SPORED NAUCHNICI OD GERMANIJA I ROMANIJA

Zaboluvanjeto od zholchen kamen mozhe da bide i nasledno

Ova vo princip vekje odamna im e poznato na pogolem broj lugje, osobeno na onie pacienti na koi moralo operativno da im se otstranat kamenjata od zholchkata, a zabolele tokmu poradi pogreshen nachin na ishrana. No, kaj edna grupa pacienti osven toa vazhna uloga igra i genetskata predispozicija, tvrdat nauchnici od Germanija i Romanija. D-r Frank Grinhage od univezitetskata klinika vo Bon za Dojche Vele go objasnuva znachenjeto na rezulatite do koishto doshol nauchniot tim.
"Od pred nekolku godini zapochnavme da istrazhuvame sluchai na pacienti so zholchen kamen, potochno nashite romanski kolegi prvi go sprovedoa toa so mnogu napor. Cel na proektot beshe vrz osnova na tie pacienti da najdeme genetski znaci shto kje pokazhuvaat dali se zgolemil rizikot za zaboluvanje od zholchen kamen ili ne".
D-r Frank Grinhage vekje dve godini raboti na povekje proekti shto se obiduvaat da otkrijat kolku e golem genetskiot faktor kaj zaboluvanjata od kamen vo zholchkata. Blagodarenie na zaednichkata sorabotka so romanskite kolegi, nauchnite rezultati ne se ogranicheni samo za Germanija, tuku dobivaat evropska komponenta. Taka nauchnicite od Bon i Klauzenburg otkrija deka sekoj deseti Evropeec ja sodrzhi vo sebe novo otkrienata genetska varijanta.
Po se izgleda se raboti za varijanta na genot ABCG8 shto za pacientite stanuva koben
Zadacha na zholchnata beshika e, sekretite od crniot dzhiger da gi pretvora vo zholchna technost. Koga zholchnata technost sodrzhi premnogu holesterin, odnosno masnotii vo krvta, pochnuvaat da se formiraat kamenchinja shto ja zapushuvaat zholchkata, za pacientot posledicite najchesto se bolni koliki odnosno napadi. Vo sluchaj na genetski promeni zholchkata se prezasituva so holesterin. So toa rizikot za formiranje na zholcheni kamenja drastichno se zgolemuva, za dva ili duri i tri pati, velat nauchnicite.
Samo vo Germanija godishno se pravat preku 170.000 operacii na zholchen kamen. Povekjeto pacienti se postari od 60 godini. So ogled na starosta tie mnogu poteshko ja podnesuvaat operacijata otkolku pomladite lugje.
Nauchnicite trgnuvaat od toa deka 70 do 80 procenti od zaboluvanjata se predizvikani od pogreshna ishrana. No, za sekoj treti do petti pacient za zaboluvanjeto se odgovorni naslednite geni.
Nauchnicite vo Bon i Romanija se nadevaat deka spored novite soznanija na pacientite sega mozhe da im se ponudi podobra terapija i prevencija, so cel da se izbegne operativen zafat, objasnuva d-r Grinhage:
"Mozhe da se nadevame deka protiv ovoj genetski promenet protein vo idnina kje mozheme da deluvame so odredeni lekovi. Pacientite koi imaat vakvi problemi ili pak ja nosat vo sebe ovaa varijanta na genot kje mozhat da kupat lek za da ne im se sozdavaat zholcheni kamenja povekje vo teloto".
Rabotata na d-r Grinhage ne zavrshuva so otkrivanjeto na ovoj gen:
"Mora da se kazhe deka toa nema da bide edinstveniot gen na zholcheniot kamen; nie trgnuvame od toa deka golema uloga igraat ushte tri ili chetiri razlichni geni na na zholchni kamenja. No, so sigurnost ne mozheme ushte nishto da kazheme. Potrebni se ponatamoshni ispituvanja", objasnuva d-r Frank Grinhage od Bon.

Neutralni boi za otmen prostor

Izborot na boi vo enterierot obichno doagja od pochetok na ureduvanje na nekoj prostor, a na nego vlijaat cela niza faktori - od lichniot vkus i karakter na sopstvenikot do glavnite karakteristiki na prostorot, kako povrshinata, visinata na prostorijata, vidot na stolarija.
Izborot na boja mnogu vlijae na chuvstvoto na prostranost i svetlost vo sekoj prostor.
Za site onie shto ne sakaat da eksperimentiraat, reshenie e neutralnata paleta - belata i crnata boja so site nivni nijansi, kako valkano bela, slonova koska, kremasta, belo kafe, boja na star pergament, pesok, karamela, site nijansi na siva.
Neutralnata paleta obichno ja sledat prirodno drvo, trska, mermer, priroden kamen, zhelezo, len... Takanarechenata preodna neutralna paleta vkluchuva sina, sino-zelena, zelena, violetova i nekoi nijansi na siva, a od toplite boi koi vlechat kon kategorijata neutralna paleta e terakota ili bela so "maten" dodatok na crvena ili zholta.
Neutralnata paleta ne treba da se mesha so drugi boi, bidejkji taa e najubava tokmu vo svojata ednostavnost. Idealna e za site prostori, osobeno za pomalite i potemni, kako i za onie vo koi sakame da istakneme nekoj del od stanot (lakovi na tavani, stolbovi, kamen dzid), nekoe parche od mebelot ili nekoj umetnichki predmet.
Ubavinata na neutralnata paleta e vo balansiranjeto na nijansite, pa poradi toa e eden od najpredizvikuvachkite "zafati" za site dizajneri na enterieri. Najprvo treba da se izbere edna osnovna boja okolu koja se gradi neutralniot enterier, vo koj mebelot, tepisite, slikite, ogledalata i ostanatite predmeti kje se stopat so svoite boi.
Na primer, ako trosedot i foteljite se beli, stavete gi pred nezhen kremast dzid, dodeka tepihot kje bide ednoboen (ili so edvaj zabelezhliv dezen za edna nijansa potemen od podlogata) so, na primer, svetla zholto-kremasta osnova (boja na pesok).
Na nego stavete masa za kafe so boja na buka, a na prozorite gusti beli zavesi od ist tekstil kako i trosedot.
Posebno e vazhen procesot na povrzuvanje na bojata vo razlichni delovi na prostorot. Ako tepihot vo edniot del od sobata e so chokoladna boja, nastojuvajte vo sprotivniot agol da postavite nekoj detalj vo ista boja (pernica na kremasta fotelja ili keramichka vazna).
Neutralniot kolorit preferira prirodni materijali, pa izbegnuvajte mebel so visok sjaj (elementi so povekje sjaj neka bidat, na primer, mesingani kvaki ili srebreni ramki za sliki). Svetilkite, pak, mozhe da bidat od prodzirno ili mlechno staklo, kristal i zhelezo. Indirektnoto osvetluvanje vo vakvi prostori ima vazhna dekorativna uloga i sozdava opushtena atmosfera.

So kafe do podobra memorija

Struchnjaci od Francuskiot nacionalen institut za medicinski istrazhuvanja dokazhaa deka povekje od tri sholji kafe dnevno im pomaga na postarite zheni da go namalat opagjanjeto na memorijata kako posledica od stareenjeto, dodeka kaj mazhite toj napitok nema slichno dejstvo.
- Izgleda deka efektot na funkcijata pomnenje e podobar koga postarite zheni pijat kafe, izjavi Karen Richi, edna od avtorite na studiite.
Pariskite istrazhuvachi nabljuduvale povekje od 7.000 mazhi i zheni vo tri golemi francuski gradovi, postojano proveruvajkji ja sostojbata na nivnoto mentalno i fizichko zdravje.
Zaklucheno e deka zhenite koi pijat povekje od tri sholji kafe dnevno, vo tekot na chetiri godini ja zadrzhuvaat podobro verbalnata i vizuelnata memorija povekje od onie koi toa ne go pravat.
Rizikot na ljubitelkite na kafe od opagjanje na memorijata bila pomala za 33 otsto, a na vizuelnata memorija za 18 otsto.
Ne e sosema sigurno dali memorijata kaj postarite zheni se zgolemuva pred ili posle konzumiranjeto na kafe, isto taka i zoshto ima dejstvo samo kaj zhenite.
Sepak francuskite istrazhuvachi gi predupreduvaat zhenite koi sakaat da pijat golemi kolichini kafe da podrazmislat shto im e povazhno - blagotvornoto dejstvo na ovoj napitok ili negovoto deluvanje na krvniot pritisok.

Polzavec shto kje go spasi svetot od zagaduvanjeto

Istrazhuvachki tim od Univerzitetot vo Hiroshima, Japonija, uspea so manipulacija na genite da proizvede modificirano rastenie od vidot polzavci shto apsorbira 80 otsto povekje azot-dioksid otkolku prirodnite rastenija, informira japonskoto Ministerstvo za obrazovanie i nauka, a prenesuvaat svetskite agencii.
Azot-dioksidot e mnogu toksichen gas shto go ispushtaat avtomobilite, a so sadenjeto na ovie rastenija pokraj patishtata znachitelno kje se namali zagaduvanjeto na zhivotnata sredina i kje se podobri zdravjeto na lugjeto.
Noviot vid polzavec e oznachen kako KNOX, a bil dobien na toj nachin shto so snop vshpricani joni vo prirodno rastenie se predizvikuva genetska mutacija.

Kompirot ne goi

Deka kompirot ne goi dokazhano e neodamna i toa na nauchno nivo.
Toj se sostoi od 80 procenti voda, pa taka so samo 70 kalorii na 100 grama i faktot deka ne sodrzhi masnotii go pravat eden od dozvolenite proizvodi za konsumacija. Energijata ja dava vo oblik na skrob, koj vo tekot na varenjeto se razgraduva taka shto organizmot mozhe brzo da go apsorbira, so shto toj e energetska, a ne kalorichna bomba.
Pod korata se naogja beta karoten i vitaminite C, B1 i B12. Vrednosta na sostojkite e pogolema dokolku se jade zaedno so mlechnite belkovini, na primer so mlado sirenje

Tikvica za zdrav krven sistem

Choveshtvoto gi konsumira tikvicite vekje 10.000 godini. Tie mozhe da izrasnat i do golemina na bejzbol palka, no togash vkusot ne im e tolku privlechen. Najvkusni se plodovite dolgi do 15 santimetri. Osven samiot plod, se jadat i cvetovite na tikvicata koi obichno se dinstaat.
Spektarot na nutrienti koi gi obezbeduvaat tikvicite e impresiven. Tikvicite se izvonreden izvor na mangan i vitamin C, a sodrzhat i magnezium, vitamin A, kalium, prehranbeni vlakna, folna kiselina, fosfor, bakar i vitamin B2. Mnogu od navedenite nutrienti imaat dokazhano zashtitno dejstvo vrz zdravjeto na krvniot sistem. Magneziumot igra vazhna uloga vo prevencijata od srcev i od mozochen udar, a zaedno so kaliumot uchestvuva vo regulacijata na krvniot pritisok. Antioksidansite, vitaminot C i beta-karotenot, sprechuvaat oksidacija na holesterolot i so toa go namaluvaat rizikot za ateroskleroza.
Folnata kiselina uchestvuva vo regulacija na nivoto na homocistein, dodeka prehranbenite vlakna vlijaat na namaluvanje na zgolemenoto nivo na holesterol. Imeno, i zgolemenoto nivo homocistein i holesterol se dobro poznati faktori za razvoj na bolestite na srceto.
Nutrientite koi gi sodrzhat tikvicite blagotvorno vlijaat i na zdravjeto na sistemot za varenje. Golemoto vnesuvanje prehranbeni vlakna pottiknuva praznenje na crevata, a so toa i otstranuvanje na toksinite od organizmot, dodeka, spored nekoi studii, folnata kiselina, vitaminot C i beta-karotenot davaat zashtita na kletkite na crevata od sostojki koi se potencijalni karcinogeni. Antioksidansite vitaminot C i beta-karotenot imaat i protivvospalitelno dejstvo shto gi pravi blagotvorni kaj sostojbi koi gi karakterizira vospalitelen proces, kako astma, osteoartritis i revmatoiden artritis.
Tikvicite spagjaat vo malobrojnite produkti shto imaat merlivo kolichestvo oksalati, komponenti koi, ako se vo telesnite technosti prisutni vo visoki koncentracii, mozhe da kristaliziraat i da predizvikaat zdravstveni problemi. Poradi toa, na licata so narusheni funkcii na bubrezite i na mochniot meur im se sugerira izbegnuvanje na tikvicite. Oksalatite mozhe da ja poprechat i apsorpcijata na kalcium, pa na licata shto primaat suplementi na kalcium im se sugerira tikvici da jadat barem dva-tri chasa pred vnesuvanjeto kalcium.

Jagneshka tava so spanakj

Sostojki
1600 gr. jagneshko meso
400 gr. spanakj
50 gr. oriz
150 gr. mlad kromid
10 gr. crven piper
3 jajca
400 ml. kiselo mleko
nekolku filuvani zeleni maslinki
50 ml. belo vino
sol
maslo za jadenje
crn piper
morsko orevche
zachinal
 

Nachin na podgotovka
Jagneshkoto meso (po mozhnost butche ili pleshka) go secheme na parchinja, ubavo go mieme, go brisheme so kujnska salfeta i go zachinuvame so sol i crn piper. Sekoe parche go valkame vo smesa od brashno i zachinal i go przhime vo zagreano maslo. Koga kje se vcrvi od dvete strani, go polivame so ladna voda i so belo vino, go pokrivame so kapak i go ostavame da se dinsta. Posebno vo tava so zejtin gi stavame sitno iseckanite mladi kromitchinja, malku gi proprzhuvame, pa go dodavame iseckaniot, prethodno izmien spanakj. Go proprzhuvame ushte malku, gi dodavame orizot, crveniot piper, solta, crniot piper i morskoto orevche i go trgnuvame od ogan. Koga kje se svari jagneshkoto meso, go vadime od sadot vo kojshto se varel i go prefrlame vo zemjena tava. Vo tavata go stavame i prethodno podgotveniot spanakj, doturame od vodata vo kojashto se varelo jagneshkoto i go stavame vo zagreana rerna da se peche. Koga orizot kje se svari, gi krshime jajcata vo podlabok sad, gi razmatuvame i go dodavame kiseloto mleko. Seto toa ubavo go meshame se dodeka ne se dobie homogena smesa i go posoluvame. So ovoj rojal ja prelevame tavata so jagneshkoto i ja vrakjame vo rerna da se peche ushte 10-tina minuti.

Salata od bukovka

Sostojki
200 gr. bukovki
500 gr. oriz
50 gr. rastitelen kashkaval
100 gr. domati
50 gr. kechap
maslinovo maslo
crn piper
sol
zachinal
 

Nachin na podgotovka
Na prethodno svareniot oriz mu gi dodavame bukovkite (marinirani ili pecheni i isechkani na sitni kocki), kashkavalot i sitno iseckanite domati. Gi dodavame maslinovoto maslo i zachinite i seto toa zaedno go izmeshuvame. Se servira vo chinija, odozgora poprskan so kechap.