.
Vo nedomakjinskoto rakovodenje so Izgrev raschinetiot Vranishkovski bara nachin na koj najlesno mozhe da se dobere do objekt shto do skoro figuriral kako sopstvenost na MPC. Ako se sluchi toa, toa kje bide samo dopolnitelen argument deka vo MPC konechno nekoj kje mora da ja ponese odgovornosta za kriminalnite potezi. No, bez razlika na toa dali na licitacijata, na koja hotelot odi so pochetna cena od 2.229.000 evra, novi gazdi kje stanat pripadnici na instalacijata na Srpskata pravoslavna crkva vo Makedonija ili nekoj tret, vo sluchajot so Izgrev vekje ima dovolno rabota za nekoi drugi sluzhbi. (Spored Utrinski vesnik)
DODEKA IMAA VLAST I PARI, SI JA ZAVRSHIJA RABOTATA
Ljubcho Georgievski ima bugarsko, a Kiril Pendev makedonsko drzhavjanstvo!
 Bugarskite vlasti najverojatno kje ja odbijat kandidaturata na poraneshniot direktor na Balkanska banka vo Skopje Kiril Pendev za gradonachalnik na Blagoevgrad, zad koja zastana poraneshniot makedonski premier Ljubcho Georgievski. Spored bugarskite eksperti za izbori, sporno bilo makedonskoto drzhavjanstvo na Pendev shto go dobil za vreme na vladeenjeto na Georgievski. Bugarskite mediumi tvrdat deka, ako Pendev se otkazhal od bugarskoto i primil makedonsko drzhavjanstvo, matichnata zemja nema da mu dozvoli da bide kandidat za gradonachalnik. Tamoshnite izborni zakoni dozvoluvaat gradonachalnik da bide samo drzhavjanin na Bugarija ili na nekoja od chlenkite na Evropskata unija, no ne e eksplicitno utvrdeno vo koj period kandidatite mora da imaat bugarsko drzhavjanstvo za da dobijat pravo na kandidatura.
Ako bugarskite vlasti mu dozvolat na Pendev da nastapi na lokalnite izbori, presudno kje bide dali vo momentot koga ja podnesuval kandidaturata imal bugarsko drzhavjanstvo. Georgievski od pred dve godini e bugarski drzhavjanin so adresa vo Blagoevgrad. Neodamna se javi so dopis do mediumite i gi prasha shto kje napravat ako vo septemvri toj stane bugarski ambasador vo Makedonija?! (Vecher)
SDSM:
I Gruevski se involvira vo bugarskata politika
"Ne samo shto poraneshniot premier Ljubcho Georgievski se involvira vo bugarskata politika, tuku toa go pravi i aktuelnata vlada na premierot Nikola Gruevski", obvini opozicioniot SDSM.
SDSM tvrdi deka neodamna premierot Gruevski odrzhal tajna sredba so aktuelniot gradonachalnik na Sofija Bojko Borisov, prviot chovek na edna od najgolemite opozicioni partii vo Bugarija GERB, koja vo bugarskite mediumi se povrzuva so kandidaturata na Kiril Pendev za gradonachalnik na Blagoevgrad. Kandidaturata na Pendev ja poddrzhuvaat i poraneshniot makedonski premier Georgievski i negovata sopruga Snezhana, koi se sopstvenici na bugarski pasoshi so adresa vo toj grad. SDSM tvrdi deka site ovie potezi se del od edno zaednichko scenario.
"Dobro se znae deka Pendev praktichno beshe prviot rabotodavec na premierot Gruevski koga ja pochnuvashe svojata profesionalna kariera kako broker vo Balkanska banka", reche portparolot na SDSM Emilijan Stankovikj. "Interesno e", napomenuva toj, toa shto od ovaa sredba, iako se odrzhala vo Vladata na Republika Makedonija, nemalo nikakvo soopshtenie za javnosta".
Portparolot na Vladata Ivica Bocevski negira deka sredbata bila netransparentna. Toj informira deka na sredbata se razgovaralo za poddrshkata na Makedonija od ovaa bugarska partija, koja vo momentov ima najmnogu pratenici vo Evropskiot parlament. GERB se ponudila da i' pomogne na Makedonija vo lobiranjeto i postavuvanjeto prashanja vo EP vo interes na Makedonija. Druga tema vo razgovorite so Borisov, koj edno vreme beshe i minister za vnatreshni raboti na Bugarija, bila borbata protiv organiziraniot kriminal.
Vo VMRO-DPMNE ne sakaat da go komentiraat dopisot na Ljubcho Georgievski za negovoto navodno imenuvanje za bugarski ambasador. Silvana Boneva veli deka ne razgovarale na taa tema i deka taa lichno smeta deka seto toa e neseriozna shpekulacija.
Od svoja strana, LDP smeta deka e tazhno toa shto Makedonija imala premier koj zel drzhavjanstvo od druga drzhava. Spored pratenikot Andrej Zhernovski, poradi takvi lichnosti Makedonija ne mozhe da si go dobie megjunarodniot ugled i avtoritet shto go zasluzhuva. (Shpic)
USHTE EDEN REZIL PO SKANDALOT
Parlamentarnoto mnozinstvo odbi da rasprava za raketiranjeto na Vladata?!
Parlamentarnoto mnozinstvo go odbi predlogot na LDP, zad koj zastana i SDSM, Sobranieto da debatira za "teroristichkiot napad na Vladata". Povikuvajkji se na izjavata na vladiniot portparol Ivica Bocevski, shefot na pratenichkata grupa na LDP Andrej Zhernovski reche: "Vladata oficijalno soopshti deka e granatirana od teroristi. So edna takva izjava Makedonija se najde megju zemjite shto se napadnati od teroristi, kako shto se SAD, Velika Britanija i Shpanija. Tokmu zatoa parlamentot mora da rasprava za teroristichkiot napad na Vladata shto, spored portparolot, se sluchil nokjta megju 5 i 6 avgust". Iskazhuvajkji poddrshka na predlogot na LDP, socijaldemokratot Lazar Kitanovski reche: "Bidejkji ministrite i premierot rabotat i vo docnite chasovi, cela srekja shto vladata ni beshe na odmor! Izgleda deka Gospod ja saka i ja chuva! Za vakov teroristichki napad na Vladata jas ochekuvam i premierot Gruevski da dade izjava", pobara Kitanovski.
Pri glasanjeto, predlogot na Zhernovski ne pomina - za glasaa 28 opozicioni pratenici, a protiv bea 46 parlamentarci od vladinoto mnozinstvo. (Utrinski vesnik)
LJUPCHO JORDANOVSKI, EKSPRETSEDATEL NA SOBRANIETO:
Crvenkovski treba da se povleche od politichkata scena!
 * Se vrakja li Crvenkovski pak na chelo na SDSM?
- Ako mu misli dobro na SDSM, toj ne treba da se vrati ni vo partijata, a kamo li na chelo na SDSM. Mislam deka toj treba da se povleche duri i od politichkata scena. Vo izminative 17 godini toj pokazha se' shto mozheshe i shto znaeshe. Rezultatite se povekje od evidentni. Ne veruvam deka Crvenkovski vo idnina mozhe da go smeni nachinot na razmisluvanje i na rabota. Toa e vsushnost i edinstveniot pat na Shekerinska da napravi diskontinuitet vo SDSM i na toj nachin da go konsolidira.
* Mozhe li taa da go napravi toa?
- Jas ne veruvam deka mozhe, zatoa shto Crvenkovski e se' ushte mlad i, spored site standardi, toj sega e vo najzrelite politichki godini. A i vlasta e slast.
* Vasheto vrakjanje od Vashington izgledashe kako da e dobro orkestrirano od Gruevski i od Crvenkovski?
- Koga Crvenkovski me povika na razgovor, mu kazhav deka jas ne sum glavnata cel. Deka glavnata cel e toj! Ne veruvam deka mu otkriv nekoja golema tajna, no mislam deka togash se nadevashe deka preku mene na nekoj nachin kje go omekne Gruevski za da imaat kakva-takva kohabitacija. Zastrashuvachki e toa kako nekoj si zema za pravo da gi tretira lugjeto kako potroshna stoka i za pomalo zlo. No, na Crvenkovski toa ne mu beshe prvpat. Klubot na pomaloto zlo e poln so chesni, sovesni i rabotlivi lugje. Zoshto pretsedatelot Crvenkovski me proglasi za pomalo zlo - mozham samo da pretpostavam, no tochno e toa deka za vreme na pretsedatelskite izbori bevme iznenadeni koga chlenovite na VMRO-DPMNE masovno pochnaa da glasaat po 17 chasot. Go sovetuvam pretsedatelot sega toj da se proglasi za pomalo zlo i da gi prifati site baranja na Gruevski, zatoa shto e ochigledno deka premierot i VMRO-DPMNE voveduvaat tivka diktatura! Da im prepushtime nim da imaat apsolutna vlast, a potoa kje im presudi narodot. So vakov SDSM, postoi opasnost ovaa garnitura na VMRO-DPMNE da dobie vtor mandat.
No, i odnosot na Gruevski i na VMRO-DPMNE kon institucijata pretsedatel e sram za Makedonija. Ne se vodi drzhava so inaet. A inaetot postoi i od ednata i od drugata strana. Ovaa shto sega e na vlast e furija! Katrina! (Od podolgoto intervju vo Vest)
PREGOVORI ZA STATUSOT NA PROTEKTORATOT
Kosovo mozhe da ja prekroi Makedonija
 Eventualnata podelba na Kosovo nitu e dobra, nitu e reshenie za situacijata vo pokrainata, kako ni za Makedonija, smetaat i makedonskite i stranskite eksperti po najavata na mozhnosta za podelba na protektoratot. Vladata vo Skopje nema oficijalen komentar na informaciite deka e mozhna podelba na Kosovo kako konechno reshenie, nitu okolu mozhnite posledici za Makedonija. Vladiniot portparol Ivica Bocevski kratko reche deka "Ministerstvoto za nadvoreshni raboti redovno ja sledi situacijata vo Kosovo".
Po spomenuvanjeto na podelbata na Kosovo kako edno od mozhnite reshenija od trojkata na megjunarodnata zaednica, publicistot Kim Mehmeti izleze so stav deka, ako se podeli Kosovo, kje ja nema Makedonija, a toa bil srpski proekt. Spored Mehmeti, soochena so faktot deka go gubi Kosovo, Srbija saka destabilizacija na Balkanot. "Srbija mozhe da ja zagubi Preshevskata Dolina, no kje dobie del od Makedonija i granica do Kamen Most", smeta Mehmeti.
Za poraneshniot minister za nadvoreshni raboti Slobodan Chashule delbata na Makedonija e nevozmozhna, zashto Kosovo kje se kroi a Makedonija e skroena, i toa treba postojano da se predochuva. "Mislam deka podelbata na Kosovo ne e reshenie, tuku toa e samo postavuvanje na maksimalnata konsekvencija na eventualnoto nepostignuvanje dogovor za Kosovo. Ako dojde do takvo neshto, Makedonija mora ushte otsega da se podgotvuva za toa i da ima podgotven odgovor. A toa e deka nie nema da bideme del od takvata manipulacija i prekrojuvanje na Balkanot", veli Chashule. Vo vrska so scenarijata deka kje ja nema Makedonija, toj veli deka "ne saka kako drzhava da padneme vo stapicata na maksimalistichka propaganda na nekoi albanski krugovi, koi sakaat po koja bilo cena da go povrzat statusot na Kosovo so Makedonija i so sozdavanjeto strav deka Makedonija kje se deli za da iznudat celosnost na Kosovo vo novata drzhavna forma". Spored nego, edinstveniot nachin Kosovo da stane drzhava e niz postapen proces na gradenje standardi vo ramkite na svoite granici so Makedonija i administrativnata granica so Srbija.
Profesor Vlado Popovski, poraneshen minister za odbrana i aktuelen sovetnik na premierot Nikola Gruevski, veli deka podelbata na Kosovo mozhe da predizvika podelba na Makedonija, federalizacija ili nov, poradikalen Ohridski dogovor. "Nezadovolstvoto od stavot na megjunarodnata zaednica kje predizvika turbulencii. Toa kje implicira narushuvanje na bezbednosta vo regionot, vkluchuvajkji ja i Makedonija. Mozhe da radikalizira eden del od Albancite, a najradikalnoto baranje bi bilo za otcepuvanje na severozapadniot del i pripojuvanje kon Kosovo. Vtoro nivo na radikalizacija bi bilo baranje za formiranje unija vo ramkite na Makedonija, bez da se narushat nadvoreshnite granici, no so postavuvanje vnatreshni politichki granici megju Albancite i Makedoncite", veli toj.
I penzioniraniot polkovnik na ARM i pretsedatel na nevladiniot Balkanski forum za bezbednost Blagoja Markovski veli deka podelbata ne e dobra rabota, zashto SAD bi gi branele svoite interesi na jugot na Kosovo, a Rusija na severot, shto bi bilo nova studena vojna. Spored nego, za Makedonija sega e najvazhno da gi reshi problemite shto se direktno vrzani so chlenstvoto vo NATO i vo EU, a na bezbednosen plan treba da se vrshat dnevni proceni na situacijata i da se primenat preventivni merki, pogolema i pochesta kontrola na granicata poradi mozhno prenesuvanje oruzhje. (Spored Dnevnik)
FRCHKOSKI ZA "SHKJIP"
Podelbata na Kosovo e rizichna za Makedonija
Vo intervjuto za albanskiot nedelnik Shkjip Ljubomir Frchkoski tvrdi deka nezavisno Kosovo e podobro za Makedonija. "Nezavisno Kosovo nema da se odrazi negativno na Makedonija, naprotiv - problem za Makedonija e ako se odi na podelba na Kosovo, shto e alternativen plan na Srbite", veli toj. Spored Frchkoski, podelbata na Kosovo bi go destabilizirala regionot. "Ako Srbite od Kosovo mozhat da se spojat so Belgrad, togash Albancite od Juzhna Srbija kje mozhat da se pripojat kon Kosovo", veli Frchkoski. Toj smeta deka podelbata na Kosovo e aktivna opcija i deka Albancite treba da bidat vozdrzhani zatoa shto megjunarodnata zaednica ja iritiraat izjavite od tipot ako nema nezavisnost, kje ima nasilstvo. "Statusot na Kosovo treba da se reshi shto pobrgu. Neresheniot status gi kochi stranskite investicii na Balkanot. Strancite chekaat da zavrshat problemite za da gi vlozhat svoite pari", objasnuva Frchkoski, koj veli deka Rusija igra igra za koja ne se znae kako mozhe da zavrshi. (Vreme)
OPASNI SCENARIJA
Kje se deli li i Makedonija?
Podelbata na Kosovo ili ednostranoto proglasuvanje nezavisnost kje predizvika dezintegraciski procesi vo povekjeto od kriznite tochki vo regionot. Analiticharite ocenuvaat deka po Kosovo na red kje dojde Bosna i Hercegovina so prashanjeto na Republika Srpska, a po nea i Makedonija.
Vakvite tezi na politichkite i bezbednosnite analitichari se obrazlagaat so faktot deka so otfrlanjeto na planot na Marti Ahtisari megjunarodnata zaednica go priznava neuspehot da se spravi principielno so ova prashanje. "Vleguvame vo mnogu opasna faza na scenarija za podelba na Kosovo. Toa e najloshata varijanta za Makedonija. Toa vekje se sluchuva, predlogot na Ahtisari se smeta za mrtov, a gledame deka se vleguva vo nekakvi predlozi za podelba", veli Sasho Ordanoski od Forum-centarot za strategiski istrazhuvanja i dokumentacija.
Na koj nachin kje dojde eventualnata destabilizacija ili federalizacija na Makedonija? Profesorkata od Institutot za odbranbeni i mirovni studii Biljana Vankovska smeta deka mozhno scenario e SAD unilateralno da go priznaat Kosovo, a toa da go sledat i zemjite za chija nezavisnost i interesi SAD napravile mnogu, odnosno chii vladi se pod silno vlijanie na Vashington - Makedonija, Albanija i Crna Gora. "Sepak, Srbite nema da sedat so skrsteni race. Vekje se zboruva za toa deka vo Srbija postojat timovi i grupi shto pri eventualno ednostrano proglasuvanje nezavisnost kje prezemat akcija i kje zazemat teritorii", veli taa. Duri i vo ovoj moment nekoi porealistichni albanski i srpski grupi mozhe da pregovaraat tajno za podelba na Kosovo, a mozhe i da insceniraat nekoj konflikt za da go sprovedat toa shto eventualno bi go dogovorile.
Analiticharite smetaat deka preduslovite za prelevanje na krizata vo Makedonija i za federalizacija se vekje sozdadeni i tvrdat deka toa nema da se sluchi samo poradi nadvoreshni prichini, tuku i so problemite vo odnosite megju najvlijatelnite politichki strukturi vo Makedonija. "Fakt e deka, kako shto vo momentov se odvivaat rabotite vo Makedonija, se sozdava voved za mozhna federalizacija. Prashanje e dali seto toa go sinhroniziraat nekoi kosovski i srpski krugovi", veli Vankovska. Taa smeta deka, ako se implementira dogovorot megju VMRO-DPMNE i DUI so koj partijata na Ali Ahmeti se vrati vo Sobranieto, toa kje znachi revizija na Ramkovniot dogovor i kje ne' dovede na chekor do federalizacija.
Site analitichari se soglasni deka na Makedonija i' pretstojat seriozni potresi. Vladata najavuva deka nema da se mesha vo reshavanjeto na kosovskoto prashanje, zashto ne e faktor. Taa odbiva da komentira prashanja shto se povrzani so koe i da e od navedenite scenarija. Spored Ordanoski, Makedonija vo momentov mora da ima aktivna uloga. "Sudirot megju istokot i zapadot nema da bide na Ibar, tuku na Vardar. Makedonija e mnogu pogolem problem otkolku Kosovo", tvrdi toj. (Shpic)
SHESTGODISHNINA OD RAMKOVNIOT DOGOVOR
Ljubisha Georgievski na gosti kaj Ahmeti
Sobraniskiot spiker Ljubisha Georgievski prisustvuval na odbelezhuvanjeto na godishninata od potpishuvanjeto na Ohridskiot ramkoven dogovor vo gostivarskiot restoran Ignacija, chij organizator beshe partijata na Ali Ahmeti DUI. Na proslavata se pojavile i pretstavnici na najgolemite politichki partii i mnogu diplomati shto se akreditirani vo Makedonija. Od najgolemata vladeachka partija prisustvuvale dvajca pretstavnici, se pojavile i generalniot
 sekretar na opozicioniot SDSM Goran Minchev i sovetnikot na pretsedatelot Branko Crvenkovski, Stevo Pendarovski. Na svechenosta se obratil prviot chovek na DUI Ahmeti. Toj zboruval za evropskata perspektiva na Makedonija, no pobaral i dosledno ispolnuvanje na tochkite od Ramkovniot dogovor.
Proslava po povod shestgodishninata od Ramkovniot dogovor najavi i vladata, no po nekolku dena nejziniot portparolot Ivica Bocevski izleze so izjava deka Sobranieto e toa shto treba da organizira odbelezhuvanje na godishninata.
Ramkovniot dogovor beshe potpishan pred shest godini vo Ohrid. Go potpishaa liderite na chetirite najgolemi politichki partii Branko Crvenkovski, Ljubcho Georgievski, Arben Dzhaferi i Imer Imeri i pokojniot pretsedatel na Makedonija Boris Trajkovski. (Vecher)
AHMETI:
Strancite se vinovni za neresheniot status na ONA i za jazikot?!
Ali Ahmeti gi obvini megjunarodnite pretstavnici za neresheniot status na borcite na ONA. Spored nego, stranskite diplomati se prichinata poradi koja DUI ne go reshi toa prashanje dodeka beshe na vlast. "Strancite ni rekoa statusot na ONA i zakonot za jazicite da gi ostavime za po izborite, zashto togash se dogovaraa reshenija za zakonite za upotrebata na albanskiot jazik vo pasoshite i vo lichnite dokumenti, za nacionalnite simboli, za decentralizacijata, za visokoto obrazovanie i za reshavanjeto na statusot na licata shto nemaat drzhavjanstvo a podolgo vreme zhiveat vo Makedonija", reche Ahmeti. Spored nego, ukradenata izborna pobeda gi onevozmozhila da gi reshat i statusot na ONA i upotrebata na albanskiot jazik. "Po izborite se sluchi toa shto se sluchi. Iako pobedi, DUI ne vleze vo vlasta, pa sega tie dva bitni zakona od Ohridskiot dogovor ne se realiziraat", izjavi Ahmeti. (Spored Vreme)
SPORED PRVIOT PRETSEDATEL NA PDP
"Pradogovor" na Ohridskiot imashe ushte vo 1992 godina
"Albancite vo Makedonija ushte vo 1992 godina kje gi dobieja site prava od Ohridskiot dogovor, a vojna nemashe da ima", veli poraneshniot pretsedatel na PDP Nevzat Halili, koj uchestvuval vo kroenjeto na pradogovorot od Ohrid. Informacijata deka imalo takov pradogovor megju Albancite i Makedoncite ja dade poraneshniot ambasador na OBSE Gert Arens vo televiziska izjava po povod shestgodishninata od Ohridskiot dogovor.
Spored Halili, prichina za nerealiziranjeto na toj dogovor bilo razedinuvanjeto na albanskiot politichki blok. Od redovite na PDP togash se otcepija Arben Dzhaferi i Menduh Tachi i ja formiraa DPA. "Postoi dokument so dva pechata so site baranja shto gi postavivme vo ramkite na mirovnata konferencija za Jugoslavija vo London. Primeroci od dokumentot ima vo Vladata i vo Zheneva. Od albanska strana pregovaravme jas i pretsedatelot na NDP, segashniot zamenik minister od DPA Iljaz Halimi. No, pregovorite propadnaa so pojavata na DPA", veli Halili i dodava deka vo toj dokument bile sodrzhani povekjeto od baranjata shto denes se pretocheni vo Ohridskiot dogovor. (Vreme)
PO REZILOT NA DUI NA GODISHNINATA OD BITKATA VO RADUSHA
Koj e chovekot shto se pretstavi kako grchki novinar?
 Se pojavi vo Radusha na proslavata na shestgodishninata od krajot na voenite dejstva, se pretstavi kako grchki novinar shto raboti za kanadska novinska agencija. Stoeshe ramo do ramo so prvite lugje na DUI. Mu napravija posebna chest - zboruvashe vednash po ideologot na ONA Fazli Veliu. Mu dade zbor Talat Dzhaferi: "Vo prodolzhenie go pokanuvam gostinot od Grcija, pochituvaniot gospodin Nikolas da zeme zbor". So svojot govor za Golema Ilirida toj gi voodushevi prisutnite (za shto AMN pishuvashe vo minatiot broj). Dva chasa potoa mu gi pokazhuvaa poraneshnite pozicii na ONA.
Vednash po prilogot na TV A1 za proslavata vo Radusha, vo redakcijata se javija nekolku gragjani od Resen. Tvrdea deka se raboti za nivniot sogragjanin Nikola, popoznat kako Koljo Dijamantot. Ekipa na A1 otide vo Resen. "Nema smisla da se zboruva za nego, zashto e bolen chovek, si ima maka i problemi. Losho e toa shto nekoi lugje ne go poznavaat i mu veruvaat za se' shto kje izjavi vo javnosta", veli protojerejot Stevan Zdravevski. "Malku e shizofrenichen chovekot, sega se zanesuva so nekoi raboti. Eve i A1 go snimashe pred nekoj den vo Radusha. A tamu na albanski se izrazi. Ni samiot ne znae shto e, dali e Albanec, dali e Grk, dali e Makedonec", veli Ljupcho Nakovski, zhitel na Resen. "Imam slushano deka ja menuval verata, deka bil musliman. I vo dzhamija go razbraa deka e nevernik i go izbrkaa ottamu", izjavi drug zhitel na Resen.
Vo policijata velat deka se raboti za liceto Nikola Konstantinidis, koj do 2003 godina se prezival Mihajlovski, od tatko Mladen i majka Jordanka. "Toj e dojden od Kumanovo. Majka mu e pochinata, Bog da ja prosti", kazhuva eden resenchanec.
No, kakvi se negovite vrski so prvite lugje na DUI? Rafiz Aliti veli deka go poznavaat od 2002 godina. "Vo koe svojstvo toj zboruvashe i vo 2002 godina? Se chuvstvuva kako Albanec od Grcija i nie mu dadovme zbor", veli toj.
Vo Resen go najdovme lichno Koljo Dijamantot. Tvrdi deka bil sluzhbeno pokanet vo Radusha. "Na lichna pokana prisustvuvav na proslavuvanjeto na 115. Brigada na Osloboditelnata armija na Ilirida", veli Konstantinidis.
Negovite sogragjani velat deka Nikola vo minatoto bil opasen po okolinata: "Vo 1986 godina ima izvrsheno obid za ubistvo, ima udreno dete so nozh. Eden probode so nozh, pa udri so chekan eden grobar od Resen".
Nikola go sretnavme i na proslavata na shestgodishninata na Ohridskiot dogovor vo Gostivar. I izjava davashe. Insistirashe deka e novinar, no padna na prviot test. Potoa prodolzhi na grchki jazik. "Golemiot albanski simbolizam se izrazi preku borbata na ONA na Ilirida i okupaciskite sili na Slavomakedoncite. Taa borba beshe za ostvaruvanje na pravata na albanskiot narod koj zhivee vo drzhavichkata Skopje i na nas Grcite od Pelagonija", veli Konstantinidis. Se slikashe i so liderot na DUI Ali Ahmeti. Podocna, otkako pratenikot Aliti mu go pretstavi na svojot lider Ahmeti, Nikola se pregrnuvashe so nekogashniot prv chovek na ONA. Taka postepeno stigna i do situacija da gi prechekuva i da gi isprakja ramo do ramo so prvite lugje na DUI site gosti shto uchestvuvaa na proslavata vo Gostivar. (TV A1)
DEN NA ARMIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - 18 AVGUST
Jubilejot se odbelezha svecheno
 Centralnata svechenost po povod 18 Avgust - Denot na Armijata na Republika Makedonija i jubilejot 15 godini od nejzinoto postoenje pochna vo kasarnata Ilinden vo Skopje, so prechek na drzhavnoto zname i intoniranje na drzhavnata himna. Pretsedatelot i vrhoven komandant na vooruzhenite sili Branko Crvenkovski go pochna svoeto prigodno obrakjanje so potsetuvanje na pochetocite na ARM. "Koga vo 1992 godina gi promoviravme prvite edinici na novata makedonska armija shto se sozdade vrz tradiciite na voenite formacii od Vtorata svetska vojna, malkumina veruvaa deka za samo petnaeset godini taa kje izrasne vo profesionalna, moderna voena struktura, sposobna da bide ne samo garant za opstanokot na drzhavata vo site godini po nasheto osamostojuvanje tuku i da pridonesuva za mirot i bezbednosta vo razni delovi od svetot", reche Crvenkovski. Toj naglasi deka seto toa nemashe da bide mozhno bez kontinuiranite napori na novite generacii makedonski vojnici i stareshini koi, kako shto reche, pokazhaa patriotizam i posvetenost i imaa vizija za mestoto i ulogata na armijata vo novoto opkruzhuvanje. "Vleguvanjeto vo NATO za Republika Makedonija kje znachi definitivno razreshuvanje na site dilemi shto se povrzani so nashiot teritorijalen integritet i suverenitet koi tolku dolgo ne' sledele niz istorijata. Tokmu zatoa Republika Makedonija se naogja pred istoriska shansa koja, ednostavno, ne smee da ja propushti. Nashite partneri od megjunarodnata zaednica imaat volja da ne' poddrzhat na toj pat, no realno glavnata obvrska ja imaat domashnite politichki subjekti koi ja nosat najgolemata politichka odgovornost za sproveduvanjeto na potrebnite reformi", istakna Crvenkovski.
"Nitu drzhava nitu armija mozhe da se napravi preku nokj. Za toa se potrebni zalaganjata, zhrtvite i viziite na mnogu generacii. Vojnicite i stareshinite na makedonskata armija, koi ja platija najgolemata cena za svojata posvetenost kon ovaa odgovorna profesija, go dadoa i najgolemiot vlog za deneshnata nezavisna, slobodna i demokratska Republika Makedonija", reche Crvenkovski. (MIA)
Kiro ne se pokloni pred grobot na Boris, a Vilma ne se pojavi
Poraneshniot pretsedatel Kiro Gligorov ne se pokloni i ne polozhi venec na grobot na tragichno zaginatiot negov naslednik Boris Trajkovski, iako prisustvuvashe na ceremonijata na grobishtata Butel po povod Denot na ARM. Toj se pokloni i polozhi venec pred spomenikot na zaginatite borci od NOB shto se naogja vednash nad vechnoto pochivalishte na Trajkovski i pred grobot na prviot makedonski general Mihajlo Apostolski, a potoa si otide. Od protokolot vo Ministerstvoto za odbrana ne znaeja zoshto Gligorov porano ja napushti ceremonijata, koja ne traeshe ni 30 minuti.
Za da ne bide toa edinstveniot propust, protokolot se pogrizhi polozhuvanjeto na vencite da pochne pred da dojde ministerot za odbrna Lazar Elenovski. Toj gi "ispushti" partizanite, no stigna za kaj Apostolski i Trajkovski.
Iako beshe najavena, soprugata na Trajkovski Vilma ne se pojavi pred negoviot grob. (Vecher)
Po tretpat se unapredeni istite oficeri?!
Vrhovniot komandant na vooruzhenite sili Branko Crvenkovski treta godina po red gi unapredi visokite oficeri Kiro Galavazovski, Zoran Dimov i Zoran Lekovski. Otkako Miroslav Stojanovski stana nachalnik na Generalshtabot, tie trojca ekspresno napreduvaat. Dimov i Lekovski do 2005 godina bea samo polkovnici, a togash na predlog na Generalshtabot pretsedatelot gi unapredi vo brigadni generali. Voedno, Crvenkovski so ukaz go postavi Lekovski za zamenik komandat na Zdruzhenata operativna komanda, a Dimov za komandant na Vtorata motorizirana peshadiska brigada. Nivnite napreduvanjata prodolzhija i lani - pak po predlog na GSh, brigadniot general Dimov beshe postaven za direktor vo Generalshtabot na ARM, a negovoto komandantsko mesto go popolni dotogashniot polkovnik Galavazovski.
So ukazite shto Crvenkovski gi potpisha denovive tie trojca povtorno napreduvaat na predlog na Generalshtabot. Dimov i Lekovski se unapredeni vo chin general-major, a Galavazovski vo chin brigaden general. "Se raboti za oficeri koi se obucheni spored NATO-standardite. Ochigledno zabrzano se raboti na podmladuvanje na Generalshtabot so oficeri shto gi pominaa site obuki vo Alijansata. Branot pochna so naznachuvanjeto na Stojanovski za nachalnik na GSh vo 2005 godina", komentiraat armiski izvori. (Vecher)
SRAMOTA PRED OCHITE NA LAZAR ELENOVSKI
Zloupotreba na decata vo imeto na NATO?!
 Pred ochite na ministerot za odbrana Lazar Elenovski, sto i pedeset deca, ne postari od 13 godini, pet chasa se pechea pod zheshkoto skopsko sonce na temperatura blizu 40 stepeni "vo imeto na NATO"! Po povod Denot na ARM, a vo chest na decata na zaginatite braniteli (?!), Detskata ambasada za site deca vo svetot sprovede kampanja Podgotveni sme za poddrshka na Republika Makedonija za chlenstvo vo NATO.
Od 9 chasot izutrinata pa se' do pladne decata sobiraa potpisi od gragjanite na skopskiot ploshtad i po kafulinjata na ulicata Makedonija za poddrshka na vleguvanjeto na Makedonija vo NATO. Na kartichkite pishuvashe: Podgotveni sme, Makedonija vo NATO - nie sme vashe zlato! Potoa rechisi dva chasa, vo najzheshkiot del od denot, tie igraa i peeja pred ministerot Elenovski, vrshitelot na dolzhnosta ambasador na
 Republika Slovenija Milivoj Butinar i zamenikot komandir na shtabot na NATO vo Skopje. Se' vo imeto na NATO! Ljubovta kon NATO mu ja iskazhaa i lichno na Elenovski - mu dadoa plaketa za poddrshka.
Gragjanite ne ostanaa ramnodushni na toa shto go vidoa, pa megju vidno voznemirenite rechisi i nemashe chovek bez komentar. "Od kaj znaat ovie kutri dechinja shto e toa NATO? Ova e klasichna zloupotreba na deca za politichki celi. NATO e voena organizacija, ova go nema ni vo Severna Koreja. Osven toa, kako toa ministerot sedi pod senka, a decava stojat na otvoreno na nad 35 stepeni", komentirashe eden 48-godishen skopjanec.
Gragjanite negoduvaa i na toa shto organizatorite gi koristat i gi zloupotrebuvaa decata na zaginatite braniteli za vakvi kampanji. "Velat deka ova bilo organizarano vo chest na decata na branitelite. Pa kakva vrska imaat tie so NATO!? Da ne zaginaa poradi nashite evroatlantski ambicii?", reagirashe revoltirano edna mlada devojka.
Ministerot im vozvrati na dechinjata za poddrshkata za NATO so ruchek vo Domot na ARM. Ne uspeavme da doznaeme kako i' vozvrati na blondinkata koja silno go poddrzha ministerot na plus 40 stepeni. (Vecher)
PORADI ISPLATATA NA ADVOKATITE ZA "RASHTANSKI LOZJA"
Sudot bankrotira!
 Osnovniot sud 1 vo Skopje, najgolemiot sud vo Makedonija, e so nula na smetkata! Sostojbata e alarmantna, zashto vo sekoj moment mozhe da se blokira negovata rabota. Vo momentov ima pari samo za benzin za 50-tina kilometri za sluzhbenite vozila. Ako ima potreba da se izvrshi uvid na dve mesta vo gradot, istrazhnite sudii ne kje mozhat da stignat so sluzhbenite vozila. Avtomobilite sekojdnevno se koristat i za dostava na dokumenti do skopskite zatvori.
So isplata na parite na advokatite koi rabotea na sluchajot Rashtanski Lozja, shto se sudeshe vo Osnovniot sud 2, na "edinicata" i' se blokirala smetkata. Toa se sluchilo vo april godinava, koga Vlado Dzhilvidzhiev, eden od sudiite vo toj proces koj premina vo Osnovniot sud 1 po podelbata na sudovite, vednash podgotvil reshenie za isplata na advokatskite troshoci. Togash bile isplateni 3.931.000 denari. Sudot dvapati pratil pismeno izvestuvanje do pretsedatelot na Vrhovniot sud Dane Iliev, koj e nadlezhen za parite od sudskiot budzhet, no toj gi ignoriral. I pred blokadata na smetkata go informirale shto mozhe da se sluchi so smetkata, no odgovor nemalo. Otkako po isplatata na parite za advokatite smetkata bila blokirana, Iliev povtorno bil izvesten deka Sudot ima golem problem. Duri i detalno mu objasnile shto znachi Sudot da nema pari i kakvi posledici kje ima toa vo tekovnata rabota. Iliev ne odgovoril ni pismeno ni telefonski. Otishol na odmor?! Interesno e i toa shto vtoriot ovlasten za potpishuvanje na odobruvanje za dodeluvanje sredstva za Sudot, direktorkata na Sudsko-budzhetskata kancelarija, isto taka e na odmor.
Pretsedatelot Iliev nekolkupati beshe javno prozvan da dade otchet za toa kako gi deli parite od sudskiot budzhet. Reagiraa duri i od Sudskiot sovet - deka ne gi kani na sostanocite koga se rasprava za sudskite pari. Preku telefon Iliev so najpogrdni zborovi odbi da kazhe zoshto so sudskite pari raspolaga sam, tajno, bez da dade otchet pred kolegite i pred javnosta.
Zakluchno so 31 juli, Osnovniot sud 1 po razni osnovi dolzhi 27.484.069 denari - za sudski veshtachenja, za advokatski uslugi po sluzhbena dolzhnost, za struja, za voda i za telefon. "Zaglaveni" se i pritvorski predmeti poradi neplateni veshtachenja, pa osomnichenite dolgo vreme sedat vo pritvor bez sudenje. (Vest)
SO NAGRADI DO POEFIKASNO SUDSTVO
Vrednite sudii kje dobijat trinaesetta plata
Vrednite sudii vo idnina kje mozhat da se nadevaat na 13. plata, ako Vrhovniot sud gi pofali deka azhurno i kvalitetno gi reshavaat predmetite. Vakva pofalba od Vrhovniot kje mozhe da dobijat sudovite koi vo tekot na godinata uspeale da se spravat so prilivot na novite predmeti, no i gi namalile zaostanatite predmeti za polovina ili za edna tretina. Ovaa novina e predvidena vo noviot Zakon za platite na sudiite, so koj Ministerstvoto za pravda so dopolnitelni parichni sredstva za sudiite saka da ja zgolemi efikasnosta na sudovite. Zavisno od srabotenoto vo tekot na godinata, trinaesettata plata mozhe da bide celosna ili vo iznos od 70 otsto od redovnata plata na sudijata. Koga kje napolni deset, dvaeset ili trieset godini stazh, kako nagrada, sekoj sudija kje dobie edna plata plus.
Osven nagradi, noviot zakon predviduva i kazni za sudiite. Ako Sudskiot sovet utvrdi deka sudijata ne postignuva rezultati vo rabotata povekje od osum meseci ednopodrugo bez opravdani prichini, toj mozhe da bide kaznet so 15, odnosno 30 otsto od negovata plata, i toa ednokratno ili shest meseci da mu se odbiva propishaniot procent od platata. Spored novata metodologija najvisoki plati kje imaat sudiite na Vrhovniot sud - okolu iljada evra, a najniski sudiite na osnovnite sudovi so opshta nadlezhnost - okolu 40 iljadi denari.
ZAPADNA MAKEDONIJA
Po konjanikot Skenderbeg - cela vojska bisti
 Zapadna Makedonija i mestata shto se naseleni so Albanci se polnat so bisti, memorijalni centri i spomen-plochi. Shest godini po voeniot konflikt obelisci ima vo rechisi site sela. Impozantnata skulptura na konjanikot Skenderbeg shto se naogja vo Starata skopska charshija gi predvodi mnogute spomenici od ponoviot period. Skenderbeg, kogo Albancite go smetaat za svoj nacionalen heroj, vo 15. vek se borel protiv turskata imperija, a za Evropa bil poslednata porta protiv islamizacijata na kontinentot.
Na ploshtadot vo seloto Simnica, tetovsko, od pred nekolku denovi e postavena bista na balistot Dzhemo Hasa od Vtorata svetska vojna, koj e visoka 3,3 metri! Vo seloto Blace ima impozanten memorijalen kompleks na koj se ispishani iminjata na stotici balisti shto zaginale vo Vtorata svetska vojna. Istoricharite go ocenuvaat podiganjeto spomenici na balistite kako obid za revidiranje na istorijata, zashto balistite se borele zaedno so fashistite.
Spomenicite od ponovo vreme so bistite na zaginatite pripadnici na ONA se najchesti. Vo poloshkoto selo Negotino ima spomenik na Naser Ademi od redovite na poraneshnata ONA, koj zaginal vo konfliktot vo 2001 godina. Na 29 juli poraneshnite pripadnici na ONA i deneshni lideri na DUI Ali Ahmeti i Fazli Veliu pred toj spomenik izjavija deka kje ja prodolzhat borbata shto ja pochnale togash. Veliu se zakani i deka, ako nema celosna ramnopravnost megju Makedoncite i Albancite, kje ja vratat Makedonija vo 2001 godina. Vo Arachinovo e izgraden memorijalen kompleks Otpor, a za den na opshtinata e proglasen denot na koj helikopterite na ARM gi napadnaa teroristite. Povekje ulici vo seloto nosat iminja na poraneshni pripadnici na ONA shto zaginale vo borbite vo Arachinovo. Najava za imenuvanje na ulicite so iminja na poraneshni uchki imashe i vo Gostivar. Vo Orizare ima bista na Ismet Jashari - komandant Kumanova. Vo Selce, tetovsko, ima Kale na otporot. Memorijalen centar 12 avgust 2001 nikna vo Ljuboten, a beshe otkriena i spomen-plocha vo Vojce, Radusha. Na tetovskoto Kale ima spomen-plocha na komandant Roki, koj zaginal vo 2001 godina na toa mesto i koj "ranet od makedonskite neprijateli se borel za sloboda na Tetovo i na Skopje", se veli na sajtot na DUI.
Gradezhniot inspektorat pri Ministerstvoto za transport od poodamna gi proglasi za divogradbi site spomenici shto se izgradeni vo poslednite 16 godini. Povekjeto od niv nemaat gradezhni dozvoli. (Vreme)
PANIKA VO CARINATA
Otrovna zmija vo avtomobilot na direktorot Kargov
Carinata e vo panika! Vo sluzhbenoto vozilo na direktorot na Carinskata uprava Vancho Kargov e najdena otrovna zmija. Spored prvichnite analizi na ekspertite shto vednash doshle na samoto mesto, se raboti za sharka, koja e mnogu otrovna. Zmijata ja nashlo obezbeduvanjeto pri redovna kontrola na voziloto na Kargov, na zadnoto sedishte od avtomobilot. Kargov go potvrdi sluchajot i izjavi deka ne znae kako se nashla otrovnicata vo negovoto vozilo, koe vo toj moment bilo parkirano vo garazhata na Carinskata uprava. "Vednash me informiraa i gi prezedovme site potrebni merki za da se otkrie dali ova go napravil nekoj namerno ili zmijata vlegla vo avtomobilot dodeka toj bil parkiran nadvor, na parkingot pred zgradata", veli prviot chovek na Carinata.
Spored prvichnite informacii, ne se raboti za anonimna zakana do direktorot, tuku najverojatno zmijata zaskitala. Kargov potencira deka e mozhno otrovnicata sosem sluchajno da se nashla vo negovoto vozilo, so ogled na faktot shto letovo beshe zabelezhana vistinska naezda na ovie otrovni vlekachi pokraj kejot na Vardar. Vo Carinata strahuvaat deka vo garazhata mozhebi ima ushte zmii, pa zatoa itno ja povikaa sluzhbata za dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija, za da izvrshi celosno chistenje na terenot. (Vecher)
SIROMASHTIJATA GI UKINUVA TRADICIITE
Kumot ne saka da mu gori kjeseto
 Prazniot dzheb na gragjanite i vulgariziranjeto na ulogata na kumot e prichina za prekinuvanje na dolgogodishni i vekovni tradicii kaj Makedoncite. Mladozhencite i roditelite se soochuvaat so problemot da najdat nov kum za venchavka ili za krshtevka, zashto se' pochesto starite kumovi ja otkazhuvaat kumskata obvrska. Gragjanite, sveshtenicite i eticharite potvrduvaat deka so naglasuvanjeto na materijalnata strana se vulgarizira duhovnata uloga na kumot, a toa e prichina za prekinuvanje na mnogu kumski vrski. "Kumstvoto stana luksuz. Kumovite se otkazhuvaat od tradicijata zatoa shto nemaat pari. Bez najmalku 1.000 evra vo dzhebot teshko e da se bide kum", velat povekje sogovornici. Ima povekje primeri na otkazhano staro ili odbieno novo kumstvo. "Na moi bliski prijateli im otkazhaa starite kumovi, pa pochnaa potraga po nov kum. Baraa, shto se veli, i pod drvo i pod kamen. Kogo se' ne pokanija. Ni ponudija i nam, ama jas i soprugot gi odbivme zashto nemavme dovolno pari za da ja ispolnime kumskata obvrska", raskazhuva Rosa Kamcheva od Kavadarci.
Ovie soznanija gi potvrduvaat i sveshtenici vo MPC. Sveshtenikot vo negotinskata crkva Sv. Atanasij Sarafche Ivanov objasnuva deka kumot e duhoven tatko pri krshtevka ili pri venchavka. Kumot e toj shto pred Boga odgovara za tie shto gi krstil ili gi venchal. Toj veli deka znachenjeto na duhovniot roditel ne e vo materijalnata strana. Spored crkvata, najmalku e vazhno kakov podarok kje donese kumot i dali toj kje bide glaven na masata i na oroto. "Za zhal, mnogumina gledaat na materijalnata strana koga se raboti za kumstvoto. Kumot treba da dade, ama ne materijalno tuku pred se' duhovno. A dojde vreme koga stana povazhna materijalnata otkolku duhovnata strana", veli Ivanov. Sveshtenikot naglasuva deka retko koj prashuva dali nechij kum e vospitan vo pravoslavnata vera i dali toa svoe vospituvanje kje go prenese na deteto shto kje go krsti ili na mladencite shto kje gi vencha. "Najchesto kumovite se otkazhuvaat tokmu poradi materijalnata strana - koga treba da kupat televizor, shporet ili nekoj ushte poskap podarok. Dojde vreme kumovite da vnimavaat mnogu na toa da ne se posramotat pred domakjinite, pred narodot, komshiite... Najchesto prvoto prashanje po krshtevkata ili svadbata e: shto ti donese kumot?", veli sveshtenikot.
Vo Povardarskata eparhija kumot treba da plati taksa od 1.000 denari za krshtevka, odnosno 1.200 denari za venchavka. Ivanov smeta deka toj troshok e minimalen i zanemarliv vo odnos na drugite troshoci shto gi ima kumot. "No, lugjeto se revoltiraat i od tie mali iznosi, a oko ne im trepnuva koga tie pari im gi davaat na muzicharite. Ama vo crkvata nikoj ne gleda kolku plakja, a so parite shto im se lepat na muzikantite se pravi i chalam", smeta ovoj mlad sveshtenik.
Toa deka siromashtijata e golem problem vo Makedonija i deka vlijae vrz izgradbata na etichkite stavovi potvrduva i profesorot po etika na Filozofskiot fakultet od Skopje d-r Kiril Temkov. "Za zhal, edna tolku seriozna rabota kako shto e kumstvoto kaj nas stanuva neshto tolku ednostavno. Kumot e pokrovitel na zhivotot na lichnosta, svoeviden kontrolor i sovetnik. Kumstvoto treba da se istera skromno i seriozno, a ne kumot da se zadolzhi za pet godini i da ne mozhe da se razdolzhi. Pri kumstvoto ne treba da se dramatiziraat podarocite. Spored etichkite pravila, toa e skromna funkcija i del od tradicijata", naglasuva toj. (Dnevnik)
Odbelezhana godishninata od ubistvoto na strumichkite studenti
So panihida na Gradskite grobishta vo Strumica i so polaganje svezho cvekje pred spomen-obelezhjeto vo Maliot gradski park, beshe odbelezhana 56-godishninata od ubistvoto na pettemina strumichki studenti. Togashnata vlast gi ubila pred 56 godini Boris Belev, Mirko Pecev, Gjorgji Kosturanov, Gjorgji Jarmov i Stevo Topchev poradi nivnite zalozhbi za samobitnost na makedonskiot narod i za negova drzhavnost. Za zhivotot i deloto na pette strumichki studenti pred spomen-obelezhjeto zboruvashe Nikola Andonov, pretsedatel na Zdruzhenieto na gragjani politichki progonuvani, zatvorani i osuduvani za ideite za samobitnost na makedonskiot narod i za negova drzhavnost. (Dnevnik)
Otkrieni se grobovi vo kamen shto se stari stotici godini...
Vo tetovskoto planinsko selo Veshala, so okolu 800 zhiteli, na 1.200 metri nadmorska visochina, pri gradenje na lokalniot pat za sosednoto selo Bozovce sluchajno bile otkrieni grobishta vo koi imalo povekje od 20 grobovi so celosno zachuvani chovechki skeleti. Od zhitelite doznavame deka, razgrnuvajkji zemja na edna mala visochinka kaj selskata cheshma, bagerot naishol na golema kamena plocha so koja bile pokrieni grobovite. Lokalnoto naselenie go narekuva toa mesto Kisha, shto na albanski znachi crkva. Poraneshen pretsedatel na mesnata zaednica vo Veshala Emin Denjali izjavi: "Chovechkite skeleti se naogjaat vo kameni grobovi, naredeni eden do drug. I najstarite lugje vo Veshala ne znaeja deka ovde imalo grobishta". Lokalnite zhiteli pretpostavuvaat deka grobovite se stari 500 do 600 godini. Spored Dzhevasir Mahmuti: "Nekoi smetaat deka se raboti za grobovi na Iliri". M-r Stanislav Svetozarevikj od Istoriskiot arhiv ni izjavi: "Spored turskiot popisen tefter za vilaetot Kalkandelen (Tetovo) za 1452-1453 godina, ova selo, koe go noselo imeto Veshlovikj, imalo 52 makedonski pravoslavni semejstva so obvrska da bidat dervendzhii, odnosno da go chuvaat patot Tetovo - Prizren, no istoriskite podatoci davaat samo edna mozhna indikacija, a dali ovie grobovi im pripagjaat na poraneshnite zhiteli Makedonci ili ne - toa treba da se utvrdi so arheoloshki istrazhuvanja". (Vest)
 ...i docnoantichki glineni kjupovi
Vo seloto Opila, krivopalanechko, blisku do crkvata Sveti Nikola, pri gradezhnite raboti za postavuvanje na osnovite na stolbovite na 400-kilovolten dalnovod se najdeni dva pitosa (glineni kjupovi) od docnoantichkoto vreme. Poradi neznaenje, prviot kjup e celosno unishten i e ostaven na mesto kade shto e najden, a vtoriot e vnimatelno izvaden i neoshteten e odnesen vo eden ugostitelski objekt vo krivopalanechkoto selo Zhidilovo. "Koga kje se najdat vakvi arheoloshki predmeti, treba da se stavi beleg na mesto kade shto se najdeni, nadlezhnite institucii soodvetno da gi zgrizhat i da se pokazhe povekje respekt kon kulturnoto nasledstvo", izjavi Stevan Todorovski od Opila, koj zhivee vo blizina na navedenata lokacija. Opila e znachajno naseleno mesto i fortifikaciski punkt shto se naogjal na komunikacijata Stobi-Skupi-Pautalija, deneshen Kjustendil vo Bugarija. (MIA)
Kokoshka snese jajce so dvanaesetkrako sonce
 Edna kokoshka vo kokosharnikot na Lenche i Vancho Nikolovski od skopskata naselba Ilinden snesla jajce na koe se gleda sonce so 12 kraci! Jajceto ima bledozelena boja, a od stranata kade shto se naogja sonceto e splesnato. Domakjinkata Lenche ni reche deka prikvecherta koga gi sobirala jajcata od dvorot go nashla neobichnoto jajce vo edno od gnezdata vo kokosharnikot. "Jajceto ima tanka lushpa i vo delot kade shto se naogja sonceto e chuvstvitelno na dopir, pa zatoa malku pukna. Sakav da go svaram i da go bojadisam za da stoi, no sega koga pukna kje mora da go izedeme", ni reche Lenche.
Semejstvoto Nikolovski chuva okolu osumdeset kokoshki. Tie velat deka slichno na ova jajce edna od kokoshkite snesla i pred deset godini, no togash kracite na sonceto bile poinakvi. (Vest)
PO IMENUVANJETO NA ULICITE VO KANADA
Priznanie za makedonskata zaednica
 Davanjeto makedonski iminja na dve novi ulici vo Markam, grad vo blizina na Toronto, vo Kanada, e priznanie za makedonskata zaednica koja lobirashe kaj gradonachalnikot na Markam Frenk Skarpiti. "Ne' ima okolu 15.000, od site delovi na Makedonija. Tuka sme po 30-40 godini", veli Kire Dimovski, koj dojde megju svoite za da im ja kazhe ubavata vest deka i vo Kanada sega ima "Bitola". Toj zaminal od rodnata Bitola vo 1968 godina. Vo 1979 godina se naselil vo Markam, koj sega ima okolu 300.000 zhiteli. Vsushnost, stanuva zbor za amanet, shto na negoviot sin Dzhimi Dimovski mu go ostavil negoviot vujko Risto Galovski, pravnik koj zhivee vo Demir Hisar.
"Sin mi, koj e advokat i raboti za vladata vo Ontario, sakashe ulicite da dobijat makedonski iminja za da go zachuvame i da go afirmirame makedonskiot identitet na ovie prostori", veli Dimovski, koj zaedno so sinot gi pochnal procedurite za registriranje na iminjata na dvete ulici. Idejata i aktivnostite edna godina se chuvale vo tajnost za da gi opstruira grchkoto lobi. "Prvpat se sluchuva vo edno isto mesto da ima dve ulici so makedonski iminja. Dobrata sorabotka so gradonachalnikot Skarpiti, koj ni izleze vo presret, beshe kluchna za da ja postigneme celta. Sega Bitola si ja imam vo Markam, a Dame Gruev, kako smilevec, pochesto kje se spomenuva megju Makedoncite na ovoj kontinent, zashto toa i go zasluzhuva", veli Dimovski.
Blagoja Gajtanovski, rodum od Dolno Srpci, koj zhivee vo Kanada od 1974 godina, veli deka site Makedonci bile voodusheveni po dobivanjeto na iminjata. Organizirale i zabava na koja gradonachalnikot Skarpiti gi iznenadil so svoeto prisustvo, a gi donel i vekje ispishanite tabli so iminjata na ulicite. "Sakame i drugi ulici da dobijat makedonski iminja, zashto poinaku e koga zhiveesh, na primer, na ulicata Bitola otkolku na nekoja shto ne znaesh ni da ja kazhesh. Polesno kje bide za nashite", veli Gajtanovski.
Inaku, tie dvajcata bile inicijatori i za izgradbata na crkvata Sveti velikomachenik Dimitrij vo Markam. "Dojdovme vo Bitola za da narachame ikonostas za crkvata. Ni se dopadna ikonostasot vo crkvata vo seloto Podmochani". Po zhelba na Makedoncite od Markam, tie dojdoa vo Bitola za da mu predlozhat na gradonachalnikot Vladimir Taleski zbratimuvanje na dvata grada. "Kontaktite vo Markam vekje gi imame. Gradonachalnikot Skarpiti dovolno e zapoznaen so Makedonija i posebno so Bitola". (Utrinski vesnik)
 HERAKLEJA
Site mozaici se otkrieni
Antichkiot lokalitet Herakleja Linkestis godinava e vistinska atrakcija za turistite koi vo letniot period doagjaat vo Bitola. Po pauza od sedum godini otkrieni se site mozaici. Gi ima na povrshina od 1.300 kvadratni metri i tie se najbrilijantnite podni mozaici vo Makedonija i poshiroko. Za arheolozite tie sekogash se otvorena kniga za prouchuvanje na ranohristijanskata kultura, a za obichniot chovek mozaicite vo Herakleja se umetnichki dela. Vistinska umetnichka galerija na otvoreno!
"Obichno vo letniot period za posetitelite gi otkrivame samo najreprezentativnite mozaici vo tremot na golemata bazilika i vo predvorjeto na malata bazilika", veli arheologot Anica Gjorgievska. "Posleden pat site mozaici gi otkrivme vo 2000 godina, koga dobivme sredstva od FARE-programata za zashtita na kulturnoto nasledstvo. Nekoi od niv prvpat bea pretstaveni pred ochite na javnosta po 50-60 godini", veli taa. Gjorgievska naglasuva deka poradi golemite temperaturni razliki vo tekot na godinata nema uslovi site mozaichni povrshini vo Herakleja da bidat postojano otvoreni. Kon krajot na esenta tie se pokrivaat so pesok, eden vid zashtita od niskite temperaturi.
"Vekje 22 godini rabotam vo Herakleja i postojano razmisluvame okolu iznaogjanjeto na najdobrata solucija za postojana prezentacija na mozaicite. Ekspertite od Sovetot na Evropa, koi ja stavija Herakleja na listata na lokaliteti shto treba da imaat kontinuirana zashtita i od koi taa dobi najvisoki ocenki nasproti preostanatite vo Makedonija, predlagaa mozaicite da gi dislocirame vo posebna namenska zgrada. No, i tie uvidoa deka toa ne e vistinskoto reshenie. Sakame ovie umetnichki dela od ranohristijanskiot period da ostanat tamu kade shto se! Mozhebi treba da se razmisluva za postavuvanje t. n. pnevmatski kapi, no za toa se potrebni mnogu pari koi vo momentot ne mozheme da gi obezbedime", dodava Gjorgievska.
Vo megjuvreme, italijanskata vlada donirashe sredstva za razubavuvanje na lokalitetot. Vo nego kje se postavi fizichka i elektronska zashtita, kje ima novi pateki, prostorija za odmor na posetitelite i, shto e najvazhno, kje se raboti na dovrshuvanje na istochnata prostorija na teatarskata zgrada i na nejzino adaptiranje vo muzej.
Od 20 avgust arheolozite kje pochnat i so realizacija na proektot Nekropolite vo Herakleja, za koj Ministerstvoto za kultura obezbedi 300.000 denari, a kje se istrazhuva prostorot megju aktivnite Bukovski grobishta i Zooloshkata gradina. (Utrinski vesnik)
MARIOVO
Kje se gradi diplomatsko selo
 Vo Mariovo kje se gradi diplomatsko selo, najavi gradonachalnikot na opshtinata Novaci Lazar Kotevski. Spored nego, pretstavnici na Ministerstvoto za ekologija posetile nekolku mariovski sela - Staravina, Gradeshnica i Budimirci - za ushte ednash da razgledaat kade e najdobro da se gradi diplomatskoto selo. Skandinavskite drzhavi pokazhale interes da izgradat diplomatsko selo vo edno od mariovskite sela, po primerot na Finskoto selo vo prilepskiot del na Mariovo. Za koe od ovie sela kje se opredelat strancite, kje se znae naskoro. No, bez ogled na toa koe selo kje go odberat, renoviranjeto i adaptacijata na seloto kje bide spored vistinskiot izgled. "Na strancite koi kje se reshat da gradat diplomatsko selo vo Mariovo, Opshtinata Novaci kje im gi dade na koristenje site svoi objekti shto i' pripadnaa so delbeniot bilans", naglasuva Kotevski.
Izgradbata na diplomatskoto selo vo Mariovo kje pridonese za razvoj na selskiot turizam vo toj region. Kako shto e poznato, vo Mariovo, a posebno vo seloto Staravina, beshe zaljuben i poraneshniot ambasador na SAD Lorens Batler, koj izrazi zhelba da izgradi svoja kukja vo toa podrachje. Toj beshe chest gostin na Mariovo, od koe beshe voodusheven.
|
