Japonija pred seriozna demografska kriza

Vleguvajkji vo kukjata na sosetkata na zelen chaj i na torta od crven grav, Ikuko Jurjo vadi fotografija na mlad ergen.
- Toj e odlichna prilika za mazhachka. Raboti za lokalnata vlada, a negovoto semejstvo ima sopstvena kukja - veli taa. Jurjo se gordee shto e postojano barana kako strojnik. Taa i pripagja na grupata od 200 zheni vo Fukui shto odat od vrata do vrata posetuvajkji gi mladite devojki i momchinja obiduvajkji se da gi omazhi ili ozheni, so shto bi se zgolemil i natalitetot vo ovaa "zaspana" prefektura vo zapadna Japonija, javuva Rojters. Potpomognati od lokalnata vlada, strojnicite im pomognale na povekje od 50 dvojki da ja najdat brachnata srekja vo minatata godina. Tie se "odgovorni" i shto Fukui stanal edinstvena od 47-te japonski prefekturi vo koi se zgolemil natalitetot vo 2005 godina, koga toj iznesuval rekordno niski 1,26 procent. Edna godina podocna tie uspeale da go zgolemat natalitetot vo Fukui na 1,47 otsto. Hobito na Jurju, koe osven domashnite individualni poseti vkluchuva i organiziranje zabavi za zapoznavanje na dvojkite, ja odrazuva borbata na Japonija da go zgolemi natalitetot kaj nacijata shto staree so fatalna brzina. Japonija ima najgolem procent na stari lugje na svetot, a procentot na zhiteli postari od 65 godini iznesuva 20 otsto.
Shoko Micunari, pretsedatel na grupata na osumdesetgodishnici, veli deka ne e lesno da se nateraat lugjeto da stapuvaat brak i da dobivaat deca, shto bilo nezamislivo koga taa bila mlada i povekjeto lugje stapuvale vo brak pred 20-tata godina od zhivotot.
- Lugjeto treba da znaat deka ako ne stapat vo brak i nemaat deca, nacijata ednostavno kje izumre. Toa ne e samo problem na individualcite - veli taa.
Nauchnicite ja naogjaat prichinata za drastichno namaleniot natalitet vo brziot ekonomski razvoj na zemjata vo 70-te godini na minatiot vek, koga zhenite masovno pochnale da studiraat i da dobivaat rabota so polno rabotno vreme. Ottogash se povekje zheni go odlozhuvaat majchinstvoto ili celosno se otkazhuvaat od nego i od brachniot zhivot. Fenomenot ne e karakteristichen samo za Japonija, no taa zaostanuva zad drzhavite kako Shvedska, SAD i Francija vo baranjeto nachini da im pomognat na roditelite da najdat ramnotezha megju semejniot i profesionalniot zhivot - veli Makoto Atoh, profesor na univerzitetot "Vaseda" vo Tokio.
- Чesto ja obvinuvaat vladata deka ne pravi nishto za da go reshi problemot, iako koga kje vidite deka taa gi skusuva rabotnite chasovi i gradi dnevni detski centri kje sfatite deka toa ne e tochno. Pogolem e problemot shto lugjeto ne gi koristat donesenite merki - veli Atoh.
Golemite kompanii vekje pochnale da izdvojuvaat pari za detski dodatok i da im davaat povekje slobodni denovi na vrabotenite shto imaat deca. Internet-konglomeratot "Softbank korp." planira da im dodeli na vrabotenite po 50.000 jeni (425 amerikanski dolari) koga kje go dobijat prvoto dete, a po 100.000 jeni za vtoroto dete. Idejata e deka vakvite chekori kje i pomognat na Japonija da ja izmeni demografskata sostojba, koja sega pokazhuva deka samo 14 otsto od naselenieto e pomlado od 14 godini, a se ochekuva do 2055 godina toj procent da se namali na osum. Vakvata sostojba predizvikuva zagrizhenost poradi potencijalnata kriza vo penziskiot sistem, pazarot na rabotna sila i potencijalnata shteta vrz dolgorochniot potencijal za ekonomski porast na zemjata.
Rechisi polovina od 76.000 vraboteni vo kompanijata za elektronika "Macushita elektrik indastrijal" dobile mozhnost da rabotat doma ednash ili dvapati nedelno od april godinava.
No, za kompaniite vo vnatreshnosta detskite gradinki ne se tolku vazhen problem zashto mladite dvojki obichno zhiveat vo blizina na svoite roditeli. Zatoa, pak, tie se fokusiraat na naogjanje partner za svoite slobodni sluzhbenici. Hiroe Takaoka e edna od slobodnite devojki shto "posrednichkata" grupa reshila da gi omazhi. No dosega ovaa 23-godishna sluzhbenichka vo gradskoto sobranie uspeva da im odolee na ivnite ubeduvanja, iako minatata godina dobila nekolku ponudi od zainteresirani ergeni.
- Bi se soglasila da beshe nekoe zgodno momche, no koga ja vidov fotografijata mazhot mi se vide mnogu star. Sigurno imashe povekje od 30 godini. Se ushte sum mlada i ne moram da brzam da se omazham - veli taa.".

Ozonot e shteten za klimata mnogu povekje otkolku shto se pretpostavuvashe

Spored edna nova studija vlijanieto na ozonot vrz klimata e mnogu pogolemo otkolku shto se pretpostavuvashe dosega. Toj sprechuva rastenijata da apsorbiraat pogolemo kolichestvo jagleroddioksid. Vo aktuelnoto izdanie na nauchnoto spisanie "Nejchr" nauchnicite predviduvaat deka ozonot kje go namali brojot na rastenija shto go apsorbiraat shtetniot CO2 za 25 procenti.
Rezultatite od novata studija vsushnost ne iznenadija nikogo. Chudno e toa shto britanskite nauchnici duri sega ukazhuvaat deka se potcenuva vlijanieto na ozonot vrz klimata, duri i od momentalnite globalni klimatski modeli. Odredeni gasovi ne vlijaat direktno samo na zemjinata povrshina, tuku i vrz razmenata na jaglerodot pomegju zemjinata povrshina i atmosferata:
"Do sega se zemashe predvid samo direktniot efekt na ozonot. Toa e gas shto ja predizvikuva staklenata gradina i pridonesuva za globalno zatopluvanje na zemjata", veli Stiven Sich, matematichar vo britanskiot centar za klimatska prognoza i glaven avtor na novata studija vo magazinot "Nejchr".
"Ozonot gi oshtetuva rastenijata i go poprechuva nivniot razvoj. Toj ja namaluva sposobnosta na vegetacija da apsorbira jagleroddioksid od atmosferata. Toa e isto taka klimatski efekt shto lugjeto direktno go chuvstvuvaat".
Jagleroddioksidot e najshtetniot gas shto se ispushta od lugjeto. No, sepak samo polovinata od vkupno ispushtenite emisii se zadrzhuvaat vo atmosferata. Ostanatiot del go apsorbiraat okeanite i razni vidovi rastenija. Toa se eden vid unishtuvachi na jagleroddioksid vo koishto ischeznuvaat odredeni kolichestva CO2. Bez niv zemjinata atmosfera bi se zatoplila mnogu povekje. Megjutoa, za vegetacijata pak jagleroddioksidot e eden vid zhivoten eliksir. Na zelenite rastenija im e potreben kako osnovna materija za fotosinteza i gradenje rastitelna biomasa. Rastenijata go zemaat gasot preku mnogu mali otvori shto se naogjaat na listovite.
Avtorite na novata studija za svoite nauchni istrazhuvanja pravele eksperimenti vo priroda i za toa koristele mladi topoli, bidejkji nim ozonot osobeno im prechi.".

Shipkata go jakne imunitetot

Shipkata e vistinski i dragocen zimski izvor na vitamini. Plodot sodrzhi do 1400 mg% vitamin C, a listot okolu 3 pati pomalku. Spored kolichestvoto na vitamin C plodovite od shipka spagjaat pomegju bilkite so najgolema sodrzhina. Taka 100 grama shipka imaat vitamin C isto kolku i 1 kilogram limoni. Pokraj toa, sodrzhi ushte i vitamini B, D i E. Ima ushte i karoten (provitamin A), a od mineralnite materii tuka spagjaat jabolkova i limonska ovoshna kiselina (1,3%), inverten shekjer (2,6%) i saharoza (1,4%). Ima dosta i tanini i flavonoidi.
Blagodarenie na golemoto kolichestvo posebno vitamin C, shipkata mozhe da se koristi za jaknenje na imunitetot i kako prevencija od grip, respiratorni infekcii i nastinki, ili koga kje dojde do niv. Plodot od shipka e odlichno tonizirachko sredstvo zatoa shto dava chuvstvo na krepkost i svezhina. Posebno e korisen kaj doilki i trudnici, kako i za site vo tekot na proletta posle ednolichnata zimska hrana, a vistinski e melem posle praznici i slavi.
Shipkata gi ublazhuva i letnite prolivi kaj decata, kade shto vazhna uloga imaat taninite, pektinite i rastitelnite kiselini koi deluvaat baktericidno. Iskluchitelno bilno vitaminsko-mineralniot koktel od shipka nashol svoja primena vo lekuvanjeto na slabokrvnost i anemija. Dodeka plodot od shipka deluva protiv dijareja (proliv), chajot od livchinja od cvetot deluva protiv opstipacija (zatvor).
Ovaa bilka go regulira varenjeto - gi eliminira grchevite vo zheludnikot, napnuvanjeto, machninata, a ja uramnotezhuva i rabotata na crniot drob i zholchkata. Taa e chesta sostojka na meshavinite od chaj i kaj chirot na zheludnikot, a mnogu dobro go stimulira apetitot. Shipkata e dobar diuretik, pri shto ne gi nadraznuva bubrezite, a preventivno deluva na sozdavanjeto na kamen vo bubregot i beshikata. Odlichno deluva protiv vospalenie vo urinarnite patishta.".

Chaj od plodovi od shipka

Najvoobichaen nachin na prigotvuvanje na ovoj chaj e edna do dve lazhici isitneti plodovi od shipka da se stavat vo 250 ml ladna voda, da se ostavi da se vari vo tekot na 5 minuti. Voobichaeno e so vakviot nachin na prigotvuvanje kolichestvoto na vitamin C vo chajot i ponataka da ostane visoko. So dodavanje na sok od limon i malku med se dobiva mnogu ubav vkus na chajot.".

Zaboravete na energetskite pijalaci, po vezhbanjeto pijte mleko

Nekoi se zadovoluvaat so voda. Drugi upotrebuvaat skapi specijalizirani energetski pijalaci. Vsushnost, ona shto sportistite treba da go pijat po napornoto vezhbanje e - chasha mleko.
Istrazhuvachite pronashle deka mlekoto e najefikasno vo nadomestuvanjeto na izgubenite technosti i sol pri potenjeto.
Testovite pokazhale deka mlekoto go rehidrira teloto chetiri pati podolgo otkolku vodata ili energetskiot pijalak na kompanijata Koka Kola, Povereid. Mlekoto e bogato so natrium, kalium i drugi vitalni soli, a tie se gubat vo golemi kolichini pri potenje.
Dodatno, kombinacijata od shekjer, masti i proteini vo mlekoto ovozmozhuva negovo posporo eliminiranje od teloto, za razlika od drugi pijalaci.
Mlekoto so pomala maslenost im odgovara na onie shto vnimavaat so vnesuvanjeto kalorii.
"Kako nachin za nadopolnuvanje na izgubenite technosti vo teloto, mlekoto nudi shirok spektar od esencijalni vitamini i minerali. Toa e odlichen pijalak za sekoj shto seriozno se grizhi za svoeto zdravje", veli d-r Kerol Luis od Institutot za mlechni proizvodi vo Severna Irska.".

ISTRAZHUVANJE

Fizichkata privlechnost e povazhna od ljubovta

Zhenite i mazhite najchesto imaat seksualni odnosi poradi telesnata privlechnost, a poretko od ljubov, zakluchija nauchnicite, koi analiziraa 237 prichini shto mozhe da dovedat do polovi odnosi. Istrazhuvanjeto pokazha deka mazhite i zhenite stapuvaat vo seksualni odnosi poradi telesnata privlechnost i zhelbata za fizichko uzhivanje. Izrazuvanjeto emocii i pokazhuvanjeto privrzanost kon partnerot se najdoa megju prvite deset prichini za pochnuvanje seksualni odnosi, no kaj ispitanicite i od dvata pola prvoto mesto ubedlivo go zazema istiot prichinitel: privlechnosta na drugata lichnost.
Istrazhuvanjeto beshe sprovedeno megju studentite vo univerzitetot od Teksas, a nauchnicite postavuvaa prashanje zoshto lugjeto imaat seksualni odnosi.
- Dokazhavme deka pogolemiot broj stereotipi za mashkite i zhenskite prichini za seksualni odnosi ne vazhat vo realnosta. Ne e vistina deka mazhite sakaat seks iskluchivo poradi fizichko zadovolstvo, a deka zhenite samo pekaat po ljubov - izjavi psihologot Sindi Meston, edna od uchesnichkite vo proektot.
Seksualniot terapevt Irvin Goldstein dodade:
- Zaboravete go ona: mazhite se od Mars, a zhenite od Venera. Tie, vo sushtina se isti. Razlikite megju polovite, koga stanuva zbor za prichinite za vpushtanje vo seksualen zhivot, se pojavuvaat samo kaj onie shto imaat seksualni problemi.
Edna od pogolemite razliki shto bea zabelezhani so ova istrazhuvanje beshe deka mazhite pochesto ja iskoristuvaat pruzhenata shansa, dodeka zhenite vnimavaat na toa kako da go zadovolat partnerot.".