KOJ E POSREDNIKOT ZA KOSOVO FRENK VIZNER

SAD lobiraat za nezavisnost, a mislat na naftata?

Srpskiot analitichar Tomislav Kresovac tvrdi deka politichkite sudiri za statusot na Kosovo vsushnost se bitka za Koridorot E-8, preku koj e predvideno da se transportira nafta od Kaspiskoto More, preku Burgas, Sofija i Skopje, do Valona vo Albanija, pishuva belgradskiot vesnik Kurir. "SAD ne mozhea da najdat podobar chovek shto kje gi zastapuva nivnite interesi od Frenk Vizner. Toj mina pogolem del od karierata kako instruktor i organizator na akciite na CIA", tvrdi Kresovac ukazhuvajkji na toa deka pochinatiot tatko na Vizner vo 1951 godina bil shef na Planskoto oddelenie na Stejt departmentot, a kako agent na CIA bil vkluchen vo pravenjeto na planot 29-51 - strategiska procena za mozhna voena intervencija na SSSR vrz SFRJ. "Prijatelstvoto na semejstvata Vizner i Bush zajaknalo niz rabotata na kompaniite Enron i Dajnkorp, koi vrshele valkani raboti za CIA i za Pentagon, a denes imaat biznisi vo Makedonija i vo Kosovo. Vizner e chovek na Enron, no i zastapnik na kompanijata Halibarton, chij direktor do neodamna beshe amerikanskiot potpretsedatel Dik Chejni i koja dobi dozvola od Vashington da go finansira proektot za naftovod na Koridorot E-8. Vizner rabotel i za kompanijata Ruter i Smit koja ja izgradi voenata baza Bondstil", otkriva Kresovac. Toj predupreduva deka "poradi naftata i geoekonomskite koridori shto se vazhni za SAD i za EU, Vizner kje se bori pokrainata da stane nezavisna ili so ogranichen suverenitet pod pokrovitelstvo na NATO i na Vashington" i istaknuva deka vo slednite decenii "niz Balkanot treba da pomine amerikanski profit od stotici milijardi dolari".

Ako Kosovo stane nezavisno, Srbija treba da se otkazhe od EU!

Poraneshniot koordinator na srpskiot pregovarachki tim za statusot na Kosovo Leon Koen smeta deka, ako pokrainata dobie nezavisnost, Srbija kje mora da gi prekine pregovorite za Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija. "Ako kosovskite Albanci proglasat ednostrana nezavisnost i ako taa samoproglasena drzhava ja priznaat SAD i EU, togash Belgrad mora da reagira. Kako i sekoj gragjanin na Srbija, vladata i parlamentot se dolzhni da go pochituvaat Ustavot, pa vo toj sluchaj mora tie kje moraat da donesat odluka za otkazhuvanje od procesot na integracija vo Evropskata unija", veli Koen.
Spored negovoto mislenje, so priznavanjeto na otcepenoto Kosovo chlenkite na EU bi go iskazhale svoeto neprijatelstvo kon Srbija, koja kje mora da konstatira deka nema shto da bara megju tie shto go poddrzhuvaat parchenjeto na nejzinata teritorija. Koen objasnuva deka reshavanjeto na kosovskoto prashanje i vleguvanjeto na Srbija vo evroatlantskite integracii sepak se povrzani procesi, iako oficijalno se zboruva deka stanuva zbor za dva nezavisni procesa.

Kosovo - drzhava na NATO

Sovetnikot na pretsedatelot na srpskata vlada Aleksandar Simikj oceni deka "zad planot na Marti Ahtisari mozhebi se krie namera na NATO vo Kosovo da vospostavi drzhava pod svoja kontrola, vo koja bi imal neogranichena vlast". Spored nego, vnimatelnata analiza na Aneksot 11 go otvora prashanjeto dali svetot prvpat e soochen so nastojuvanje na eden voen sojuz da napravi sopstvena drzhava, vo koja gragjanskite institucii ne bi ja ogranichuvale negovata voena sila?

SINOT NA LIBISKIOT LIDER GI POTVRDI OBVINUVANJATA

Gadafi prizna deka Bugarkite gi machele so elektroshokovi

Sinot na libiskiot lider Moamer el Gadafi prizna deka vo pritvorot vo Libija gi izmachuvale sheste bugarski bolnicharki koi bea osudeni na dozhivoten zatvor poradi namerno zarazuvanje na stotici deca so HIV. Lekarot i pette bolnicharki, koi po osumgodishniot prestoj vo libiski zatvori neodamna se vratija vo Bugarija i vednash bea pomiluvani, tvrdat deka bile siluvani i izmachuvani so elektroshokovi i so dresirani kuchinja. Saif al-Islam Gadafi, postariot sin na libiskiot lider, vo intervjuto za televizijata Al dzhezaira go prizna samo izmachuvanjeto so struja. "Da, tie bea izmachuvani so elektroshokovi i dobivaa zakani deka kje bidat zagrozeni chlenovi na nivnite semejstva", izjavi toj.
Ashraf al-Hazuz, 38-godishniot palestinski lekar koj zede bugarsko drzhavjanstvo za da bide osloboden vo paket so bolnicharkite, raskazhuva deka libiskite strazhari go izmachuvale so struja so elektrodi na genitaliite i na nozete, mu pushtale kuchinja shto bile dresirani za napad i go vrtele vrzan za metalna prachka kako kokoshka na razhen. Majkata na edna od bolnicharkite izjavi deka nejzinata kjerka ja machele so tepanje, so elektroshokovi i so poprechuvanje da zaspie. Bolnicharkata si gi presekla venite za da se samoubie samo dva meseca otkako bila privedena.

Holivudski film za bugarskite sestri!

Postoi mozhnost naskoro vo Holivud da pochne snimanje na film za sudbinata na bugarskite medicinski sestri, pod raboten naslov Shestemina od Bengazi. Scenarist na filmot e En Pikok, koja e poznata po rabotata na filmot Hronika za Narnija, a kako producent se spomenuva Sikst sens kompani, koja uchestvuvashe vo snimanjeto na dobitnikot na Oskar Hotel Ruanda. "Prikaznata e inspirirana od dramata na bugarskite bolnicharki vo Libija. Tie bea izlozheni na nechovechki torturi vo zatvorot i prezhiveaja za da ja kazhat vistinata. Svetot mora da bide svesen za taa nepravda", izjavil za Rojters producentot na filmot, koj naedno kje bide i prikazna za humanitarnata drama na 460 deca shto bea zarazeni so AIDS.

DO 2040 GODINA

Turcija kje stane pustina?

Golem del od Turcija kje se pretvori vo pustina do 2040 godina, objavi turskoto elektronsko izdanie Internet haber povikuvajkji se na edno istrazhuvanje na NASA. Vo nego se posochuva deka postoi opasnost Turcija da dobie karakteristiki na pustinska zemja poradi zasilenata erozija i nedostigot na efikasni merki protiv nea. Spored kartata, duri 40 otsto od teritorijata na Turcija e opfatena so mnogu silna erozija, okolu 24 otsto so silna, okolu 23 otsto so sredna i samo 5,5 otsto so lesna erozija.
I aktuelnite sluchuvanja gi potvrduvaat predviduvanjata na NASA. Po tri dena bez voda za pienje, snabduvanjeto so voda vo turskiot glaven grad Ankara e obnoveno. Od 1 avgust vo Ankara se na sila merki za shtedenje na vodata, pri shto restrikciite traat i do 48 chasovi. Otkako dotekot na voda beshe obnoven, gradonachalnikot na Ankara Melih Golkchek izjavi deka vodata nema da se zapira vo slednite deset dena, a so ekonomichno troshenje kje se nadminat problemite so vodosnabduvanjeto. Za vreme na nedostigot na voda mnogu zhiteli chekaa vo redovi da napolnat voda od fontanite i od javnite cheshmi, a vo najteshka situacija bea bolnicite.

HRVATSKA

Gi palele shumite kaj Dubrovnik za da pravat golf- tereni?!

"Nema da obvinuvame nikogo, no i vo drugi zemji se sluchuvalo palenjeto shumi da stanuva legalen metod za prenamenuvanje na zemjishteto, a toa zakonot mora da go sprechi. Ne smeeme da dozvolime, kako shto se sluchuva vo turistichkite zemji Shpanija i Grcija, nedostigot na gradezhno zemjishte da se nadomestuva so palenje shumi. Ne smeeme da dozvolime na tie mesta da niknuvaat golf-tereni ili apartmanski naselbi", izjavi na pres-konferencija vo Zagreb pretsedatelkata na Demokratskiot centar Vesna Shkare-Ozhbolt. Taa ja predupredi vladata na ovaa mozhnost i ja povika seriozno da se zafati so ovoj problem i da gi poddrzhi novite zakonski izmeni so koi se sprechuva toa zlodelo. Ozhbolt navede konkretni primeri vo koi na mestata na izgorenite shumi nad Bashka Voda i kaj Dubrovnik niknal privaten heliodrom i lozja.
Pokraj ova, pozharite vo dubrovnichkiot region gi rasplamtea i megjusebnite obvinuvanja za toa koj e vinoven za nivnoto shirenje megju Republika Hrvatska, Federacijata na BiH i Republika Srpska. Osobeno se revoltirani bosanskite pozharnikari, koi Hrvatska gi obvini deka ne se angazhirale dovolno vo suzbivanjeto na ognenata stihija.

SPORED SHENGENSKITE PRAVILA

Slovenija gi uriva mostovite kon Hrvatska

Vo ramkite na voveduvanjeto na shengenskiot vizen rezhim na granicata so Hrvatska, Slovenija pochnala so zatvoranje na divite premini na koi lokalnoto naselenie ja preminuva granicata nadvor od drzhavnite granichni premini, javi hrvatskiot Vechernji list. Vesnikot pishuva deka Slovencite go urnale drveniot most vo seloto Lupinjak shto bil izgraden pred Vtorata svetska vojna i gi povrzuval dvete drzhavi. Od 1994 godina mostot go koristele samo lokalnite zhiteli so posebni propusnici, koi imaat obrabotliva zemja preku granicata.
Vo ramkite na sproveduvanjeto na reformite Slovenija godinava mora da prisposobi 16 granichni premini na standardite na shengenskiot rezhim. Na kopnenata granica megju Slovenija i Hrvatska ima 60 patni granichni premini, od koi 25 se za megjunaroden soobrakjaj, 11 za megjudrzhaven, dodeka 24 premini mozhat da gi koristat lica shto poseduvaat pogranichni propusnici shto se izdadeni vrz baza na dogovorot za pogranichen soobrakjaj i sorabotka.

Temelite na Al Kaida se vo Bosna?

Radikalnata organizacija Al Kaida prerasnala vo moderna teroristichka organizacija za vreme na bosanskata vojna od 1992 do 1995 godina, tvrdi profesorot na Amerikanskiot koledzh za marinci Dzhon Shindler vo intervju za Si-En-En. Shindler tvrdi deka togashnite bosanski vlasti gi povikale chlenovite na Al Kaida za da organiziraat kampovi za teroristichka obuka vo Bosna i Hercegovina.
Vo svojata kniga shto mu e posvetena na terorizmot, amerikanskiot ekspert tvrdi deka administracijata na poraneshniot amerikanski pretsedatel Bil Klinton zaedno so Iran tajno gi snabduvala so milioni dolari, so oruzhje i so oprema bosanskite mudzhahedini, vkluchuvajkji ja megju niv i Al Kaida.

Oruzhje od Crna Gora protiv Talibancite

Crnogorskata vlada ja razgleduva mozhnosta da mu isprati na Avganistan donacija vo oruzhje i municija, soopshti ministerot za odbrana Boro Vuchinikj. Donacijata doagja vo vreme koga prozapadnata avganistanska vlada vodi zhestoki borbi protiv talibanskite buntovnici koi vo poslednive meseci gi zasilija svoite akcii niz celata zemja, kako odgovor na ofanzivata na Amerikancite. "Odgovarajkji na baranjeto na avganistanskata vlada shto e upateno preku megjunarodnite mirovni misii vo taa zemja, nashata vlada ja razgleduva mozhnosta za upatuvanje donacija vo oruzhje i municija. Takva donacija vekje ispratile nekoi zemji od regionot, a ovaa kje bide nash pridones za vospostavuvanje mir i stabilnost vo taa zemja", izjavi Vuchinikj.

GRCIJA

Arheolozite baraat tragi od Aleksandar vo Kuvajt

Osvojuvanjeto na Azija shto go napravil Aleksandar Veliki predizvikuva strahopochit i gi privlekuva arheolozite na eden napushten ostrov na bregovite na Irak. Eksperti na grchkata vlada kje odat vo Failaka, koja togash bila isturena pozicija na vojskata na Aleksandar, a sega e pod uprava na Kuvajt. Arheolozite se nadevaat deka pod zheshkite pesoci na Failaka kje gi iskopaat tajnite na prethodnoto osvojuvanje - naselbata shto ja utvrdil vojskovodecot na Aleksandar Nearh vo 4 vek p. n. e. "Kje se fokusirame na ostatocite od antichkata tvrdina i na grobishtata", izjavi generalniot sekretar na grchkoto Ministerstvo za kultura Hristos Zahopulos. Prethodnite aktivnosti na francuskite arheolozi otkrija ostatoci od eden hram na grchkata bozhica na lovot Artemida i nekolku grchki moneti i idoli.

Pasok saka predvremeni izbori shto poskoro

Opozicionoto Segrchko socijalistichko dvizhenje PASOK saka predvremenite parlamentarni izbori vo Grcija da se sprovedat shto e mozhno poskoro, pishuva grchkiot vesnik Etnos. Toj ja prenesuva izjavata na liderot na socijalistite Jorgos Papandreu koj veli deka drzhavata se naogja vo tragichen kjorsokak, situacija shto ja predizvikalo vladeenjeto na Nova demokratija na premierot Kostas Karamanlis. "Pod pritisok na javnosta, poradi raspagjanjeto na drzhavata i ekonomskite teshkotii na prosechniot Grk do koi ne' dovede Nova demokratija, Karamanlis kje bide prisilen porano ili podocna da raspishe izbori. Tie se edinstvenoto reshenie", veli Papandreu.

Se obidel da prenese kukja preku granica

Na granichniot premin Pasjak vo Hrvatska e otkriena dva veka stara avtohtona turopolska kukja, razmontirana i spakuvana vo kamion. Na svetskiot pazar vakva kukja mozhe da se prodade za 200.000 evra. Pratkata ja narachal eden britanski drzhavjanin, a bila deklarirana kako stara drvena gragja. "Se plasham deka ova ne e edinstven sluchaj i verojatno vakvo neshto se sluchilo i porano", izjavil carinikot Robert Mladenikj.

Gumi za dzhvakanje od koi rastat gradite?

Agencijata za bezbedna hrana na Bosna i Hercegovina pratila dopis do nadlezhnite inspekciski sluzhbi so koj bara da proverat dali na pazarot ima gumi za dzhvakanje od koi navodno rastat gradite. Spornite gumi za dzhvakanje, po poteklo od Kina, sodrzhat ekstrakt shto se koristi vo kozmetichki celi za zgolemuvanje i zacvrstuvanje na gradite.

Skotland jard se potpira na albanski kodoshi

Albanski imigranti sobrale golem del od iznosot od dva miliona funti shto Skotland jard lani im go dal kako "blagodarnost" na svoite informatori za kriminalni dejstva na imigrantite. Ova go potvrdil lichno inspektorot Stiven Haus, shef na specijalniot direktorat za kriminal vo Shtabot na Skotland jard.