NOVA STUDENA VOJNA?

Ruski bombarderi nad amerikanska baza

Za prvpat po zavrshuvanjeto na studenata vojna ruski bombarderi preletaa nad amerikanskata voena baza vo tihookeanskiot ostrov Guam, pishuva britanskiot vesnik Dejli telegraf. Moskva soopshti deka amerikanskite lovci presretnuvachi vednash poletale za da go presechat patot na dvata ruski aviona tupolev-95. Se chini deka incidentot, shto se sfakja kako ushte eden obid na Rusija za demonstriranje voena sila, go zbuni Pentagon, predizvikuvajkji nova nedoverba na Stejt departmentot kon promenliviot kurs na Kremlj, posochuva vesnikot dodavajkji deka amerikanskata armija ne mu dala publicitet na sluchajot iako Rusite so zadovolstvo se pofalile. "Stara tradicija vo avijacijata, koga dejstvuva na golemi dalechini, potochno koga leta nad okeanot i srekjava amerikanski avioni, e da gi pozdravi nivnite piloti. Sega ja obnovivme tradicijata. Razmenivme nasmevki so niv i se vrativme doma", reche nachalnikot na avijacijata za dejstvuvanje na golemi dalechini vo ruskoto Voeno vozduhoplovstvo, general-major Pavel Androsov.
Vesnikot ocenuva deka obnovuvanjeto na voenite igri na machka i glushec verojatno nema da naide na odobruvanje vo zapadnite prestolnini, vo koi voenite stratezi se premisluvaat kako da im odgovorat na se' pochestite provokacii od Rusija. Minatiot mesec britanskite lovci bea prinudeni dvapati da se krenat vo vozduh otkako ruski borbeni avioni tu-95 preletaa blisku do granicata na britanskiot vozdushen prostor, pishuva Dejli telegraf. Moskva go opravduva vcherashnoto preletuvanje na dvata bombardera nad amerikanskata baza vo Guam so tvrdenjeto deka i Amerikancite go pravat istoto. "A koga Amerikancite letaat pokraj nashite granici, shto pretstavuva toa?", reagira rakovoditelot na sluzhbata za informacii na ruskoto Voeno vozduhoplovstvo Aleksandar Drombishevski.

KISINDZHER:

Rusite se dalekovidi

Predlozite na Rusija za zaednichko koristenje so SAD na radarskata baza vo Azerbejdzhan i eventualnoto vkluchuvanje na noviot radar kaj Armavir vo Juzhna Rusija vo edinstven sistem za protivraketna odbrana zasluzhuvaat detalno prouchuvanje, pishuva poraneshniot drzhaven sekretar na SAD Henri Kisindzher vo statijata shto beshe objavena vo Vashington post. "Idejata sodrzhi dalekovidnost za toa kako da se ostvarat paralelni strategiski interesi, shto mozhe da se pretvori vo presedan za nadminuvanje na drugite globalni predizvici", veli Kisindzher. Spored nego, predlozite na ruskiot pretsedatel Vladimir Putin za povrzuvanje na ruskiot sistem so sistemot na NATO za rano predupreduvanje za istrelani raketi mozhe da se pokazhe kako "istoriska inicijativa za zaednichko spravuvanje so prashanjata shto pretstavuvaat zakana za site zemji".

NALUDNICHAVI IDEI NA EDEN HOLANGJANEC I EDEN AMERIKANEC

Kuranot da se zabrani, Meka i Medina da se unishtat!?

Holandskiot pratenik Hert Vilders, koj e lider na desnicharskata Partija za slobodata, povika Kuranot da se zabrani vo Holandija i go izednachi so Mojata borba na Adolf Hitler, opredeluvajkji go kako "fashistichka kniga koja gi opravduva pojavite na nasilstvo". Vo otvorenoto pismo shto go objavi vo lokalniot vesnik Volkskrant, Vilders veli deka so zabranata na Kuranot "kje im se prati signal na islamistite deka Kuranot ne mozhe da se koristi vo Holandija kako opravduvanje ili pottik za nasilstvo". Obvinitelstvoto soopshti deka kje proveri dali izjavite na Vilders se osnova za poveduvanje obvinenie za diskriminacija i povik na omraza, shto se kaznuva so zatvor do edna godina i parichna kazna od 6.700 evra. Vo pismoto shto go ispratil do vesnikot Vilders navel nekolku sluchai shto go motivirale na takov povik. Inaku, Majn kampf (Mojata borba) na Hitler e zabraneta vo Holandija od krajot na Vtorata svetska vojna.
A amerikanskiot pretsedatelski kandidat Tom Tankredo, kongresmen od Kolorado, neodamna izjavil deka zakanata so bombardiranje na islamskite najsveti mesta Meka i Medina vo Saudiska Arabija bi bila najdobar nachin za sprechuvanje na teroristichkite napadi. Toj veruva deka takvi napadi na SAD se neizbezhni i deka Vashington mora da razmisli kako da gi sprechi. "Koga nekoj bi me prashal mene, jas bi im objasnil na muslimanite deka po eventualniot napad na SAD bi usledil napad na svetite mesta Meka i Medina", rekol Tankredo. Nego vo SAD nikoj ne go sfakja premnogu seriozno, no se strahuva deka takvite izjavi mozhe da predizvikaat revolt kaj radikalnite muslimani, kako shto beshe sluchaj so karikaturite na prorokot Muhamed.

"NUKLEARNA OPCIJA" NA PEKING

Kina kje go unishtuva amerikanskiot dolar

Vo intervjuto za Foks njuz amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush izjavi deka obidot na Kina da go urne kursot na dolarot vo znak na odmazda za pritisocite na SAD okolu navodnata kineska manipulacija so juanot bil "drzok poteg". Bush reche deka ne go videl izveshtajot vo britanskiot vesnik Dejli telegraf vo koj se navestuva takov poteg, no ja predupredi Kina za sekoj obid da mu zadade udar na Vashington so koristenje na nejzinite golemi devizni rezervi. Toj smeta deka takvata informacija doagja od kabinetot na kineskiot pretsedatel Hu Dzhintao.
Prethodno vesnikot objavi deka dvajca visoki funkcioneri na kineskata Komunistichka partija vo svoite intervjua predupredija deka Peking bi mozhel da iskoristi povekje od 1.000 milijardi dolari kako politichko oruzhje ako SAD i' vovedat sankcii na Kina poradi "manipulacija so kursot na juanot".
Minatiot petok Kinezite objavija deka povtorenite povici od Vashington i od amerikanskiot Kongres za zabrzuvanje na promenite vo nivnata zemja so cel juanot da stane pazarno orientiran nema da gi prinudat na reforma na valutniot rezhim. Amerikanskite drzhavni mediumi ocenuvaat deka potegot bi bil kineska "nuklearna opcija" i bi predizvikal urivanje na vrednostite na dolarot koj vekje belezhi pad, nasproti silniot porast na vrednosta na amerikanskite drzhavni obvrznici. Navodno, Kina raspolaga so okolu 900 milijardi dolari vo razlichni amerikanski drzhavni obvrznici. Toa bi mozhelo da rezultira so vloshuvanje na sostojbata na amerikanskiot pazar na nedvizhnini, koj vekje e pogoden od problemi, kako i so turkanje na najbogatoto svetsko opshtestvo vo recesija. Na prashanjeto dali takviot poteg povekje bi i' nashtetil na Kina odoshto na SAD, Bush odgovoril potvrdno.

BRAZIL

Uapsen e svetski narko-bos

Svetskite mediumi javija deka vo Brazil e uapsen eden od najgolemite svetski narko-bosovi. Policijata go uapsila Kolumbiecot Huan Karlos Ramires Abadija vo eden luksuzen stan vo Sao Paolo. Liderot na narko-kartelot Norte del Vale beshe na spisokot na najbaranite shverceri so narkotici na amerikanskata Federalna agencija za borba so narkotoci DEA. Se' ushte ne e poznato dali Ramires Abadija kje bide ekstradiran vo SAD.

Na Arktikot ima nafta kolu vo Emiratite?

Pod povrshinata na Severniot Leden Okean se naogjaat zalihi na nafta i gas shto mozhe da se sporedat so zalihite na Obedinetite Arapski Emirati, izjavi chlenot na ruskata nauchna ekspedicija Arktik 2007, akademik Jurij Fortov. Spored nego, tie se najgolemite ili barem vtorite po obem zalihi na toj energens vo svetot, i se procenuvaat na "stotici trilioni dolari".
Na pres-konferencijata po vrakjanjeto na nekoi chlenovi na ekspedicijata vo Moskva, Fortov izjavi: "Ovaa ekspedicija ja pokazha mozhnosta za nivno osvojuvanje vo praktikata". Edna od celite na ekspedicijata Arktik 2007, koja se podgotvuvala devet godini, bila i "nauchno dokazhuvanje" na toa deka podvodnite grebeni Lomonosov i Mendeleev se prodolzhuvanje na sibirskata kontinentalna platforma. Vrz osnova na toa Rusija mozhe, vo soglasnost so Konvencijata na Obedinetite nacii za morsko pravo, da bara pred Obedinetite nacii proshiruvanje na teritorijata od 1,2 milioni kvadratni kilometri i da dobie pravo na eksploatacija na naogjalishtata na nafta i gas.
Zalihite na Obedinetite Arapski Emirati se pogolemi od 98 milijardi bareli nafta (neshto pomalku od deset otsto od svetskite zalihi) i okolu shest trilioni kubni metri gas.

IRAK

SAD "zagubija" 100.000 srpski kalashnikovi

Vo tekot na 2004 i 2005 godina Ministerstvoto za odbrana na SAD preku nekolku privatni firmi kupi za evtini pari okolu 350.000 kalashnikovi od Srbija i od Bosna. Spored Amnesti interneshenel, koj se povikuva na izveshtaj na amerikanskata vlada, izvesno kolichestvo tokmu od tie pushki se onie shto Amerikancite gi zagubija vo Irak. Povod za izvlekuvanjeto na ovoj fakt od fioka e pishuvanjeto na Vashington post deka Pentagon ostanal zachuden koga prebrojal deka od oruzhjeto shto i' go podaril na mladata irachka armija vo tekot na 2004 i 2005 godina nedostigaat okolu 190.000 parchinja oruzhje, od koi nad 100.000 pushki, 80.000 pishtoli i 10.000 drugo oruzhje i panciri. Toa e nad 30 otsto od seto oruzhje i voena oprema shto SAD im gi podarile na irachkite voeni sili vo vkupna vrednost od 2,8 milijardi amerikanski dolari.
Nekoi izvori od Pentagon priznavaat deka oruzhjeto se delelo nabrzina, bez pochituvanje na vazhechkata procedura i procena na borcite, osobeno vo 2004 godina, koga obuchuvanjeto na Irachanite go vodel general Dejvid Petreus, koj denes e komandant na amerikanskite sili vo Irak. Seto ova beshe povod da se povede istraga, zashto postojat konkretni somnevanja za toa deka toa oruzhje e vo racete na buntovnicite. Zar ima podobar primer od soznanieto deka edna cela irachka brigada na mladi i neprovereni borci brzo se rasturi i pomina na stranata na protivnicite na rezhimot? "Tie nemaat poim kade im e oruzhjeto. Toa znachi deka SAD gi vooruzhuvaat loshite momchinja koi se borat protiv nas!", iznenadeno veli analiticharot Rejchel Stol. Potsetuvajkji se na tie vreminja, Eden neimenuvan amerikanski general go veli slednovo: "Iskreno, na pochetokot nemavme izbor, zashto nemavme dovolno lugje. Mozhevme da go chuvame oruzhjeto se' dodeka ne ni se sredi logistichkiot i dokumentacioniot sistem, no smetavme deka e podobro da go dademe za borbite shto togash se razgoruvaa vo Nadzhaf, Faludzha, Mosul, Samara..."

OBEDINETI NACII

Evropskata unija kje ja istisne Velika Britanija od Sovetot za bezbednost?

Velika Britanija bi mozhela da ostane bez svoeto mesto vo Sovetot za bezbednost vo Obedinetite nacii za smetka na Evropskata unija, tvrdi londonskiot Dejli telegraf povikuvajkji se na izjava na visokiot funkcioner vo britanskiot Forin ofis Mark Malik Braun.
Spored vesnikot, vo razgovor so diplomati na EU Braun izjavil deka Unijata kje ima edno mesto vo sistemot na institucii vo svetskata organizacija. Braun, koj vo vladinata administracija se najde po temelnata rekonstrukcija shto ja napravi noviot britanski premier Gordon Braun, vo toj razgovor istaknal deka e golem zagovornik na edna takva reforma na OON. Megjutoa, Dauning strit 10 objasni deka "ne stanuva zbor" za toa Velika Britanija da ostane bez svoe mesto vo Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii. Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, vo koe sega raboti Mark Malik Braun, potvrdi deka toj dal takva izjava, no vo vreme koga ne bil funkcioner vo vladata.

Britanskite vojnici se zamolchani

Britanskite vojnici, mornari i pripadnicite na vozduhoplovnite sili ne smeat vekje javno da zboruvaat za svojata rabota nitu da komuniciraat so nadvoreshniot svet po elektronski pat ako za toa nemaat soglasnost i dozvola od svoite pretpostaveni ili od voenite vlasti. Britanskoto Ministerstvo za odbrana gi vovede ovie restrikcii po "neprijatnite sluchuvanja" i burnata raspravija vo domashnata javnost i vo armijata vo tekot na izminatata prolet, otkako vo vodite na Shat el Arab Irancite zarobija grupa britanski mornari i marinci. Po osloboduvanjeto i vrakjanjeto doma - za pari - tie gi raskazhaa svoite dozhivuvanja vo mediumite. So novite merki celosno se zabranuva naplatuvanje na intervjua ili objavuvanje knigi za iskustvata od voenata sluzhba, shto znachi deka povekje ne kje mozhe da se sluchi takov "incident".

UKRAINA

Leonid Stadnik so 257 santimetri e najvisok chovek na svetot

Ukrainecot Leonid Stadnik (37) so svoite 257 santimetri e proglasen za najvisok chovek na svetot, zatoa shto e za 21 santimetar povisok od Kinezot Bao Ksishun (236 santimetri), za kogo dosega se veruvashe deka e najvisok, javija od Ginisovata kniga na rekordi. Stadnik od poodamna tvrdi deka e najvisok chovek na planetava, no duri denovive mu bile napraveni oficijalni merenja od tim od Ginis, po shto i oficijalno ja dobil titulata. Roditelite na Stadnik se prosechno visoki i toj do svojata 14. godina imal normalna visochina, no togash mu bila izvrshena operacija zatoa shto navodno ne bil dovolno stimuliran razvojot na hipofizata. Do zavrshuvanjeto na obrazovanieto i vrabotuvanjeto kako veterinar, Leonid porasnal 203 santimetri. Poradi visochinata ne mozhel da se prevezuva so velosiped, nitu so avtobus, pa moral da koristi zaprezhna kola. Pred shest godini moral da dade otkaz od rabota zatoa shto imal golemi pluskavci na nozete poradi toa shto ne mozhel da si dozvoli da mu napravat dovolno golemi chevli. Toj zhivee so svojata majka na nivnata farma vo Podljanci.
Inaku, za najvisok chovek vo istorijata na choveshtvoto se smeta Amerikanecot Robert Vadlou od Ilinois, koj bil visok 272 santimetri koga umrel vo 1940 godina.