VOVEDNIK

Do koga kje ne' delat, sudat ...?

Vo petokot (10 avgust) se navrshija 94 godini od Bukureshkiot dogovor (1913) so koj oficijalno beshe staven kraj na Balkanskite vojni i pochetok na novi stradanja i delbi na Makedonija. So amanet na golemite sili (Anglija, Francija, Rusija), balkanskite drzhavi (Romanija, Srbija i Crna Gora, Grcija i Bugarija) reshija kako najlesno da go reshat makedonskoto prashanje. Se sobraa, se dogovorija i - presekoa. Sechea onaka kako shto im fakja okoto, a koe oko e zasitno, pa i nivnoto. Sekoj gledashe da lapne od pogolemoto parche i na krajot, se razbira, nikoj ne beshe zadovolen. Koj kradec e zadovolen od podelbata na plenot, pa i tie. Nejse.
Vremeto vrvi i vo petokot se navrshija 94 godini od toj smrtonosen datum za nas Makedoncite, a nashite lideri tolku mnogu se "ispukaa" megjusebno na Ilinden, pa nemaa sili da im porachaat na potpishuvachite na toj dogovor deka Makedonija nikogash nema da ja zaboravi podelbata i nepravdata koja i' e napravena. No, koj sega kje misli na Bukureshkiot dogovor, nie si mislime na EU i NATO. Ne se najde partija i lider koj kje zastane cvrsto da gi shtiti nacionalnite interesi na Makedoncite. Na pochetokot na 90-tite, toa na cel glas go najavuvashe VMRO-DPMNE, no po kongresot vo Kichevo tie se pretopija vo demohristijanska partija, i sega TMRO na Vancho Shehtanski (koja mnogu ne ja esapat vo Republika Makedonija) ostana edinstvena da gi brani makedonskite nacionalni interesi. Ostanatite stanaa "gragjanski partii" i se grizhat za gragjanite na Republika Makedonija, ne gi interesiraat Makedoncite. Starite velea: "Teshko nas koga selanite kje stanat gragjani". Sega najdobro se uverivme shto sakale da ni kazhat, vodechkite partii se gragjanski i niv ne gi interesira istorijata na Makedoncite, a za nivnite interesi voopshto i da ne zboruvame. Zaboravaat deka za prosperitet i idnina (EU i NATO) ne mozhe da zboruvaat bez zdravi temeli (minatoto) i nivnata cvrstina.
***
Mozhebi i ne e lesno da se setite na 1913-ta. (Pra)dedovcite na deneshnive politichari umrele pred da gi nauchat decava do kade e Makedonija, koj ja podelil ..., a vo uchilishtata povekje se uchi za Rimskoto carstvo otkolku za makedonskite dinastii, potemelno se uchi geografijata na SAD otkolku etnogeografskata karta na Makedonija... Vo edni takvi uslovi morame da im prostime na segashnite lideri za neznaenjeto na sopstvenoto minato, no uveren sum deka se sekjavaat na 2001-vata, i na vojnata koja se vodeshe vo Republika Makedonija. Mozhat drugite da ja imenuvaat kako sakaat (tie i imeto ni go smenija), no toa beshe vojna so site elementi na vojna vo koja Makedonci gi dadoa svoite zhivoti vo odbrana na svojata tatkovina. E, tokmu vo nivna chest morashe da se setat na Karpalak i Ljubotenski Bachila, a ne da isprakjaat zamenici ministri kolku da si gi "izmijat racete". Ova, retko koj kje im go zaboravi.
***
Koga mi kazhaa za granatite mnogu se vozbudiv, no koga prochitav, pochnav da se potsmevam. Siroti teroristi od Kale ja promashile celta. Mora da bile slepci, koj drug od Kale bi ja promashil zgradata na Vladata na Makedonija? I zamislete, teroristichki napad vo vremeto koga site se na odmor?! Greshka, ostanale nekolku chistachki i chuvarot. Srekja e shto ovoj teroristichki napad zavrshi vo nashiot dvor i ne se ispofalivme pred svetot. Togash kaj kje ni beshe krajot, vednash kje go povrzea sluchajot so terorostichkata grupa od Pakistan koja ekspresno ja suredivme. CNN ne kje mozhevme da go izbrkame od Makedonija, chekajkji nashata policija da gi fati storitelite.
***
Vo sabotata, vo salata na crkvata "Sv. Petka" vo Rokdejl na svechen nachin beshe odbelezhana 30-godishninata od nejzinoto osvetuvanje. Izveshtaj okolu proslavata mozhete da prochitate na str. 31, no jas bi sakal samo da potsetam deka sudskite procesi okolu ovaa crkva se ushte ne se zavrsheni. Koja tragedija e toa! Se utepavme gradejkji crkvi - da bidat stolbot na nasheto edinstvo i obedinuvanje, koga odednash, poslednive 12-tina godini se pretvorija vo jadro na razdorot. Da bidam jasen, ne stanuva zbor za crkvite kako objekti, tuku za lugjeto koi vo imeto na Boga sakaat da mu sudat na narodot. Zaboravaat na evangelieto iako se kolnat vo nego. Namesto hristijanska ljubov, svedoci sme na presudi, anatemi, zabrani, kolnenja... I toa do sedmo koleno. Do kade stignavme? Kakvo stignuvanje, nie chekorime nanazad, a koga kje zastaneme barem vo mesto, nikoj ne znae. Namesto da se vkluchime vo borbata za zashtita na imeto (poglednete samo shto pravi grchkoto lobi shirum svetot, posebno se aktivni sega vo SAD), vo isprakjanje humanitarna pomosh koja e povekje od neophodna, vo gradenje uchilishta, starski domovi, aktiviranje na politichkata scena vo ova opshtestvo..., nie se osakativme (ne samo finansiski) vo megjusebno "jadenje", chii posledici nikoj ne mozhe da gi predvidi.
Neka e vechen jubilejot na MPC (40 godini) i na Sv. Petka (30 godini), so nadezh deka kje im dojde krajot na site sudski procesi koi go osakatuvaat makedonskiot narod.

Vash,
Ljupcho Stankovski

"Sv. Petka" od Rokdejl proslavi dva jubileja

Vo svecheno ukrasenata sala na Makedonskiot kulturen obrazoven centar "Ilinden" (MKOC) vo Rokdejl, MPCO "Sv.Petka" na najubav nachin gi odbelezha 40 godishninata od vozobnovuvanjeto na MPC, odnosno 30 godini (8/8/77 - 8/8/07) od svoeto postoenje.
Prisutnite gosti koi do posledno mesto ja ispolnija salata gi pozdravi Ilija Aceski. Megju niv bea ambasadorot na Republika Makedonija vo Kanbera, g-ot Viktor Gaber, poraneshniot premier na NJV g-dot Barry Unsworth, gradonachalnikot na opshtinata Rokdejl, Bil Saravinovski i negoviot pomoshnik Shaoquett Moselmane, Angel Ivanov, sovetnik pri makedonskata ambasada vo Kanbera, pretstavnici od makedonskite pravoslavni opshtini: Velimir Popovski, Ljupco Dvojakovski, Naum Despotovski, Blazhe Popovski, Dimche Vangelov, Robert Despotovski i Pece Trpchevski.
Posle intoniranjeto na himnite na Avstralija i Makedonija ambasadorot Gaber pozdravuvajkji gi prisutnite ja naznachi vazhnosta na ovie dva jubileja.
Kire Cirevski nakratko gi opisha site najznachajni sluchuvanja vo 30 godishnoto postoenje na crkvata "Sv. Petka", a prota Ljupcho Dvojakovski ja imashe taa privilegija da prochita referat za MPC.
Poraneshniot premier na NJV, g-dot Barry Unsworth prijatno gi iznenadi prisutnite koga im se obrati so Dobrovecher! Pomegju drugoto Barry ni otkri privatna tajna. Istata vecher toj i negovata sopruga Polin proslavuvaa 52 godini vo brak.
Gradonachalnikot na opshtinata Rokdejl, Bil Saravinovski vo ime na opshtinata podari finansiska pomosh, a chekot go primi Kire Cirevski.
Tode Kabrovski gi prochita mnogubrojnite telegrami koi pristignaa od site kraevi na Avstralija i od Makedonija.
KUD "Ilinden" gi odushevi prisutnite so spletot Kopachija. Veselbata ja prodolzhi doajenot vo Avstralija, Boris Despotovski so Krushevo aber pristigna, Slusham kaj shumat shumite ...
Chestitki do upravniot odbor i organizatorite pri crkvata "Sv. Petka" za izvonrednata organizacija.

Tekst i fotografii: Kiril Mitushev

PROPAGANDA

Cepenkov go pobugarchija vo Makedonija?!

Marko Cepenkov e Bugarin?! Ova barem mozhe da se zakluchi od smeshniot obid da se prevedat erotskite prikazni na Cepenkov, najgolemiot sobirach na makedonski folklor - "od bugarski jazik"!? Vo tekstot Kako Cepenkov da se prevede od bugarski, shto e objaven vo spisanieto Sintezi, e prikazhana i aplikacijata za objavuvanje na erotskite prikazni na Cepenkov od bugarski na makedonski jazik. Dvete komisii za izdavachka dejnost na Ministerstvoto za kultura go odbija ovoj proekt, zad koj kako recenzent stoi d-r Vasil Tocinovski, a preveduvach e Pavlina Dimitrevska. Knigata Erotski prikazni sepak izleze od pechat, bez iminjata na preveduvachot, struchniot redaktor na prevodot i recenzentot!
Vo tekstot vo Sintezi se potencira eden del od recenzijata na d-r Tocinovski: "Erotskite prikazni se izvorno zapishani i kje bidat objaveni spored originalniot zapis koj go ostavil Cepenkov". Toj dodava deka erotskite prikazni "Marko Cepenkov pedantno gi zabelezhal dodeka zhiveel vo Prilep". Sega nuzhno se postavuva prashanjeto: od koj jazik kje preveduva(la) izvesnata Pavlina Dimitrevska i koj prevod kje go redaktiral izvesniot struchen redaktor ako e tochno toa shto "struchnjakov" sam go kazhuva - deka prikaznite "Marko Cepenkov pedantno gi zabelezhal dodeka zhiveel vo Prilep", deka tie "se izvorno zapishani i kje bidat objaveni spored originalniot zapis koj go ostavil Cepenkov". (Spored Vecher)

KNIGA ZA POGROMOT VRZ EGEJCITE

"Makedonska sudbina"

Vo izdanie na Pirin neodamna izleze od pechat memoarskata kniga Makedonska sudbina od Julija Popvasileva. Stanuva zbor za izvonreden zhivotopis za semejstvoto na Marija i Gjorgji Abadzhievi od Dolni Poroj, sersko, vo egejskiot del na Makedonija. Knigata ja pishuva prvorodenata kjerka na Marija i Gjorgji i vo nea e opfaten zhivotot vo Dolni Poroj i vo Sofija, kade shto semejstvoto zhiveelo otkako bile proterani od svoeto rodno ognishte vo viorot na vojnite vo 1912-1913 godina. Makedonska sudbina e potresna ispoved na edna makedonska zhena, koja zaedno so svoite najbliski bega pred zhestokiot nalet i teror na ozlobenite Grci, no i svoeviden filigran za izvonrednite proizvodi shto izleguvale od racete na dolnoporojskata zhena. (Dnevnik)

POMOSH OD EU ZA SLEDENJE NA PARITE

Milion i pol evra protiv perachite na pari

Ekspertite smetaat deka najgolem problem na Makedonija e da gi sledi parite. Tokmu za taa namena Evropskata unija potpisha tvining dogovor vo visina od 1,5 milion evra so Institutot za fiskalni studii od Shpanija i Direkcijata za sprechuvanje na perenje pari - za zajaknuvanje na nejzinata administrativna i tehnichka sposobnost vo borbata protiv perenjeto pari. Direktorot na Direkcijata Vane Cvetanov veli deka so ovie pari kje se zgolemi brojot na vraboteni vo Direkcijata i kje se organizira nivna obuka, shto kje bide od golema korist vo borbata so perenjeto pari. Direkcijata vekje beshe korisnik na proekti shto gi finansirashe EU vo vrednost od 1,7 milioni evra vo 2006 godina. Dosega EU preku Evropskata agencija za rekonstrukcija obezbedi okolu 13,5 milioni evra za ovaa namena vo Makedonija. (Spored Vecher)

Donacija od Avstralija za Gradskata bolnica

Makedonecot Sotir Mitrev, koj zhivee i raboti vo Melburn, Avstralija, donirashe deset invalidski kolichki za Gradskata bolnica vo Skopje. "Donacijata e pomosh od makedonskiot narod vo Avstralija", izjavi Mitrev, koj vekje trinaeset godini e vo Avstralija i aktivno lobira za Makedoncite. Za humaniot gest na Mitrev vrabotenite vo Gradska bolnica izrazija blagodarnost. Vo slednite denovi Mitrev kje donira medicinska pomosh za Strumica, Kumanovo i Prilep. (Vecher)

Nova potraga po nafta vo Ovche Pole

Prodolzhuva ushte edna potraga po crno zlato vo Ovche Pole. Edna italijansko-makedonska firma naskoro kje startuva so dupchenje i sondazha na postojnite delumno obraboteni lokacii, na koi ushte vo poraneshna SFRJ se tragashe po mozhni izvori na nafta. Vchera vo Makedonija trebashe da pristigne eden od sopstvenicite na korporacijata, koja raspolaga so edna od vkupno shest tehnologii za vakov precizen vid istrazhuvanje vo svetot. Ovaa meshovita korporacija povekje decenii raboti na globalni proekti od energetskata dejnost vo Ukraina, vo Romanija i vo Kazahstan. Povekje od 32.000 hektari ovchepolska zemja pretstavuva del od prostranstvoto na nekogashniot ogromen morski bazen so chie presushuvanje ostanale mnogu fosili i golema energetska vrednost. (Spored TV A1)