I PO SHEST GODINI

Teshko so Ohridskiot dogovor, ushte poteshko bez nego

Na shestata godishnina od potpishuvanjeto na Ohridskiot dogovor dominiraat obvinenija za podgotvuvanje repriza na konfliktot od 2001 godina i razlichni mislenja na politichkite partii za ispolnetite obvrski. Partiskite konfrontacii denovive kulminiraat so obvinuvanja za radikalizacija na sostojbite, za montirani istrazhni postapki protiv opozicioni politichari, so somnezhi okolu granatiranjeto na zgradata na Vladata. Seto ova se sluchuva vo godinata koja, i spored vlasta i spored opozicijata, e kluchna za ispolnuvanje na uslovite za evroatlantska integracija na Makedonija. Ohridskiot dogovor, koj mu stavi tochka na voeniot konflikt vo zemjata i chii najvazhni reshenija se vgradeni vo Ustavot, spored domashnite i megjunarodnite eksperti e najvazhniot dokument od chie ispolnuvanje zavisi evropskata idnina na Makedonija.
Dva dena pred shestgodishninata od Ohridskiot dogovor vladeachkata VMRO-DPMNE ostro go obvini opozicioniot SDSM deka so najavite za radikalizacija na situacijata vo drzhavata podgotvuva povtoruvanjeto na konfliktot od 2001 godina za da se vrati na vlast spored istiot recept shto bil primenet i togash. Vlatko Gjorchev, chlen na Izvrshniot komitet na VMRO-DPMNE, odnovo go postavi prashanjeto dali poraneshniot premier i lider na SDSM Vlado Buchkovski gi mobiliziral opshtinskite organizacii na SDSM za radikalizacija na sostojbite vo Makedonija. "Dali vakvoto scenario beshe upotrebeno i vo 2001 godina so cel da se zashtitat kriminalcite i opozicijata da se vrati na vlast?", prasha Gjorchev. VMRO-DPMNE denovive uporno postavuva prashanja dali vo scenarioto za radikalizacija e predvideno i uchestvo na aktivisti na DUI i kakva e ulogata na poraneshnite policiski funkcioneri Branko Bojchevski, Zoran Verushevski i Mile Zechevikj.
Vo SDSM kategorichno gi otfrlija tvrdenjata na VMRO-DPMNE za podgotvuvanje nov konflikt. "SDSM ne e del od nekakvo scenario nitu sega nitu pred shest godini. Togash glavni scenaristi bea Ljubcho Georgievski i Arben Dzhaferi. Sega na scenata se nivnite uchenici Nikola Gruevski vo VMRO-DPMNE i Menduh Tachi vo DPA. Ako postoi scenario, tie go pravat. No, da se nadevame deka ne ja nauchile barem taa lekcija na svoite uchiteli", izjavi potpretsedatelot na SDSM
Igor Ivanovski. Za najgolemata opoziciona partija Ohridskiot dogovor i natamu e kluchen dogovor za zemjava. Spored Ivanovski, toj i' ovozmozhi na Makedonija da bide funkcionalno i odrzhlivo multietnichko opshtestvo. "Shest godini podocna, denes treba da mislime na ekonomija i na investicii. Nesfatlivo e kako za negovata vazhnost povekje zboruvaat vo Vashington i vo Brisel otkolku ovde. Tragichno e toa shto ushte ima obidi za negovo negiranje, pogreshno chitanje, zloupotreba ili, kako vo posledno vreme, za negovo proshiruvanje. Vo ovoj moment potrebni ni se odgovornost i jasno zavrshuvanje na preostanatite obvrski. Ne smeeme da dozvolime godinite da pominat, a greshkite da se povtorat", smeta Ivanovski.
Ekspertot Ljubomir Frchkoski, koj uchestvuvashe vo kreiranjeto na Ohridskiot dogovor, povekjepati naglasuva deka toj e proshiren dvapati - koga nelegalniot Tetovski univerzitet dobi status na drzhaven i pri voveduvanjeto na albanskoto pismo vo patnite ispravi na gragjanite.
Premierot Nikola Gruevski i liderot na DUI Ali Ahmeti neodamna postignaa dogovor so koj treba da se reshavaat povekje sushtinski prashanja shto se vazhni za megjuetnichkata stabilnost vo Makedonija. Sepak, vo DUI ocenija deka Ohridskiot dogovor ne e sproveden. (Spored Dnevnik)

Nema koj da go slavi Ramkovniot!

Vesnikot na albanski jazik Lajm pishuva deka vladata se pishmani za proslavata na Ohridskiot dogovor na 13 avgust, citirajkji ja izjavata na vladiniot portparol Ivica Bocevski koj pred dve nedeli rekol deka Vladata kje organizira takva manifestacija, a potoa ja povlekol izjavata.
Bocevski demantira deka Vladata podgotvuvala svechenost za Ramkovniot dogovor. "Takva svechenost mozhe da organizira eventualno Sobranieto. Vladata ne najavi nikakva proslava. Vesnikot Lajm pogreshno ja prenel mojata izjava", tvrdi Bocevski, a i sobraniskiot portparol Todor Pendarov negira deka tie kje organiziraat kakvo bilo odbelezhuvanje na godishninata od Ohridskiot dogovor. "Dosega nema pristignato nikakva najava deka parlamentot treba da go odbelezhi denot na pomiruvanjeto so kakva bilo svechenost. Denot na koj e potpishan Ramkovniot dogovor ne e praznik, a ushte pomalku e drzhaven praznik. Sobranieto nitu go proslavuvalo toj den, nitu ima namera da go pravi toa. Toj dogovor go potpishaa liderite na najgolemite politichki partii i pretsedatelot na drzhavata", izjavi Pendarov.
Demokratskata unija za integracija kje ja odbelezhi shestgodishninata od ramkovna Makedonija vo Gostivar. "Nemame nikakvi najavi za toa deka nekoj drug osven DUI kje go odbelezhi denot na dogovorot. Ova e nasha tradicija i nie kje se drzhime do nea. Sekako deka kje gi pokanime site relevantni politichki subjekti vo zemjata", izjavi potpretsedatelkata na DUI Teuta Arifi. (Shpic)

SEKJAVANJE NA ZAGINATITE VOJNICI KAJ LJUBOTENSKI BACHILA

Partiite gi zaboravija branitelite

Shestgodishninata od smrtta na osummina pripadnici na ARM, koi vo 2001 godina zaginaa vo mesnosta Ljubotenski Bachila, beshe odbelezhena vo skopskata kasarna Ilinden i vo selata Volkovo i Ljubanci, chii zhiteli bea vojnicite. Drzhavni delegacii, pretstavnici na zdruzhenijata na veteranite od konfliktot vo 2001 godina i rodnini na zaginatite polozhija venci pred spomen-obelezhjeto vo kasarnata i pred spomenikot na zaginatite vo Ljubanci. "Drzhavata ima obvrska da go odrzhuva spomenot na padnatite braniteli. Soglasno so mozhnostite, kje prodolzhime da go odrzhuvame spomenot", izjavi po panihidata zamenikot minister za nadvoreshni raboti Zoran Petrov. Za otsustvoto na pretstavnici na partiite i na vcherashnoto odbelezhuvanje Petrov reche deka na komemoracija doagja toj shto saka da oddade pochit, bez da se cheka pokana. Na spomen-obelezhjata postavija venci delegacii shto gi predvodea drzhavniot sekretar na Ministerstvoto za odbrana Liljana Sterijovska, brigadniot general Zoran Dimov i zamenicite ministri za nadvoreshni raboti Zoran Petrov, za kultura Slobodan Despotovski i za zemjodelstvo, shumarstvo i vodostopanstvo Pero Dimshoski.
Na 10 avgust 2001 godina konvojot so vojnici na ARM, koi bea smena na karaulata Tanushevci, naleta na protivtenkovski mini i na zaseda shto beshe postavena na shumskiot pat od seloto Ljubanci kon mesnosta Ljubotenski Bachila. Od eksplozijata zaginaa osummina od shesnaesette vojnici od rezervniot sostav na ARM - Tome Badarovski, Goce Chankulovski, Branko Janev, Tomislav Nastevski, Marjancho Boshkovski, Ivica Zlatevski, Tome Dimovski i Rade Jankovski. Osumtemina prezhiveani, megju koi i komandirot na grupata, eden chas se borea so zasedata i go odbija napadot. (Dnevnik)

Sinko, za shto se borevte?

"Sinko, za shto si se borel, za koja drzhava? Ti zagina, a nivnite deca se napolnija so pari" - so ovie zborovi i so solzi vo ochite semejstvata na zaginatite kaj Ljubotenski Bachila vo konfliktot vo 2001 godina se poklonija i polozhija cvekje pred spomenikot vo kasarnata Ilinden.

VOJNICITE GINEA, A SHEFOVITE SE KORUMPIRAA

I po shest godini nikoj ne odgovaral za smrtta na branitelite!

Konvojot so 13 transporteri, 15 tenkovi, 30-tina kamioni, poteshko peshadisko oruzhje - topchinja i haubici - i dva avtobusa so rezervisti odeshe kon Tetovo, kon Erebino, za da izvrshi smena na silite i da odnese dopolnitelna oprema za vojskata shto beshe smestena vo tetovsko. Od klisurata Karpalak na nego se pukashe so minofrlachi, trombloni, zolji i avtomati, pri shto beshe pogoden eden kamion koj se zapali. Beshe zapaleno i edno civilno vozilo, a kurshumite od avtomatskoto oruzhje zavrshija i vo avtobusite so koi se transportiraa vojnicite, no vozachot uspea da go oddalechi voziloto od mestoto na zasedata. Zaginaa deset pripadnici na ARM, od koi dvajca oficeri.
Na Karpalak zaginaa Nane Naumovski, Sasho Kitanoski, Branko Sekuloski, Goran Minoski, Marko Despotoski, Erdovan Shabanoski, Ljube Grujoski, Darko Veljanoski, Pece Sekuloski i Vebi Rushidoski, site od rezervniot sostav na ARM od garnizonot Prilep.
Minatata godina vo javnosta izlegoa informacii deka Vlado Buchkovski vo vremeto koga beshe minister za odbrana ne odgovoril na baranjata na Javnoto obvinitelstvo vo koi se barale izveshtaite od sluchaite Karpalak i Ljubotenski Pat vo konfliktot vo 2001 godina. Togashniot zamenik javen obvinitel Mihajlo Manevski go pratil itnoto baranje do Buchkovski kon krajot na avgust 2001 godina, barajkji kompleten izveshtaj za prichinite za smrtta na desettemina vojnici shto zaginaa kaj Karpalak i za Ljubotenski Pat, kade voziloto so osum pripadnici na ARM nagazi na protivtenkovska mina. I pokraj nastojuvanjeto da se odgovori shto e mozhno pobrzo, Buchkovski ne nashol vreme da mu izleze vo presret na Javnoto obvinitelstvo, poradi shto Manevski po dva meseca, na 17 oktomvri istata godina, pratil ushte edno baranje vo koe go potsetuva Buchkovski deka ima isprateno baranje shto ne bilo odgovoreno, no odgovor se' ushte nema. (Vecher)

Vladata kje se grizhi za semejstvata na branitelite

Pred spomen-plochata shto vo chest na branitelite e postavena vo centarot na Prilep, ministerot Trajko Slaveski od imeto na vladata izjavi:
"Najverojatno nema da gi doznaeme likovite i iminjata na izvrshitelite na toj gnasen chin, no tie ne bea borci, takvite lugje ne mozhat da baraat nikakvi posebni prava. So dosegashnite aktivnosti i so zakonskata regulativa vladata se grizhi i kje se grizhi za zhrtvite od konfliktot vo 2001 godina, osobeno za semejstvata na branitelite". (Spored Utrinski vesnik)

DUI proslavi shest godini od bitkata kaj Radusha

Edvaj stotina gosti i simpatizeri na DUI se sobraa vo seloto Dvorce na otkrivanjeto na spomen-plochata na 115. brigada na ONA, so shto se odbelezha shestgodishninata od krajot na voenite dejstva vo reonot na Radusha. Pratenikot Fazli Veliu beshe pretpazliv. Kazha protiv kogo vojuvale: "ONA beshe branitel na samata Makedonija od site tie shto sakaa da ja okupiraat". Spored nego, se' do pred edna godina Ohridskiot dogovor bil besprekorno implementiran, a negovata partija sega konstatira zastoj. "Ne e donesen zakon za jazikot, nema pravichna zastapenost ne samo na Albancite, tuku i na drugite etnichki zaednici. I Albancite i poraneshnite borci na UChK baraat ramnopravnost vo Makedonija", reche Rafiz Aliti.
Govornicite, megju koi i ideologot na ONA Veliu, bea umereni vo obrakjanjata pred prisutnite. Sepak, najvpechatliv ispadna eden grchki drzhavjanin, koj se pretstavi kako novinar, dopisnik na edna kanadska novinska agencija. "Mu blagodarime na gospodinot pretsedatel na Zdruzhenieto na borcite na ONA Fazli Veliu i na celiot region na Ilirida. Mnogu golema pochit za nashiot albanski narod", izjavi grchkiot novinar.
Na svechenosta go nemashe liderot Ali Ahmeti, koj bil na slichna manifestacija vo Kosovo. (TV A1)

OTKAKO SLUCHAJOT IZLEZE OD PRAVNATA RAMKA

"Rezervnite tenkovski delovi" izleguvaat i od granicite na normalnoto?!

So stan vo Aerodrom so proceneta vrednost od nad 100.000 evra, generalot Metodija Stamboliski garantira deka kje im bide dostapen na istrazhnite vlasti ako go pushtat da se brani od sloboda. Preku svojot advokat Trajan Kitanovski toj podnese imotna garancija za da bide osloboden od 30-dnevniot pritvor kako osomnichen vo sluchajot so nabavkata na rezervni delovi, kade kako prvoobvinet se javuva ekspremierot Vlado Buchkovski. "Imotot shto e staven kako garancija e vsushnost stanot vo koj zhivee negovoto semejstvo. Otkako istrazhnata sudijka go odlozhi donesuvanjeto na odlukata vo odnos na baranjeto Stamboliski da se brani od sloboda, sfativme deka kaj nea nema volja da donese odluka bez imotna garancija. Zatoa reshivme, pokraj patnata isprava shto ja podnesovme pred nekolku dena, da dostavime i imotna garancija", izjavi Kitanovski. Toj veli deka se reshile na vakov chekor iako smetaat deka najgolema tragedija e toa shto prvoobvinetiot Buchkovski e na sloboda bez imotna garancija, samo so predadena patna isprava, a vtoro i tretoobvinetiot ne mozhat da izlezat od pritvor. "Sepak, najvazhno ni e Stamboliski da bide pushten na sloboda", dodade toj.
Sega na red e Javnoto obvinitelstvo. Toa treba da dade mislenje za toa dali ponudenata garancija od Stamboliski e dovolna za da bide pushten na sloboda. Rok za davanje na svoeto mislenje obvinitelite nemaat. So toa dopolnitelno se odolzhuva odlukata, a Stamboliski, zaedno so upravitelot na MZT FOP Mirche Petkovski, desetina dena e vo pritvor. Advokatot na Petkovski Stevan Pavlevski izjavi deka tie smetaat deka nema potreba od imotna garancija. "Ne gledam zoshto bi davale i imotna garancija koga prvoobvinetiot e pushten na sloboda samo so predadena patna isprava. Nie vekje ja imame dadeno patnata isprava, a zakonot treba da bide ednakov za site", izjavi toj. (Vecher)

MINISTEROT ZA PRAVDA MANEVSKI:

Nema politichka zadnina vo sluchajot Buchkovski

"Koga kje se posegne po odredeni lichnosti shto vrshele funkcii, se primenuvaat nasilnichki sredstva i se pravi se' za da se ostane samo na deklarativnoto, a da ne se prezeme nishto konkretno", gi komentira ministerot za pravda Mihajlo Manevski zabeleshkite deka sluchajot so Buchkovski e politichki motiviran. Vo intervju za radioto Dojche vele, na prashanjeto vo vrska so spektakularnite apsenja od koi povekjeto ostanaa bez pravna razvrska, toj odgovori deka ne znae shto se toa spektakularni apsenja ili shto e toa prekumerno opredeluvanje pritvor. "Merkata pritvor se opredeluva soglasno odredbite na Zakonot za krivichna postapka", reche toj. (Utrinski vesnik)

VMRO-DPMNE

Koj prefrlal pari od MO vo MZT FOP denta koga zagina pretsedatelot?

"VMRO-DPMNE bara odgovor od Vlado Buchkovski i od SDSM na prashanjeto dali i kako na 26 fevruari 2004 godina, koga zagina pretsedatelot Boris Trajkovski, bile prefrleni 50 milioni denari od Ministerstvoto za odbrana, na chie chelo beshe Vlado Buchkovski, na MZT FOP, firma vo koja 24 procenti od akciite ima Komercijalna banka vo koja direktor e Hari Kostov", reche pratenikot na VMRO-DPMNE Vlatko Gjorchev. Spored nego, "istiot den stanalo jasno deka Makedonija vleguva vo kampanja za pretsedatelski izbori, a shef na kampanjata na kandidatot Branko Crvenkovski beshe Vlado Buchkovski".
Gjorchev dostavi i dokumenti so koi dokazhuva deka na 26 fevruari 2004 godina ministerot za odbrana donel reshenie za nabavka na stoki i uslugi i prefrlanje na 50 milioni denari, odnosno 800.000 evra, na MZT FOP. Spored dokumentite, isplatata trebalo da se izvrshi odednash, a naredbodavec, odnosno drzhaven sovetnik bila Magdalena Nestorovska, kandidat za pratenik vo Shestata izborna edinica na SDSM. "Ushte ednash kje go povtoram celiot ovoj kluchen tekst shto mislam deka e zastrashuvachki, a toa e deka na 26 fevruari, istiot den koga se urna avionot na pretsedatelot Trajkovski dodeka ushte se baraa telata, vladata na Branko Crvenkovski go proglasi Trajkovski za mrtov. Istiot toj den so reshenie na ministerot za odbrana se prefrleni 50 milioni denari na MZT", reche Gjorchev.

RADMILA SHEKERINSKA:

Pritvorot stana kazna bez sudenje!

"Makedonija ne mozhe da bide demokratska i pravna drzhava ako ne se pochituvaat elementarnite pravni proceduri i osnovnite gragjanski prava", izjavi pretsedatelkata na SDSM Radmila Shekerinska po vrakjanjeto od SAD. Liderkata na najgolemata opoziciona partija tvrdi deka vo poslednive 12 meseci VMRO-DPMNE postojano gi zagrozuva gragjanskite prava i ja pretvori merkata pritvor vo kazna bez sudenje. Na vakvi raboti SDSM kje se sprotivstavi, i toa za site sluchai, naglasi taa. Shekerinska potencira deka vo sluchajot so reshavanjeto za pratenichkiot imunitet na Vlado Buchkovski problemot e pogolem, zashto beshe vmeshan i zakonodavniot dom. "So meseci imame serija sluchai, svedoci sme na spektakularni tv-apsenja vo koi uchestvuvaat maskirani policajci koi so pishtoli v chelo vodat lugje vo pritvor, a sega dobar broj od tie sluchai voopshto nemaat sudska razvrska. SDSM nitu se meshal nitu kje se mesha vo konkretni sudski sluchai i nema da prejudicira ni vina ni chija bilo nevinost. Sepak, evidentno e deka merkata pritvor se primenuva ekstenzivno, iako zakonot tochno propishuva deka pritvorot se koristi vo sluchai koga postoi opasnost osomnicheniot da izbega od drzhavata, da vlijae na svedocite ili na dokaznite materijali", izjavi Shekerinska.
A toa deka pravnata drzhava funkcionira selektivno, reche Shekerinska, go pokazhuva i sluchajot na Agim Krasnikji, koj beshe realno obvinet, a pred sudskite organi se pojavuva bukvalno koga kje mu tekne. (Utrinski vesnik)

LDP PODNESE INTERPELACIJA ZA SPIKEROT NA SOBRANIETO

Ljubisha Georgievski go zagubi i minimalniot ugled!

Kontinuirano nepochituvanje i krshenje na odredbite od delovnikot, podredena uloga na Sobranieto vo odnos na Vladata, neorganizirano i nefunkcionalno rakovodenje so rabotata na Sobranieto, opstrukcija na inicijativite od opozicionite pratenici i pretvoranje na zakonodavniot dom vo izvor i sredishte na permanentna politichka kriza se glavnite prichini za interpelacijata za pretsedatelot na Sobranieto Ljubisha Georgievski shto ja podnese pratenichkata grupa na LDP. "Negovoto eventualno ponatamoshno ostanuvanje na ovaa funk cija kje znachi direktna opstrukcija na rabotenjeto na Sobranieto. Toj go zagubi i minimalniot ugled", izjavi liberaldemokratot Andrej Zhernovski. Inicijativata na LDP dobi poddrshka od drugitete opozicioni partii. (Vecher)

ZDRUZHENIE ZA PODDRSHKA NA LJUBE BOSHKOSKI

Brat Ljube nema nikakva vrska so Buchkovski!

Ljube Boshkoski nema nikakva vrska so sluchuvanjata vo vrska so Vlado Buchkovski, nitu so dnevnopolitichkite nastani vo Makedonija i, za da se ovozmozhi negovo fer sudenje vo Hag, partiite i mediumite ne treba da go zloupotrebuvaat negovoto ime, soopshti Zdruzhenieto za poddrshka na Boshkoski. "Buchkovski go iskoristi na svoj nachin toa shto e potencijalen svedok. Od site razgovori so advokatskiot tim znaeme deka e daleku od svedok od kogo bi zavisela slobodata na Boshkoski", reche Goran Mitevski, poraneshen direktor na Biroto za javna bezbednost pri MVR i chlen na Zdruzhenieto. Toj naglasi deka Boshkoski ne e vmeshan vo odlukata na istrazhniot sudija Katica Jovanovska - nemal nikakov telefonski razgovor so nea - da ne mu odredi pritvor na poraneshniot premier i aktuelen pratenik na SDSM Buchkovski. Jovanovska porano rabotela vo MVR kako sovetnichka na direktorot na Biroto za javna bezbednost Dzvonko Kashirski. Otkako Mitevski doshol na mestoto na Kashirski, Jovanovska bila smeneta i stanala analitichar vo MVR. Spored Mitevski, taa sekojdnevno barala objasnuvanje od togashniot minister Boshkoski, no ottogash do denes nemala kontakt so nego.
Pretstavnicite na Zdruzhenieto smetaat deka nekoi oceni ili izjavi na Boshkoski se vadat od kontekstot i politichkite partii gi zloupotrebuvaat. Mitevski potseti na toa deka Buchkovski i' go ima predadeno pasoshot na istrazhnata sudijka i ne e vo mozhnost da patuva vo ovoj period. Spored nego, advokatkata Edina Reshidovikj kje go povika Buchkovski kako potencijalen svedok edinstveno ako bide osloboden od obvinenieto. Vo sprotivno, najverojatno nema da bide povikan da svedochi. "Ja poddrzhuvame borbata na Vladata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, no sekoe involviranje na Boshkoski go smetame za nepotrebno. Toj ne e vo situacija da vlijae na koj bilo nachin vrz sluchuvanjata", reche Mitevski. Od Zdruzhenieto naglasuvaat deka Hashkiot sud gi sledi sluchuvanjata vo Makedonija, taka shto sekoe spomenuvanje na iminjata od sluchajot Ljuboten predizvikuva direktna shteta vo chuvstvitelnata faza od sudskiot proces protiv Boshkoski.
Hashkiot tribunal soslusha 29 svedoci, a do noemvri treba da svedochat ushte 25 lica vo sluchajot Ljuboten. Odbranata treba da pochne da gi iznesuva svoite svedoci najrano vo januari slednata godina. (Dnevnik)

BUCHKOVSKI:

Ljube mi kazha po telefon deka ova e politichka eliminacija

"Vo 17 i 30 popladnevo po telefon se slushnav so Ljube Boshkoski vo Hag. Zaedno zakluchivme deka ova e politichka eliminacija na Vlado Buchkovski. Ova se pravi za da ne svedocham kako krunski svedok na odbranata vo Hag, kade trebashe da se pojavam na krajot na avgust", reche Buchkovski na sednicata na sobraniskata komisija na 1 avgust na koja mu beshe odzemen pratenichkiot imunitet.

Buchkovski prv go obvini Boshkoski za "Rashtanski Lozja"

Po ubivanjeto na sheste Pakistanci i Indiecot vo Rashtanski Lozja kaj Skopje, sluchaj za koj podocna na Ljube Boshkoski mu beshe odzemen imunitetot, Vlado Buchkovski beshe prviot makedonskiot politichar koj javno, vo stranski vesnik, go obvini Boshkoski za toa deka ubienite bile nedolzhni civili. Na 22 mart 2002 godina, samo 20 dena po prestrelkata, amerikanskiot vesnik Vol strit dzhurnal objavi tekst na novinarot Kristofer Kuper pod naslov SAD se somnevaat vo tvrdenjeto na Makedoncite deka ubienite bile teroristi. Vo nego Kuper prvpat ja otvori mozhnosta ubienite da bile doselenici od Pakistan i od Indija, koi preku Makedonija se obidele da vlezat vo Grcija i da najdat rabota, no makedonskata policija gi zarobila i gi strelala. Kuper go zasnova mislenjeto vrz anonimni zapadni diplomati vo Skopje i vrz izjava na Buchkovski: "Vlado Buchkovski, funkcioner na opozicijata i poraneshen minister za odbrana, izjavi deka samoto toa shto policiskata edinica od chetiri lica uspeala da nadvladee banda od sedum obucheni dzhihadisti bez da pretrpi makar i grebanica zboruva sam za sebe: Toa mi izgleda neverojatno. Mozhebi tie lugje bile shverceri ili begalci. Ne mislam deka bile teroristi, veli gospodin Buchkovski".
Vo maj istata godina Vol strit dzhurnal na naslovnata stranica objavi tekst vo koj otvoreno ja obvini makedonskata policija deka gi ubila Pakistancite i Indiecot vo Rashtanski Lozja. (Vreme)

POLICIJATA NE MU ODGOVARA NA BUCHKOVSKI

"MVR ne polemizira so kriminalci"?!

"MVR nema da polemizira so lice shto e osomnicheno za tezhok kriminal kako shto vo sluchajov e pratenikot Vlado Buchkovski". Vaka vozvrati Ministerstvoto na obvinuvanjata od poraneshniot premier deka bil maltretiran i nezakonski zadrzhan na granichniot premin Bogorodica.
"Pratenikot Buchkovski vo krim-evidencijata na MVR se vodi kako lice shto e osomnicheno za tezhok kriminal. MVR ne saka i nema namera da navleguva vo polemika so lica koi se pojavuvaat vo krim-evidencijata na Ministerstvoto kako storiteli na teshki krivichni dela i se osomnicheni za oshtetuvanje na drzhavniot budzhet za nekolku milioni evra i lica protiv koi vo momentot se vodi sudska istraga", izjavi Ivo Kotevski, pomoshnik minister vo MVR zadolzhen za odnosi so javnosta.
Vo MVR pristigna pretstavkata od narodniot pravobranitel koj bara da se doznae shto navistina mu se sluchilo na Buchkovski na negovoto vrakjanje od Grcija na 1 avgust. Pretstavkata usledi otkako pratenikot beshe kaj pravobranitelot da mu se pozhali za odnosot na policajcite na granichniot premin. "Vnatreshnata kontrola kje ja razgleda pretstavkata i kje ispita dali vrabotenite na granichniot premin postapuvale soglasno so pravilata i procedurite", veli Kotevski.
"Petnaesetminutnoto zadrzhuvanje na Buchkovski vo policiskata stanica na preminot Bogorodica pretstavuva svoeviden propust vo procedurite, imajkji gi predvid pravata shto na Buchkovski mu gi dava Zakonot za pratenici i pravata kako poraneshen premier", velat vo Pravobranitelstvoto. Buchkovski tvrdeshe deka usnata naredbata za negovo zadrzhuvanje na granichniot premin ja dal izvesen Nikola Stanov, no naglasi deka SDSM vodi paralelna istraga za da otkrie dali ima pismena naredba za toa i koj ja izdal. Pratenikot na SDSM obvini deka celiot sluchaj so odzemanjeto na negoviot pratenichki imunitet go rezhiral pretsedatelot na Sobranieto Ljubisha Georgievski. (Vecher)

TVRDENJE NA VLADINIOT PORTPAROL

Vladata bila napadnata so dve granati od minofrlach!

"Dve granati od tromblonski minofrlach bile ispukani kon zgradata na Vladata na Makedonija! Utvrdeno e deka stanuva zbor za protivpeshadisko oruzhje, so dostrel od 400 do 450 metri, proizvedeno vo Juzhnoafrikanskata Republika", izjavi vladiniot portparol Ivica Bocevski. Edniot proektil zavrshil kaj benzinskata pumpa na Makpetrol vo blizina na Vladata, a vtoriot vo betonski dzid do Japonskiot konzulat, isto taka vo neposredna blizina na zgradata na Vladata. "Vladata rano utrinava beshe predmet na teroristichki napad. Povredeni nema, no ispukanite granati mozhe da bidat smrtonosni ako vo blizina se najde zhiva sila", reche Bocevski. Toj im poracha na storitelite i naredbodavcite na ovoj chin deka kje se najdat zad reshetki. "Na politichkite inspiratori Vladata im porachuva deka porakata e primena i deka so ovoj chin samo ja zacvrstija nejzinata reshitelnost da prodolzhi so istite politiki shto gi sproveduvashe i dosega", reche toj.
Portparolot na MVR Ivo Kotevski veli deka granatite bile so kalibar od 40 milimetri i deka MVR prezema aktivnosti za otkrivanje na storitelite. "Prvo mislevme deka stanuva zbor za shok-bombi ili nekakov vid petardi, no potoa utvrdivme deka stanuva zbor za granati shto bile ispukani od rachen minofrlach vo pravec na zgradata na Vladata", reche Kotevski i najavi deka poradi napadot kje se zasilat bezbednosnite merki vo site vladini i drzhavni institucii. (Vreme)

VMRO-DPMNE molchi zaradi istragata

Vo VMRO-DPMNE ne sakaa da komentiraat nishto za granatiranjeto na Vladata dodeka ne zavrshi istragata. Namesto komentar, potsetija na izjavite na chelnicite na SDSM vo koi otvoreno se zakanuvaat so radikalizacija na sostojbata. "Shto znacheshe izjavata na Buchkovski shto ja dade pred partiskoto sedishte na 2 avgust deka opshtinskite orgazanizacii se podgotveni za radikalizacija na sostojbata i izjavite na Igor Ivanovski na sednicata na sobraniskata komisija za mandatno-imunitetni prashanja, citiram: so ogan ne se igra i i vie imate deca", prasha portparolot na VMRO-DPMNE Aleksandar Bichikliski. Baranjeto za ostavka na Sasho Mijalkov Bichikliski go komentirashe so prashanje do SDSM: "Dali vistinskata prichina za toa e negovata profesionalna borba protiv korupcijata i kriminalot vo koja", kako shto reche, "dlaboko se vmeshani gospodata od SDSM".

GRANATIRANJETO - POVOD ZA POLITICHKI PRESMETKI

SDSM: Bombite mozhe da se narachka na vladata!

Ako MVR ne izleze so detalni informacii za celiot sluchaj vo vrska so granatiranjeto na vladinata zgrada, SDSM kje smeta deka napadot go narachale strukturi shto se bliski do vladata! "Ako ne go napravat toa, kje se dokazhe tvrdenjeto deka vladiniot stransko-domashen tim na sovetnici za odnosi so javnosta e gotov na se', samo za da go odvrati vnimanieto od katastrofalnata politika na Nikola Gruevski. Vo momentov ne gledame drug politichki subjekt, osven toj shto e na vlast, shto ostvaruva odredena politichka cel od napadot vrz zgradata na Vladata", reche chlenot na Izvrshniot odbor na SDSM Damjan Manchevski.
SDSM pobara ostavka od direktorot na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavanje Sasho Mijalkov poradi toa shto granatiranjeto ne bilo sprecheno. "Somnitelno e toa shto MVR docneshe so istragata. Za incidenti od vakov vid vednash se sproveduva temelna istraga na samoto mesto na nastanot. Celata javnost beshe svedok na toa deka krim-tehnikata vrsheshe istraga srede bel den, pred kamerite na mediumite, polovina den otkako proektilite bile istrelani", naglasi Manchevski.
MVR soopshti deka vesta za napadot bila soopshtena podocna zatoa shto prethodno moralo da se napravat analizite za toa dali eksploziite bile od t. n. shok-bombi ili od trombloni. Opozicionata partija gi povika premierot i ministerkata za vnatreshni raboti pod itno da se vratat vo drzhavata.
"Vo sekoja normalna i seriozna drzhava za vakov seriozen incident celata vlada kolektivno bi go prekinala odmorot i bi se vratila za da pokazhe deka instituciite na sistemot se celosno funkcionalni. Ako za deset tableti i tri cigari marihuana vednash izleguvaa pred kameri da se slikaat, minimum shto treba da napravat sega e da go prekinat svojot odmor i da i' dadat objasnuvanje na javnosta za celiot sluchaj. Vladata najde za shodno da go pushti portparolot da dade celosno nesoodvetna izjava za situacijata", potencira Manchevski i dodade deka ne bi bil iznenaden ako vlasta go obvini SDSM za napadot. (Dnevnik)

VERBALNI PRESTRELKI ZA VINATA ZA RADIKALIZACIJATA NA SOSTOJBITE VO MAKEDONIJA

VMRO vo klin - SDSM vo plocha!

Po sluchajot Buchkovski se razgorea megjusebnite obvinuvanja na VMRO-DPMNE i na SDSM okolu toa koj povekje vlijae na radikalizacijata na sostojbite vo drzhavata. VMRO-DPMNE preku partiskiot portparol Aleksandar Bichikliski ja obvini pretsedatelkata na SDSM Radmila Shekerinska, deka povekje denovi, kako shto reche, "bez troshka sovest i drzhavotvorna svesnost odbiva da odgovori na prashanjata, argumentite i konstataciite na VMRO-DPMNE". Spored Bichikliski, toa "otvora prostor za golema zagrizhenost, so ogled na toa deka stanuva zbor za nedemantiranje na faktite za podgotvenosta na SDSM za sproveduvanje na zacrtanoto scenario za radikalizacija na Makedonija". "Gospogjo Shekerinska, javnosta ochekuva od vas odgovori na prashanjeto koj drug od rakovodstvoto na SDSM beshe so Vlado Buchkovski na sredbite so opshtinskite organizacii koga se dogovarashe mobilizacijata na chlenstvoto vo funkcija na realizacija na mrachnoto scenario za radikalizacija na sostojbite vo Republika Makedonija", prasha Bichikliski. Vladeachkata partija prashuva i dali e vistina deka liderkata na SDSM Shekerinska podgotvuva esensko scenario za radikalizacija na sostojbite vo Makedonija odnosno, kako shto reche Bichikliski, "dali dosegashnite antidrzhavni aktivnosti na SDSM bea samo uvertira vo nasoka na ostvaruvanje na planot za nasilno deluvanje protiv legitimnite institucii na sistemot?" VMRO-DPMNE bara odgovor od SDSM i na prashanjeto dali vakvoto scenario se koristelo i vo 2001 godina, pri ostvaruvanjeto, spored Bichikliski, "na nivnite dve temelni celi - zashtita na organiziraniot kriminal i povtorno vrakjanje na socijaldemokratite na vlast".
Vo demantiranjeto na obvinenijata SDSM ja obvini VMRO-DPMNE deka prodolzhuva so serijata besmisleni pres-konferencii so koi vo kontinuitet upatuva apsurdni obvinuvanja na adresa na SDSM. Spored soopshtenieto na SDSM - "tokmu vladata na Nikola Gruevski i VMRO-DPMNE se obiduvaat da ja radikaliziraat Makedonija, zashto po edna nedela od incidentot so navodnoto granatiranje na objektot na Vladata ushte ne se znaat storitelite". "Samo da potsetime deka po obidot za granatiranje na zgradata na Ilindenska bb, vladata beshe taa shto izleze so oficijalen stav deka se raboti za teroristichki akt, a MVR toa ekspresno go demantira", tvrdat vo SDSM.

OTKAKO STANA BUGARSKI DRZHAVJANIN

Ljubcho Georgievski se aktivira politichki vo Bugarija?!

Poraneshniot makedonski premier Ljubcho Georgievski se aktivira vo bugarskata politika, otkako se najde megju poddrzhuvachite na kandidaturata na Kiril Pendev za gradonachalnik na Blagoevgrad. Ljubcho i negovata sopruga Snezhana se chlenovi na Inicijativniot komitet za poddrshka na Pendev za kmet na pretstojnite lokalni izbori. Tie ja iskoristile mozhnosta da uchestvuvaat vo politichkiot zhivot na Bugarija vrz osnova na pravata shto gi steknaa so bugarskoto drzhavjanstvo shto go dobija pred dve godini, otkako se vodat kako zhiteli na Blagoevgrad.
Osven brachnata dvojka Georgievski, megju poddrzhuvachite na Pendev se najdoa i poraneshniot gradonachalnik na Strumica Kiril Janev i negovata sopruga Snezhana. Bugarskite mediumi izvestuvaat deka ova e prvpat eden stranski drzhavnik, makar i poraneshen, aktivno da se vkluchuva vo izborna kampanja vo Bugarija. Vesnikot Trud ja objavi vesta za politichkoto aktiviranje na Georgievski pod naslov Makedonski politichar uchestvuva izbori kaj nas.
Promocijata na kandidaturata na Pendev se odrzhala na Ilinden vo Blagoevgrad, pred okolu 300 gragjani. Megju prisutnite poddrzhuvachi bil i Bozhidar Dimitrov, direktor na bugarskiot Nacionalen istoriski muzej, eden od vodechkite negatori na postoenjeto na makedonskata nacionalna samobitnost vo Bugarija. Bugarskite vesnici naveduvaat deka mitinguval i Konstantin Ikonomov, segashen sovetnik na makedonskata vlada.
Kiril Pendev pred 11 godini beshe direktor na Balkanska banka vo Skopje, vo koja togash raboteshe i deneshniot makedonski premier Nikola Gruevski. Balkanska banka beshe del od kompanijata Multigrup vo vremeto koga makedonski premier beshe Ljubcho Georgievski. Pendev beshe i chlen na Odborot na direktorite na Tabak osiguruvanje vo periodot koga so taa kompanija rakovodeshe Vesna Takovska, sopruga na bratot na Snezhana Georgievska. Doznavame deka Pendev bil i dalechen rodnina na soprugata na Georgievski - pradedoto na Pendev i prababata na Snezhana Georgievska bile brat i sestra od seloto Vladimirovo. Nivnite tatkovci zaedno uchele vo gimnazijata vo Blagoevgrad. Toj e i pretpriemach i sopstvenik na lozovi nasadi vo Negotino, kade shto proizveduva sopstvena marka vino Vesela Marija, spored iminjata na dvete kjerki. "Kmetot treba da obedinuva, a ne da razedinuva. Teshko se reshiv da se kandidiram i zatoa go pravam toa odgovorno", izjavil na promocijata Pendev. (Dnevnik)

GEORGIEVSKI CINICHNO IM PORACHUVA NA MAKEDONSKITE MEDIUMI

Shto kje bide koga kje chuete deka sum bugarski ambasador vo Makedonija?

Otkako mediumite go posochija deka zastanal zad kandidaturata na Kiril Pendev za gradonachalnik na Blagoevgrad, ekspremierot Ljubcho Georgievski isprati dopis do site skopski redakcii vo koj veli deka site partii nosat stranci za vreme na izborni kampanji. "Koga vo nekoja drzhava kje se raspishat parlamentarni ili lokalni izbori, politichkite partii se rastrchuvaat vo svoite kampanji da vnesat shto e mozhno povekje renomirani stranski politichari. Taka i vo Makedonija, i VMRO-DPMNE i SDSM nosele poznati stranski politichki iminja za da gi pofalat vo nivnite kampanji i da go povikaat narodot da glasa za niv. Vo drugite evropski drzhavi taa praktika e i pogolema, pa duri i aktuelni premieri se javuvaat vo kampanji na drugi drzhavi", pishuva Georgievski i porachuva deka samo vo toj kontekst mozhe da se komentira negovoto zastanuvanje i poddrshka na Pendev za gradonachalnik na Blagoevgrad.
"Navistina ne znam zoshto makedonskite mediumi krevaat prashina za neshto shto e voobichaeno i vo Makedonija i vo evropskite demokratii. Ako za ova se napishaa tolku mnogu komentari, shto li se' mozhe da ochekuvam da napishat na 1 septemvri, koga kje chujat deka sum naznachen za ambasador na Republika Bugarija vo Makedonija", pishuva eks-premierot vo dopisot do mediumite. (Vreme)

KAKO VLADEESHE GEORGIEVSKI: SLUCHAJOT OKTA PRED RAZVRSKA

Se "krchkaat" presuda vo Pariz i obvinenie za Ljubcho vo Skopje

Reshenieto na Arbitrazhniot sud vo Pariz vo vrska so sporot megju drzhavata i Okta za nepochituvanjeto na obvrskite na Republika Makedonija za godishniot otkup na mazutot od rafinerijata se ochekuva za desetina denovi. Spored site pokazateli sporot e vekje zaguben i Makedonija najverojatno kje treba da im isplati milionska otshteta na Grcite poradi nepochituvanje na eden del od dogovorot. Vo megjuvreme se blizhi i razvrskata na sluchajot so nachinot na prodazhbata na Okta i podiganje obvinenie protiv bivshiot premier Ljubcho Georgievski i drugite potpisnici na dogovorot za prodazhba. "Na sluchajot Okta rabotea sedum vrvni advokati i pravnici od Antikorupciskata komisija, koi zakluchija deka ima osnova za podiganje obvinenie protiv potpisnicite na ovoj dogovor, odnosno togashniot premier, zamenikot premier za ekonomija i togashniot direktor na Okta", veli Ilmi Selmani od Antikorupciskata komisija. Toj imal uvid vo dogovorot za prodazhbata na Okta koj dosega beshe celosna misterija za javnosta. Selmani veli deka ima osnovani somnevanja za postoenje korupcija i ochekuva brza razvrska na ovoj sluchaj. Toj ochekuva podiganje obvinenie vrz osnova na nivnata inicijativa.
Pravnicite velat deka, ako se utvrdi deka postoi korupcija vo sluchajot so prodazhbata na Okta, dogovorot kje se ponishti, a so toa i presudata na Arbitrazhniot sud vo Pariz kje padne vo voda. Imeno, od dogovorot proizleguva obvrskata na Makedonija za godishna nabavka na 500.000 toni mazut od Okta vo narednite 20 godini. Ova se smeta za edna od skandaloznite stavki na dogovorot za prodazhbata na Okta na grchkata kompanija Helenik petroleum. Vladata na Vlado Buchkovski go prekrshi toj dogovor i odbi da kupuva sekoja godina po 500.000 toni mazut, pa Helenik petroleum pobara otshteta od 60 milioni amerikanski dolari. Sepak, makedonskite pravni eksperti tipuvaat deka arbitrazhata kje presudi poniska otshteta, odnosno polovina od toa shto go bara Helenik.
No, ako Makedonija go zagubi sporot vo Pariz, osven shto kje treba da im gi plati na Grcite tie hipotetichki 60 milioni dolari, kje treba da go ispochituva i dogovorot so Okta i vo slednite 20 godini da nabavuva od niv po 500.000 toni mazut. "Ne sakam da nagagjam, no ako sudot vo Pariz presudi vo korist na Okta, drzhavata ne samo shto kje ja isplati otshtetata shto kje ja odredi Arbitrazhniot sud, tuku kje ima obvrska da go ispochituva i dogovorot za nabavkata na mazut", veli Boris Rikalovski, eden od zastapnicite na Makedonija pred Arbitrazhniot sud vo Pariz. Cenata na mazutot na pazarot postojano raste i, ako lani iznesuvashe od 240 do 250 evra, godinava se dvizhi megju 290 i 300 evra po ton. Spored dogovorot, za 500.000 toni mazut godishno Makedonija kje treba da plakja od 150 milioni evra pa nagore - sekoja godina! (Vreme)

MNR NE VERUVA VO MOKJTA NA JUZHNIOT SOSED

Grcija nema sila da vlijae vrz Vashington!

Poslednata predlog-rezolucija shto beshe podnesena vo Senatot na inicijativa na grchkoto lobi nema mokj da ja smeni pozicijata na Vashington vo odnos na ustavnoto ime na Republika Makedonija, smeta Ministerstvoto za nadvoreshni raboti ocenuvajkji deka grchkoto lobi vo SAD ima mokj i pari da turka vakvi i slichni proekti i da ja oglasuva svojata propaganda po amerikanskite vesnici, no deka e mnogu povazhno toa shto nema sila da ja promeni politikata na Vashington! "Grchkoto lobi nema sila da ja promeni ni politikata na ushte 117 zemji-chlenki na ON koi ja priznaa nashata zemja pod ustavnoto ime Republika Makedonija", veli Sasho Kokalanov, rakovoditel na Oddelenieto za odnosi so javnosta vo MNR.
Zamenikot minister za nadvoreshni raboti Zoran Petrov veli deka faktichkata sostojba e deka SAD ja narekuvaat Makedonija so ustavnoto ime, shto generalno znachi deka nema nikakvo otstapuvanje od oficijalniot amerikanski stav. "Shto e ushte mnogu povazhno, amerikanskiot stav koj postojano se potencira preku portparolite i na Stejt departmentot i na Belata kukja e deka gi ohrabruvaat pregovorite megju Republika Makedonija i Republika Grcija za reshavanje na sporot vo Obedinetite nacii. Znachi, vo nieden oficijalen stav ne mozhe da se zabelezhi kakvo bilo otstapuvanje od toa shto se narekuva sluzhbena politika na SAD kon Republika Makedonija, bez ogled na toa shto grchkoto lobi, koe inaku e dosta dobro organizirano i bogato i mnogu vlijatelno vo odredeni politichki strukturi, se obiduva da go nametne kako rezolucija", veli Petrov.
Profesorot Denko Maleski veli deka novata rezolucija so koja od Makedonija se bara da se sprechi neprijatelskata propaganda protiv Grcija ja predlozhile vo Senatot pretstavnici na mnozinskite demokrati, shto e del od politichkata igra na Grcija. Na taa igra, smeta profesorot, Makedonija mozhe da parira so toa shto kje bide poprisutna vo amerikanskiot Senat so svoi pretstavnici, diplomati i nauchnici. "Mnogu e vazhno od najvlijatelnata zemja vo svetot da imate takva poddrshka vo forma na rezolucija. Vo sekoj sluchaj, so ova se razblazhuva cvrstiot stav na SAD okolu imeto i toa mozhe ponatamu da se koristi kako pritisok vrz Makedonija", dodava Malevski.
Predlog - rezolucijata shto ja podnesoa vo Senatot trojca demokratski senatori e rechisi identichna so rezolucijata shto beshe predlozhena vo pretstavnichkiot dom vo mart godinava, so koja i' se sugerirashe na amerikanskata administracija da pobara od Makedonija "da ja pochituva Privremenata spogodba od 1995 godina i da sprechi neprijatelska propaganda protiv Grcija". (Vecher)

Shto usvoi Senatot?

Serioznosta na novata rezolucija vo SAD e vo faktot shto nea ja predlagaat senatorite Obama i Menendez, koi se pretstavnici na mnozinskite demokrati vo Kongresot. Po Hilari Klinton, senatorot Obama e vtoriot najseriozen kandidat za pretsedatel na SAD, dodeka Menendez e prviot amerikanski senator koj i' dade javna poddrshka na kandidaturata na Klinton za pretsedatel. Za Obedinetata makedonska dijaspora ova e ochekuvana reakcija na grchkite lobisti po brifingot vo Kongresot na koj uchestvuvaa vlijatelni pretstavnici na Stejt departmentot i na Pentagon. Stejt departmentot odbi da ja komentira rezolucijata povtoruvajkji deka SAD se zalagaat za mirna razreshnica na sporot za imeto. "Silno ja poddrzhuvame diskusijata za imeto i razgovorite vo OON. Sigurno bi sakale da vidime reshenie shto kje bide od interes za dvete zemji", reche zamenikot portparol na Stejt departmentot Tom Kejsi dodavajkji deka, za razlika od martovskata rezolucija za poddrshka na makedonskoto chlenstvo vo NATO, koga vo posleden moment grchkite lobisti uspeaja pokraj ustavnoto ime da ja vmetnat i referencata FIROM, sega predlagachite go koristat celosnoto ime i kratenkata FIROM vo zagrada.

ATINA NE RAZBIRA GESTOVI NA DOBRA VOLJA

Vleguvanjeto na Grcite vo Makedonija so lichna karta e neophodnost

"Golemiot pad brojot na poseti na grchki turisti na Makedonija se dolzhi na mozhnosta shto ja imaat Grcite od 1 januari godinava da ja posetuvaat Bugarija samo so lichni karti, a od druga strana brojot na grchki turisti vo Makedonija e namalen i poradi prodolzhuvanjeto na iredentistichkata praktika na makedonskata vlada", pishuva grchkiot vesnik Katimerini. "Vekje e na sila reshenieto na makedonskata vlada Grcite da vleguvaat i vo Makedonija samo so lichna karta, otkako brojot na posetiteli od Grcija od pochetokot na godinava se namalil za 40 otsto. Poradi toa", pishuva vesnikot, "pretstavnikot na grchkoto Ministerstvo za vnatreshni raboti Jorgos Komucakos go nareche reshenieto na makedonskata vlada neophodnost, a ne gest na dobra volja kon Grcija, kako shto se obide da go pretstavi makedonskiot minister za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski".

BARANJE NA SVETSKIOT MAKEDONSKI KONGRES

Bezusloven prekin na pregovorite za imeto

Na svoeto 17. generalno sobranie Svetskiot makedonski kongres pobara Republika Makedonija bezuslovno da gi prekine pregovorite za imeto vo ON, zatoa shto toa prashanje e zatvoreno so referendumot za nezavisnost od 8 septemvri 1991 godina koga makedonskiot narod i gragjanite se izjasnija za samostojna i suverena drzhava, bez pridavki i dodavki. "Vrz osnova na rezultatite od referendumot nikoj nema mandat da razgovara ili da pregovara za imeto na drzhavata i zatoa instituciite na vlasta imaat obvrska da gi prekinat pregovorite vo ON, a megjusebnite odnosi so Grcija da gi regulirame so dogovor za traen mir i dobrososedstvo. Vsushnost, toa e obvrska od Privremenata spogodba, koja treba da se zameni so konechen dogovor na Makedonija i Grcija", izjavi pretsedatelot na SMK Todor Petrov. (MIA)

I TOA E PROTEST

Vratete ni ja grchkata ambasadorka!

"Gragjani na Makedonija, brakja i sestri patrioti. Dojdovme ovde da go izrazime nasheto zadovolstvo od izjavata na ambasadorot Dora Grosomanidu i da i' kazheme na Grcija deka vekovnoto ime na Makedonija nema da se smeni pod nikakvi okolnosti", izjavi pretsedatelot na Makedonskoto narodno dvizhenje Simon Trajkoski pred grchkata Kancelarija za vrski vo Skopje, pochnuvajkji go protestot za poddrshka na ambasadorkata Grosomanidu i protiv pritisokot na Grcija za promena na ustavnoto ime na Makedonija. Na protestot se sobraa edvaj desetina poddrzhuvachi na Makedonskoto narodno dvizhenje, no slabiot oddziv ne go obeshrabri Trajkoski. Toj se kachi na edna gajba pred glavniot vlez vo Kancelarijata za vrski i go prochita tekstot shto im e namenet na grchkite vlasti. Go slushnaa samo nekolkutemina poddrzhuvachi na dvizhenjeto i lugjeto koi zad metalnite shipki chekaa red za viza, no ne reagiraa na zborovite na Trajkoski. Grcite voopshto ne izlegoa od kapijata i ne se zagrizhija za protestot, tuku rabotata si techeshe kako i sekoj drug den. Protestot go obezbeduvaa desetina policajci, a zavrshi po nepolni deset minuti. Sepak, od Makedonskoto narodno dvizhenje velat deka se zadovolni od toa shto uspeale da si go kazhat svojot stav. (Spored Vest)

PECHALBARSKI SINDROM VO KUMANOVO

Zhenite vo Bagdad, mazhite vo Kumanovo

Pechalbarska treska ushte gi trese kumanovci. Vekje nekolku godini zhitelite na ovoj grad na vozrast od 18 do 50 godini po sekoja cena se trudat da otpatuvaat vo rizichnite bliskoistochni zemji preku amerikanskata kompanija Braun i Rut. Rizikot e golem, no za kus period mozhe da se zarabotat golemi pari. Sekoj vtor kumanovec, bez ogled na obrazovanieto i brachniot i opshtestveniot status intenzivno uchi angliski jazik i se prijavuva za rabota vo Irak, Avganistan, Dzhibuti, Kuvajt ili Dubai. Znaat deka ne e lesno da se zarabotuvaat parite, no velat deka imaat golema doverba vo Braun i Rut i deka ne se grizhat za svojata bezbednost, a 12-chasovnoto rabotno vreme go izdrzhuvaat bez problemi.
Rabota ne baraat samo nevraboteni lica, konkuriraat i vraboteni vo dobri firmi ili vo drzhavni institucii, koi gi korista godishnite odmori i zakonski zagarantiranoto neplateno otsustvo za pechalba. Toa shto do neodamna beshe nevoobichaeno, za kumanovci sega e povekje od normalno - rizichnite destinacii stanaa atraktivni i za zhenite. Povekjeto od niv ostavaat mali deca, duri i bebinja od po pet-shest meseci i odat na pechalba. Za nivnite deca se grizhat eventualno tatkovcite, koi isto taka vo megjuvreme baraat nachini kako da otidat, ili babite i dedovcite, nekoi od pobliskite rodnini. "Ne mi e lesno da go ostavam svoeto chetirigodishno dete da go chuvaat vo gradinka, mojot soprug i moite roditeli. Nemame stan, a so moite sto evra shto sedum godini gi primav vo privatna firma nema ni za leb ni za mleko", veli edna 30-godishna kumanovka. Taa dodava deka e svesna deka so parite ne mozhe da ja nadomesti majchinskata ljubov i vospituvanjeto. "Znam deka za mnogu deca otsustvoto na majkata ostava posledici i frustracii. Znam i deka decata shto rastat bez majka podocna prozboruvaat ili prooduvaat, ama nemam drugo reshenie", veli majkata na ednogodishno dete. Taa dodava deka kje gi "progoltaat" trite teshki godini, a ako otide i nejziniot soprug, kje kupat stan i dukjan i kje pochnat sopstven biznis.
Platite vo Braun i Rut se od 5.000 do 10.000 amerikanski dolari mesechno, zavisno od rabotnoto mesto. A rabotnite mesta se najraznovidni. "Kompanijata gi unapreduva na podobri rabotni mesta tie shto pokazhuvaat znaenje i kvalitet i povekje gi plakja. Tamu ne im e potrebna ni partiska knishka ni rodninska ili prijatelska vrska", veli eden kumanovec koj tri godini pominal vo Irak i vo Avganistan. Toj dodava deka tie ne se vinovni za toa shto se prinudeni da odat na pechalba. "Vinovni se nashite nadlezhni koi ne ni obezbeduvaat rabota", veli toj.
Vo Kumanovo, kako i vo cela Makedonija, oficijalen broj na pechalbari nema nikoj. Nego go znae samo administracijata na kompanijata Braun i Rut. Vo gradot se shpekulira deka megju 2.000 i 5.000 lica se na pechalba vo nekoja od zemjite na Bliskiot istok ili vo konfliktnite podrachja. (Dnevnik)

MAKEDONSKITE MIROVNICI VO "SLOBODA ZA IRAK"

"Volcite" - najdobri treneri na Irachanite

Amerikanski oficeri koi rabotat so koalicionite sili ocenuvaat deka makedonskite Volci vo Irak go sproveduvaat najproduktivniot trening na irachkata armija. Amerikanskite sili vo Irak objavija videoprilog za obukata shto ja sproveduva makedonskiot kontingent vo misijata Sloboda za Irak za specijalnite sili na irachkata armija. "Rabotime so makedonskata armija. Ova e ponapredna obuka od taa shto ja rabotime vo edinicite. Dosega beshe mnogu dobro, vsushnost ova e najproduktivniot trening shto dosega sme go videle ovde. Definitivno toj e golem chekor vo napreduvanjeto na irachkite trupi", veli kapetan Piter Balki od Armijata na SAD.
Od minatiot noemvri makedonskite specijalni sili vo Irak odrzhale nekolku kursevi napredna borbena obuka za najmalku 150 pripadnici na specijalnite trupi na irachkata armija. I segashnata obuka e vo napredni tehniki i veshtini. "Go gledame nachinot na koj se dvizhat, na koj manevriraat, kako go drzhat oruzhjeto i kako gagjaat. Se' e podobro vo sporedba so denot koga pochnaa", veli eden postar vodnik od kontingentot na makedonskite specijalci vo Irak. Irachanite se povekje od zadovolni od obukata shto ja dobivaat, prenesuva vo svojot prilog 7. Mobilen odred za odnosi so javnosta na Armijata na SAD. "Imavme neverojaten napredok. Mene i moite lugje ne' dovedoa vo dobra fizichka forma i uvezhbanost, ni ovozmozhija da bideme dobri vojnici na boishteto", veli eden desetar od irachkite specijalni sili.
Makedonija uchestvuva vo misijata Sloboda za Irak od juni 2003 godina, a vo operacijata dosega uchestvuvaa vojnici od Polkot za specijalni operacii Volci i Rendzheri. Megju priznanijata i odlikuvanjata shto gi dobija makedonskite vojnici se i devet ordeni za hrabrost od Komandata na Zdruzhenite sili na koalicijata. (Dnevnik)

MAKEDONSKI POZHARNIKARI NAGRADENI VO GERMANIJA

Vlegovme vo ognot i ja spasivme rabotilnicata vo Nirnberg

Dzvonko Tomeski (36) i Vladimir Kochovski (38) se dvajcata skopski pozharnikari koi neodamna dobija priznanie za hrabrosta shto ja pokazhaa vo gradot Nirnberg vo Germanija pri gasnenje pozhar, so shto sprechija pogolema eksplozija vo avtolakerska rabotilnica. Tie se gordi na toa shto imale mozhnost da im pokazhat na svoite zapadnoevropski kolegi deka, iako doagjaat od posiromashna zemja i ne raspolagaat so ista oprema, sepak so svojata profesionalnost se sposobni da ja vrshat ovaa rabota vo kade bilo na svetot.
"Vredi da se otide vo drug grad i da se nauchi neshto novo, a sekako i da se stekne znachajno iskustvo koe nie kje im go preneseme na nashite kolegi ovde. Germancite imaat impresivna tehnika vo sporedba so nas, no nashiot pristap kon rabotata se razlikuva od nivniot. Kaj niv se dejstvuva odnadvor, tie pred se' se potpiraat na opremata so koja gasnat pozhari, a nie na chovechkata sila", veli Kochovski. Za brzata intervencija na pozharot vo Nirnberg, koga so vadenje na oksigenskite shishinja sprechile mozhna eksplozija, velat deka toa e nachinot na koj se naucheni da reagiraat - da ne se cheka, tuku da se vleze vo ognot i da se spasi chovechki zhivot ili materijalnoto dobro. "Nagonot da spasish nekogo vo ognenata stihija e neshto shto ili go imash ili ne. Zatoa sushtinata na nashata rabota na e vo modernata tehnika, tuku vo srceto", dodava Kochovski.
"Vo Nirnberg ovaa profesija e mnogu poceneta otkolku kaj nas. Samo poradi pozharnikarskata uniforma shto ja nosevme site minuvachi na ulica ne' pozdravuvaa, a pochitta se gledashe i vo prednosta shto ja dobivaa nashite kolegi kade i da se naogjaa. Razlikata ja zabelezhavme i kaj nivnata samodisciplina, koja e povrzana so mentalitetot, zashto Germancite vazhat za povozdrzhani lugje. Taa nivna osobina vredi mnogu vo profesijata shto ja izvrshuvaat", veli Tomeski.
Komandantot na protivpozharnata brigada od Nirnberg lichno go izrazil svoeto voodushevuvanje od podgotvenosta na skopskite pozharnikari, vo koja se uveril i pri demonstracijata na taktichko-pokaznata vezhba shto ja izvele chlenovi na skopskata brigada pri negovata poseta vo Skopje. Vekje vo septemvri protivpozharnata brigada na Skopje gi ochekuva svoite germanski kolegi od zbratimeniot grad Nirnberg da ja vozvratat posetata. "Mozhebi kje ostaneme inferiorni vo tehnikata shto ja imame, no definitivno sme superiorni vo znaenjeto shto go imame kako pozharnikari", veli Tomeski. (Dnevnik)

SVETSKA LISTA NA ELEKTRONSKI VLADI

Makedonija ja shie polovina Evropa!

Makedonija e rangirana na 31. mesto na poslednata svetska lista na e-vladi za 2006 godina, so shto gi ostavi zad sebe polovinata od zemjite na EU i sosedite?! Na listata shto sekoja godina ja pravat eksperti od univerzitetot Braun vo SAD dominiraat aziskite zemji, koi gi zazedoa prvite tri najvisoki mesta. Na listata vodi Juzhna Koreja, koja lani bila duri na 86. mesto, a po nea sleduvaat Tajvan, Singapur, SAD i Kanada. Od chlenkite na EU na listata pred Makedonija se naogjaat Velika Britanija, Irska, Germanija, Shpanija, Shvedska, Holandija, Francija, Estonija i Malta. Zad Makedonija se drugite chlenki na Unijata i site sosedni zemji. Srbija e na 48. mesto, Hrvatska i Grcija go delat 86. mesto, Bugarija se naogja na 113. mesto, a Albanija e 132.

Internet koristat 20 otsto od Makedoncite

Podatocite na specijaliziranata statistichka veb-stranica Internet vorld stat pokazhuvaat deka vo Makedonija vo 2007 godina internet koristat okolu 400 iljadi lugje, ili 19,2 otsto od naselenieto. Od zemjite vo regionot pred Makedonija se Slovenija so 55,5, Grcija so 33,5, Hrvatska so 32,9 i Bugarija so 28,7 otsto. Pomalku od Makedoncite internet koristat gragjanite na Bosna i Hercegovina (17,3), na Crna Gora (17,6) i na Srbija (13,9), a na dnoto e Albanija so samo 6,1 otsto.
Spored podatocite na evropskata statistichka organizacija Eurostat, vo 2006 godina vo Makedonija koristele internet 21 otsto od naselenieto i 14 otsto od domakjinstvata. Internet-korisnici se 51,8 otsto od gragjanite na EU, a od vkupno 810 milioni Evropejci pristap do svetskata mrezha imaat 322 miliona. Procentualno najmnogu koristat internet gragjanite na Island so 86,3 otsto, a najmalku zhitelite na Albanija. (Dnevnik)

PROBIENA E SUPERMODERNATA ZASHTITA NA NOVOTO ELEKTRONSKO CHUDO

Senad od Gostivar go hakirashe "ajfon"

Aparatcheto na avangardnata amerikanska kompanija Ejpl, za koe se chekashe red so meseci pred oficijalnata prodazhba, vekje ne e dostapno samo za pretplatnicite na amerikanskiot operator Ej-ti-end-ti. Za toa se pogrizhi gostivarecot Senad, koj ja raskina vgradenata vrska so amerikanskiot operator i ovozmozhi prvencheto na novata generacija mobilni telefoni da se koristi nasekade. "Ne sakav da izvlecham nikakva lichna nitu finansiska korist. Ednostavno, beshe ogromen predizvik da se probie zashtitata na novoto elektronsko chudo, za shto kopneat iljadnici hakeri niz svetot", veli Senad. Toj bez kolebanje ja prifati nashata pokana za razgovor, no sepak insistirashe da ne mu go naveduvame celiot identitet. Preku den toj e obichno 28-godishno momche vo koshula i farmerki, skromen student shto e vraboten vo kompjuterska firma, no po zavrshuvanjeto na profesionalnite obvrski vleguva vo drug svet, megju hakerite shto se prikovani na internet, svet vo koj od pred nekolku denovi e "car". Drugarite vo taa "alter ego" dimenzija go znaat kako Dipdark.
Toj so gordost go pokazhuva svojot ajfon, koj sega krotko raboti so SIM-kartichka na makedonskite mobilni operatori. "Eden mesec chekav da mi stigne telefonot. Koga dojde, ne sakashe da raboti na nishto osven na Ej-ti-end-ti. Mu ja klonirav kartichkata i sega mozham da go koristam na nashite operatori T-Mobil i Kosmofon", veli Senad. Toj veli deka za probivanje na telefonot e potreben chitach / pishuvach na SIM-kartichki i edna validna SIM-kartichka. "So pomosh na chitachot gi otkrivate IMSI i ICCID-broevite od kartichkata na Ej-ti-end-ti, shto potoa so istiot ured gi vnesuvate na vashata kartichka. Ova kje go prelazhe ajfonot da go prepoznae vashiot SIM kako validna kartichka i da profunkcionira".
Senad ne se plashi deka gigantot Ejpl mozhe pravno da go goni, zashto nitu go otvoril ajfon nitu mu go smenil softverot, tuku samo ja prisposobil kartichkata kon telefonot. "Desette iljadi vraboteni vo Ejpl sigurno se nezadovolni poradi ova, no zatoa milioni korisnici kje bidat srekjni poradi urivanjeto na nametnati barieri. Ne mozhesh na lugjeto da im prodadesh avtomobil a da gi prisiluvash da vozat samo do 50 kilometri na chas", veli Senad koj, osven otkluchuvanje telefoni, "obrabotuva" i satelitski risiveri, megju koi i poznatiot Drimboks. (Dnevnik)

PAK IDEJA ZA TRAMVAJ VO SKOPJE

Bugarski eksperti pochnaa so izrabotka na proekt

Bugarsko-makedonski tim eksperti kje go izgotvuva proektot Tramvaj vo Skopje. Gradskite vlasti potpishale dogovor so bugarskata kompanija Stolichen elektrotransport i so makedonskoto konstruktivno biro MAK 2000 za izrabotka na studija za tramvajska mrezha vo Skopje. Gradonachalnikot Trifun Kostovski 5 go potvrdi dogovorot koj predviduva studijata da bide gotova do 18 oktomvri. Primarno kje se razgleduva mozhnosta za tramvajska linija od naselbata Gjorche Petrov, niz centarot na Skopje, do cementarnicata Usje. Vo vtoriot del od studijata kje se utvrduva dali e mozhno proshiruvanje na mrezhata kon naselbite Chair i Aerodrom. Procenite velat deka do eventualniot pochetok na realizacijata na proektot kje trebaat najmalku dve godini. (TV Kanal 5)

NA RIBOLOVEC OD SKOPJE MU SE POSREKJI

Vo Ohrid e ulovena zlatna riba

Vo Ohrid e ulovena zlatna riba. Ribata tezhi 1,4 kg, celoto telo i' ima boja na staro zlato, a dolga e okolu polovina metar. Ovoj redok primerok, koj dosega ne e zabelezhan vo vodite na Ohridskoto Ezero, go ulovil d-r Dushko Sandevski, i toa na obichna jadica so lepche."Utrovo, koga ja frliv jadicata vo ezeroto, voopshto ne ochekuvav deka kje ulovam vakva riba. Plovkata od jadicata naednash propadna i jas silno go povlekov konecot. Mi trebashe vreme da ja izvadam ribata, zashto taa silno se boreshe za da se ottrgne. Koga ja izvadiv na bregot, ostanav vchudoviden. Pred mene lezheshe prekrasna zlatna riba koja, kako shto mi rekoa nekoi ohrigjani, dosega ne e zabelezhana vo Ohridskoto Ezero", raskazhuva d-r Sandevski.
Ohridskite ribari velat deka stanuva zbor za klen so dominantno zholta boja, kakov shto dosega nikoj nema uloveno. Ostanuva biolozite da kazhat od kade se nashla vakva riba vo ezerskata voda. D-r Sandevski kje ja odnese zlatnata riba vo Skopje, za da ja prouchat tamoshnite biolozi. (Vest)

PORADI MATNITE BIZNISI NA G. G. STEFAN I MILADINOVI

Za "Izgrev" izbi megjunaroden skandal

Javnata licitacija za strushkiot hotel Izgrev nema da se odrzhi na 17 avgust. Sudot pobara izvrshitelot Marjan Dereban da ja odlozhi licitacijata dodeka ne zavrshi zhalbenata postapka pred vtorostepenata vladina komisija koja neodamna ja povela LHB banka od Germanija preku nejziniot advokat od Skopje Panche Nestenov. Germanskata banka, od koja Miladinovi vo 2005 godina podignale kredit od 4 milioni evra stavajkji go pod hipoteka nekogashniot hotel na MPC, tvrdi deka e izigrana vo celata prikazna, zashto e izbrishana od listata na pobaruvachi. LHB banka vo zhalbenata postapka tvrdi deka taa ne e navedena kako doveritel zatoa shto e napraven falsifikat vo strushkiot katastar. Koj, zoshto i po chie baranje ja izbrishal hipotekata na Izgrev od imotniot list za LHB banka - zasega ostanuva nejasno. Izvrshitelot Dereban veli deka, iako postoi izvrshno reshenie za javna prodazhba na Izgrev, toj e dolzhen da ja pochituva odlukata na sudot i zatoa licitacijata e odlozhena.
Vo celata hipotekarna prikazna za hotelot Izgrev se pojavi i tret doveritel za koj vladicite na MPC, kako i za mnogu drugi raboti, voopshto ne se zapoznaeni. Pokraj Tutunska banka, od koja zaednichkata firma na MPC i na brakjata Miladinovi, Miladinov DOO, lani podigna milion evra, i LHB banka od Germanija od koja se podignati 4 milioni evra, Miladinovi kako zaem, a pritoa zalozhuvajkji go Izgrev, zele i 1,5 milion evra od sopstvenikot na strushkata firma Avel DOOEL. Interesno e toa shto, spored informaciite na Vecher, nitu na edna od bankite dosega ne im e isplatena niedna rata od kreditite. Miladinov DOO ne mu gi vratilo parite ni Avel DOOEL, iako rokot za vrakjanje bil tri meseci. Po ova Avel DOOEL i Tutunska banka preku izvrshno reshenie zakazhaa licitacija na hotelot i na dvornoto zemjishte so pochetna cena od 2.290.000 evra. Vo ova reshenie za izvrshuvanje LHB banka ne figurira kako doveritel, pa zatoa dojde do stopiranje na licitacijata.
Vecher ushte vo januari predupredi deka MPC, preku Miladinov DOO, za krediti od 12 milioni evra go stavi crkovniot imot na kocka. Sedum meseci podocna crkovniot vrv ne najde za potrebno da raschisti so ovie matni biznisi na odredeni crkovni lica, a rezultatot e toa shto MPC ne samo shto gi zagubi Izgrev i crkovnoto zemjishte, tuku Crkvata e vturnata vo megjunarodni sudski sporovi.
Namesto da se soochi so problemot, poglavarot na MPC g. g. Stefan gi proglasi novinarite koi pishuvaa za ovoj skandal za izrodi na novoto vreme. (Vecher)

NA PROSLAVATA NA SVETA PETKA VO SELOTO VARVARA

Srpski pop zapea na makedonski!

Srpski sveshtenik, zaedno so sveshtenici od tetovskoto arhierejsko namesnishtvo, vo sredata sluzheshe praznichna liturgija i sveteshe voda vo tetovskoto selo Varvara na praznikot Sveta Petka Rimjanka - Letna. Prepodobniot monah, otecot Gavrilo, dojde na svechenosta po sopstvena zhelba, a so dozvola na negoviot nadlezhen, episkopot sremski Vasilie, i na mitropolitot poloshko-kumanovski g. Kiril. Toj pominal 14 godini od svojata mladost kako monah vo Makedonija, a vo manastirot vo Leshok duhovna majka mu bila igumenijata Sofija. "Nikogash nema da ja zaboravam Makedonija i sekogash kje bidam so nea i so vas. Toa shto mitropolitot Jovan i negovite bliski go napravija cirkus, da dade Gospod da ne prodolzhi taka", istakna otecot Gavrilo na makedonski jazik vo obrakjanjeto pred prisutnite vernici na chestvuvanjeto na praznikot vo Varvara. Toj spomena deka na makedonski jazik gi sluzhi liturgiite za praznikot Sveti Arhangel Mihail za Makedoncite vo Srbija.
Tetovskite sveshtenici mu porachaa na narodot deka nema mesto za strav. "Nie ovde sluzhime kako pripadnici na Makedonskata pravoslavna crkva, a toj e so nas - nema otstapuvanje od nasokite shto gi ima crkvata", istakna prota Dimitrie Krstevski.
Otecot Gavrilo, koj e stareshina na manastir vo sremskata eparhija, po sopstvena zhelba doshol vo krajot kade shto zhiveel pred desetici godini. Idejata doshla po razgovorot so Srekjko Angelovski, koj poteknuva od Varvara a zhivee blizu Belgrad, koj mu spomenal deka odi vo rodniot kraj na praznuvanje. Proslavuvanjeto na Sveta Petka vo Varvara beshe zbogateno so postavuvanje kamen-temelnik za izgradba na kladenec i za parterno ureduvanje na izvorot na lekovita voda. Eden del od sredstvata, 15 iljadi evra, bea sobrani za vreme na crkovno-narodniot sobir. Megju tie shto reshija da doniraat pari kupuvajkji gjum (bakaren sad za voda) beshe i otecot Gavril, koj za toa odvoi 2.000 evra. (Vreme)

TMRO

Revizija na Bukureshkiot dogovor - reshavanje na makedonskoto prashanje

"Bukureshkiot dogovor nikogash ne smee da se zaboravi, zashto e eden od najtragichnite datumi vo makedonskata istorija, koga na sila se podeli etnichka Makedonija", poracha partijata TMRO na 94-godishninata od negovoto potpishuvanje. "Ne smeeme da go zaboravime 10 avgust 1913 godina. Vo 2002 godina TMRO pobara od site zemji-potpisnichki na Bukureshkiot dogovor da napravat negova revizija i da se ispravi nepravdata. Makedonija kako drzhava nikogash ne zastana zad ova sushtestveno baranje", izjavi pretsedatelot na partijata Vancho Shehtanski.
TMRO ja povika drzhavata oficijalno da zastane zad baranjeto za revizija na Bukureshkiot dogovor. "Toj ima vazhnost 99 godini. Kako edinstvena nacionalna partija na Makedoncite barame od drzhavata da go postavi pred site megjunarodni institucii reshavanjeto na makedonskoto prashanje, zashto toa mora da se stavi na dneven red otkako naskoro kje se reshi albanskoto prashanje. Revizijata na Bukureshkiot dogovor e pochetok na reshavanjeto na makedonskoto nacionalno prashanje", naglasi Shehtanski. (Vecher)

DOJRAN

Kamp za deca od dijasporata

Zblizhuvanje na decata od dijasporata so Makedonija i razvivanje na zhelbata za nejzino pocelosno poznavanje e celta na letniot raboten kamp Lastovichka shto e otvoren vo Dojran. Kampot e namenet za deca od dijasporata i od makedonskoto nacionalno malcinstvo vo sosednite zemji, kako del od aktivnostite na Koordinativnoto telo za iselenishtvo, a vo organizacija na Direktoratot za dijaspora pri Ministerstvoto za nadvoreshni raboti. Oficijalniot pochetok na kampot, shto kje trae do 19 avgust, go oznachi zamenikot minister za nadvoreshni raboti Zoran Petrov.
Kako shto soopshti MNR, vo kampot se vklucheni 22 uchenika na vozrast od 13 do 16 godini od Germanija, Shvajcarija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Albanija i Bugarija. Programata na kampot opfakja sodrzhini za podiganje na stepenot na nivnite znaenja za Makedonija od oblasta na jazikot, istorijata, geografijata, kulturata, obichaite i tradicijata, a osobeno nivnoto megjusebno povrzuvanje. Pokraj Dojran, uchesnicite kje prestojuvaat i vo Mavrovo, a kje se organiziraat i poseti na kulturno-istoriski spomenici vo povekje gradovi.
Spored programata, letniot kamp Lastovichka tradicionalno kje se odrzhuva i vo narednite godini, so shto se planira da se opfatat pogolem broj uchenici od makedonskata dijaspora, najavuvaat od MNR. (Dnevnik)

PELISTER

Izgraden e najvisokiot vodovod na Balkanot

Na 2.601 metar nadmorska visochina, na Pelister, e izgraden najvisokiot vodovod vo Makedonija. Ima skromni 640 metri dolzhina koi, ako bea postaveni vo Pelagonisko Pole, nemashe da bidat vredni za odbelezhuvanje. No, so podatokot deka pochetokot na vodovodot e na 2.380 metri nadmorska visochina, na Muratoviot Izvor, a krajot na 2.601 metar, na Predavatelniot centar Pelister, stanuva zbor za neshto nesekojdnevno. "Pelister izobiluva so voda, so izvori, so cheshmi, no nema ni edna na vrvot. A nam ni trebashe voda na vrvot, na nashata antena", veli Mitko Poprcov, glaven inzhener na Predavatelniot centar Pelister i Bitola, koj beshe megju inicijatorite za izgradba na vodovodot na najvisokata tochka na Baba Planina.
Vsushnost, idejata datira od dalechnata 1975 godina, koga pri izgradbata na objektite na Centarot se planiralo instaliranje pumpa i montiranje cevkovod so koj bi se vrshel dotur na voda do rezervoarite vo objektot. No, proizvoditelite ne mozhele da ponudat pumpa koja bi transportirala voda na visochinska razlika od 220 metri vo eden poteg. Se predlagale reshenija koi barale povekje sredstva i proektot ostanal nerealiziran. Se' do 2004 godina, koga na Saemot za tehnika vo Solun profesorot Ilija Mijakov od Mashinskiot fakultet vo Bitola, koj go izrabotil proektot, ne utvrdil deka na pazarot mozhe da se najde oprema shto gi zadovoluva site tehnichki uslovi. Pumpata bila nabavena od Italija - i tv-predavatelot dobil voda. So voda od Muratoviot Izvor sega se polnat dvata rezervoara od po 80 kubni metri. Dosega tie se polnele so kamioni-cisterni - za da se napolnat so tehnichka voda potrebna za edna sezona kamionite morale da napravat po 41 tura do rekata. Polnenjeto pochnuvalo vo septemvri, a zavrshuvalo vo sredinata na oktomvri. Voda za pienje nosele od gradot.
"Najbliskiot vodovod ni beshe vo Bitola. Za prvite dva-tri dena vrabotenite vo smenata nosea voda za pienje vo tubi od po 25 litri, a potoa za pienje koristevme mineralna Pelisterka. Sega pieme originalna pelisterska voda", se sheguva Poprcov i dodava deka kvalitetot na vodata redovno se kontrolira. "Izvorot ima chista, studena, bakterioloshki i hemiski ispravna voda. Rezervoarite se dlaboko vgradeni v zemja, dzidovite se debeli nad 2,5 metri i go odrzhuvaat kvalitetot na vodata. Bakteriite ne mozhat da opstanat vo ovie uslovi".
Najvisokiot vodovod na Balkanot ima samo edna maana. Opremata ne e otporna na golemite temperaturni razliki na planinata, na koja i vo avgust znae da zavrne sneg, pa sistemot e aktiven od krajot na maj do krajot na septemvri. Dovolno za da se napolnat rezervoarite, od koi sega voda pijat i planinarite, koi se chesti gosti vo Predavatelniot punkt. Sekogash se dobredojdeni na chaj i na chista planinska izvorska voda, na 2.601 metar nadmorska visochina. (Utrinski vesnik)

GOLEMO ILINO

Cheshma za prisetuvanje

Stotina lugje, edni koi odamna zaminale i drugi koi se' ushte zhiveat vo najoddalechenoto selo od demirhisarskiot opshtinski centar Golemo Ilino, eden den pred godinashniov Ilinden, isposednati na maloto livadche kraj Ilinska Reka, mu se odushevuvaa na toa shto naumile i shto uspeale da go napravat - ne golema, no oddaleku upadliva cheshma, shto kje bide ukras i nova smisla na portata na nivnoto selo Stena. "Ne treba chovek da e zaminat vo stranstvo za da napravi neshto za rodniot kraj. Cheshmata shto ja chekashe ovoj izvor od mnogu odamna sakav da bide moja posveta na spomenite od detstvoto shto go minav ovde i znak za mojata nemerliva pochit kon lugjeto koi se' ushte zhiveat ovde. Da ima neshto ubavo, pokraj shto chovek da prisedne, pa da im se prepushti na sekjavanjata: shto beshe nekogash Golemo Ilino a shto e sega, shto chuda se smenija vo chovechkata zhiveachka pa mu ja unakazhaa sudbinata - od selo so mozhebi iljada lugje pred pedesetina godini da se isprazni do samo dvaesetina... Cheshmata im ja posvetuvam tokmu na poslednive, za koi nema neshto shto kje gi natera da zaminat, i na site shto pri nekoe naminuvanje vo ovoj kraj kje zastanat na edna goltka studena, planinska voda", veli primarius d-r Trajan Ivanoski, inicijator i nositel na aktivnostite za ureduvanje na blagorodniot izvor.
"Od osamostojuvanjeto na drzhavata dosega imame izgradeno najgolem broj objekti, shto ne se ni sitni ni beznachajni spored skromnite mozhnosti na meshtanite. A posebno sme gordi na manastirot Sveti Ilija, za koj ne znaeme koga e izgraden, a go obnovivme vo 1990 godina. Vo 1996/1997 godina go izgradivme prviot konak so pet sobi, trpezarija i pomoshni prostorii, a vo 2003 i vtoriot, shto sega e vo zavrshna faza, so sedum prostorii, centralna kujna i otvorena terasa so 70 kvadratni metri pokrien prostor, vodovod i odvod, donesovme i struja. Sega gradime sportski tereni", veli Stojan Spirovski, pretsedatel na NVO Ilinak. (S. Ristevski)

LJUBANSKI ILINDENSKI SREDBI

Ljubojno - selo na makedonskata vechnost

Po povod praznuvanjata na golemiot nacionalen praznik Ilinden, vo prespanskoto selo Ljubojno, na sred selo, po 34. se odrzhaa tradicionalnite Ljubanski ilindenski sredbi na koi prisustvuvaa istaknati lichnosti od kulturniot i politichkiot zhivot od Prespa, kako i golem broj iselenici shto poteknuvaat od prespanskiot kraj. Na svechenosta pred mnogubrojnite gosti se obratija gradonachalnikot na Opshtina Resen Dimitar Buzlevski, pretsedatelot na Ljubanskite ilindenski sredbi Ratko Miloshevski-Trifunovski, ambasadorot vo UNESKO Jordan Plevnesh i Vesna Palmer, iselenik i donator od Kolorado, SAD. Pretsedatelot Miloshevski-Trifunovski istakna: "Navistina naporno rabotevme na podgotovkite. Preku ovaa manifestacija prisutnite go chuvstvuvaat ilindenskiot duh shto gi gali srcata na site Makedonci". Buzlevski istakna deka svechenosta ima iskluchitelno znachenje za site prespanci. Za ambasadorot i istaknat dramski pisatel Plevnesh, Ljubojno pretstavuva mitsko selo na makedonskata vechnost. "Vo ovaa praznichna ilindenska nokj, vo samoto ime na seloto Ljubojno e skriena tajnata na Makedonija. Vecherva Ljubojno go dozhivuvam kako centar na interkontinentalna Makedonija", istakna toj.
Po oficijalniot del na svechenosta sleduvashe bogata kulturno-umetnichka programa vo koja nastapija KUD Tashe Miloshevski od Resen gostite od Kechkemet, Ungarija, kulturno-umetnichkoto drushtvo Chipero. Se odrzhaa i vecheri na ljubanskata poezija - Memento za poetot Naum Manivilov - Prespanski. Potoa se odrzha opshtonarodna veselba na koja gostite gi zabavuvaa povekje dzvezdi od makedonskata estrada. (S. Ristevski)

GRADSKI PARK - BITOLA

Ververichkite kako atrakcija

Desetina ververichki pretrchuvaat niz Gradskiot park vo Bitola predizvikuvajkji go vnimanieto na decata i na povozrasnite koi se razladuvaat za vreme na utrinskite i popladnevnite proshetki vo ovie letni denovi. Ververichkite otsekogash bile prisutni vo parkot, a sega se atrakcija za decata, chija radost koga kje gi zabelezhat e golema. (S. R.)

TOME I LETKA IZGRADIJA SPOMENIK NA ZAGINATITE KAJ KARPALAK

Zoshto zaginaa tolku mladi zhivoti?

Brachnata dvojka Letka i Tome TEMELKOVSKI svoeto dolgogodishno planinarsko iskustvo po Selechka Planina go iskoristija najprvin da izgradat spomenik za zaginatite kaj Karpalak, a sega gradat planinarski dom niz koj sakaat da ja pretochat seta svoja ljubov kon prirodnite ubavini na ovoj del od drzhavata
Chasovi i chasovi minuvav niz livadite, karpite, niz predelite na Selechka Planina shto dobro gi poznavav. Razmisluvav za 10-te zaginati kaj Karpalak. Se srekjavav so nekoi od niv, a edni od onie shto go prezhiveaja zlostorot mi se i dobro poznati. Nikako ne mozhev da sfatam zoshto se sluchi seto toa? Zoshto zaginaa tolku mladi zhivoti? Najposle odluchiv. Mozhebi za da se smiram, ili vechno da go odbelezham sekjavanjeto na niv. Na tie nevini zhrtvi. Si rekov - kje izgradam spomenik na samiot vrv od planinata, da se gleda od cel Prilep. A i od site strani na gradot. I kazhav na Letka, me poddrzha i zapochnavme.
Vaka nekako zapochna da ni raskazhuva Tome Temelkovski, 70-godishen penzioner vlechkar, koj vo vtor brak so soprugata Letka e vekje chetiri godini. I taa ostanala bez svojot soprug, pa reshile drugaruvanjeto niz planinata da go pretochat vo zaednichka zaednica. Zaednichki se zafatile i za izgradba na spomenikot.
Spomenik
I spomenikot go zapochnaa sami. Nosele pesok vo kanti i kofi i po tri kilometri, prebaruvale voda niz site izvorchinja. Tie sekojdnevno vo dvata pravci od doma do spomenikot pominuvale po 15 kilometri.
- Izgradbata ja zapochnavme neposredno pred odbelezhuvanjeto na trigodishninata od nivnata smrt. Voopshto ne se machevme, nitu seto toa ni pretstavuvashe nekoja teshkotija. Gradevme so zadovolstvo i postojano mislevme na niv. No, i na onie shto treba da go posetuvaat mestoto i spomenikot. Na onie shto nikogash ne treba da gi zaboravat iminjata na desettemina zaginati. Gi ispishavme nivnite iminja i na 8 avgust 2004 godina denot koga e rodena nashata kjerka Florika, go "predadovme" vo upotreba. Togash beshe organiziran i marsh za gragjanite koi za da go posetat spomenikot prisustvuvaa vo golem broj. Bea nad 1000 - veli Tome.
Postavivme i kniga za zapishuvanje na vpechatoci od strana na posetitelite. Go gledale od Prilep i mislele deka napravile dobro delo. No, kako shto se veli - koga kje napravish edno delo, te tera i na drugo. I tie pochnale so nova gradba. Planinarsk