Mislev deka si go spasuvam brakot zhrtvuvajkji ja zhenata vo sebe

So soprugot Boshko sme vo brak vekje dvaeset i pet godini bez pogolemi problemi i nedorazbiranja, iako zaslugata za nashata brachna sloga otsekogash si ja pripishuvav sebesi. Celo vreme se trudev mojot sin edinec da izrasne bez traumi na koi jas bev izlozhena vo detstvoto, zatoa shto moite roditeli bea nepopustlivi i zajadlivi vo svoite karanici koi jas i moite sestri moravme postojano da gi slushame. Vospituvanjeto na nashiot sin Ivan go prezedov vo svoite race, a na soprugot Boshko se obiduvav da mu ugodam kolku shto mozhev podobro. Nauchiv da gi gotvam negovite omileni jadenja, sekogash najpompezno gi prechekuvav i gi gostev negovite prijateli i delovni partneri, se grizhev za domashnite raboti, pa duri i za onie "mashki" obvrski niz domot. I vo krevetot se trudev da mu gi ispolnam site zhelbi i fantazii. Vo nasheto opkruzhuvanje steknavme ugled na harmonichno semejstvo, a nashiot brak vazheshe za idealen primer za brachna srekja, iako jas zhiveev so chuvstvo deka ni nedostigaat toplina i intimnost vo semejnite odnosi.
Sepak, i pokraj moite strahuvanja, nashiot sin Ivan izrasna vo veselo i bezgrizhno dete, iako me zachudi koga, namesto pravo, spored zhelbata na tatko mu, toj zavrshi arhitektura i vednash shtom se vraboti se ozheni. Ne mozhev da se oslobodam od pretchuvstvoto deka nashiot sin nastojuvashe shto pobrzo da go napushti roditelskiot dom. Iako i jas i Boshko imavme isto mislenje za odnosot na nashiot sin, nikogash ne razgovaravme za toa.
* * *
Ovaa godina bi trebalo da proslavuvame 25 godini od brakot, pa planirav da gi pokanam nashite prijateli i poznajnici na vechera po toj povod, kako i novoto semejstvo na nashiot sin - za podobro da se zblizhime. Megjutoa, koga pred dve nedeli se obidov toa da mu go kazham na Boshko, toj reagirashe na nachin na koj nikogash ne sum ni zamisluvala deka bi mozhel da reagira.
- Znaesh, Boshko, po nekoja nedela kje proslavime srebrena svadba. Bi mozhele da napravime mala proslava.
- Ako sakash da bidam iskren, jas ne chuvstvuvam deka imam za shto da slavam.
- Boshko! Vakov odgovor ne ochekuvav od tebe.
- Nemam shto da spodeluvam so drugite. Stanuva zbor za nashiot, kako shto velish ti, "uspeshen" brak.
- Zar na ovoj nachin kje mi zablagodarish za siot trud shto go vlozhuvam da ti ugodam, da bidam dobra zhena, majka, domakjinka...
Ednostavno, ne znaev kako da reagiram na tie negovi zborovi osven so solzi, no Boshko voopshto ne se zagrizhi za toa, duri prodolzhi so sosem nesvojstven za nego ton:
- Ne mozham da kazham deka beshe losha domakjinka. Ama, da beshe vistinska majka, kje go odgledashe nashiot sin da bide poambiciozen, a ne da se zadovoli so obichna diploma i da "trcha" da se zheni shtom kje napolni 21 godina otpishuvajkji gi roditelite. Verojatno samata si znaesh kakva zhena si - kako santa mraz si v krevet. Zatoa nashiov brak za mene e farsa i nemam shto da slavam.
Koga gi slushav tie zborovi kako da mi se urna svetot shto tolku dolgo go gradev so seta svoja dobra volja, tolerancija, trud i ljubov. Odednash site moi zalozhbi go zagubija znachenjeto i se pretvorija vo edna dolgogodishna farsa.
- Dobro, moram da priznaam deka beshe dobra zhena, ama samo vo onie dve-tri godini koga zhiveevme razdvoeno vo mladosta. No otkako dojde vo Sidnej, stana sosem druga lichnost. Ti si taa shto go svede nashiot ljuboven zhivot na "izvrshuvanje na brachnite dolzhnosti", kako odednash da ne ti bev tolku drag, kako da ne uzhivashe kako porano, a mojata blizina ti beshe samo machenje. Moram da priznaam deka veshto go prikrivashe seto toa, ama mene seto toa me boleshe.
Vo toj mig pred ochi mi se pojavi edna uzhasna sluchka koja cel zhivot se obiduvav da ja potisnam od svesta, a koja beshe vistinskata prichina za seto ova shto mi go kazha Boshko. No vo sive ovie godini nemav sila da mu go priznaam toa. Da mu kazhev se' navreme, sigurno nemashe ni da dojde do ovaa srebrena svadba, a moeto dete kje rasteshe bez tatko.
* * *
So Boshko se zapoznavme ushte vo mladosta. Bidejkji jas vekje imav rabota, ne moravme da chekame na negovoto diplomiranje i, otkako nashata ljubov se rasplamte, reshivme da se zememe. Na pochetokot zhiveevme vo predgradieto, a po diplomiranjeto Boshko brzo uspea da najde rabota vo edna firma vo Pert. Megjutoa, za mene odeshe poteshko, pa jas ostanav vo predgradieto. Taka prvite tri godini gi zhiveevme razdeleno, minuvajkji gi zaedno samo vikendite.
Eden den Boshko neochekuvano me poseti po rabotata za da mi ja kazhe srekjnata vest:
- Zora, kje dobiesh rabota. Neli ti zboruvav deka mojot direktor e vistinski velikodushen chovek? Bash mi e milo shto se sprijateliv so nego. Veli deka, shtom kje pochnesh da rabotish vo nashata firma, kje imame pogolema mozhnost da kupime kukja. Vekje nema da morame da se shtitime od nesakana bremenost, vreme e da mislime na naslednik.
I jas i' se raduvav na novata vest, iako seto toa mi zvucheshe premnogu lesno i blagoprijatno za da bide vistinito. Vekje vo ponedelnikot trebashe da se pojavam na intervju kaj direktorot na Boshko. Tokmu toa utro Boshko zamina na sluzhben pat. Direktorot me precheka so ljubeznost i vo dobro raspolzhenie.
- Dali mojot mlad sorabotnik utrovo otpatuva?
- Se razbira. Nemu rabotata mu e na prvo mesto.
- Dobro, Zora. Milo mi beshe shto se zapoznavme, megjutoa prirodata na nashiot dogovor nalaga da pregovarame na nekoe drugo mesto.
Iako direktorot Piter ne mi vlevashe doverba, sepak ne se posomnevav vo negovite nameri. Duri i koga zastanavme na parkingot na eden krajpaten motel na izlezot od gradot, ne mozhev da zamislam shto me cheka. Bez nikakvo objasnuvanje Piter se upati direktno na recepcijata.
- Pa shto ste se zdrvile, gospogjice! Ne plashete se. Ovde sum kako na svoj teren, imam svoj del vo ovoj motel, a na katot imam rezervna kancelarija.
Se upativme vo luksuzno opremeniot apartman kade shto Piter se odnesuvashe kako vistinski domakjin. Se napivme po eden konjak i pregovaranjeto pochna.
- Zora, bidi spokojna. Rabotnoto mesto ti e osigurano, a na Boshko kje mu kazham deka kje vi pomognam i so kredit za da kupite kukja. Vi odgovara?
- Se razbira, gospodine direktore. Ne mozham da veruvam deka navistina sakate da ni pomognete.
- Sekako deka sakam da vi pomognam, pa zoshto sluzhat prijatelite, zatoa dosta vekje so toa "gospodine direktore", jas sum za tebe Piter, se razbira, dodeka sme sami. Otpushti se malku. Zar navistina poveruva deka kje vodime delovni razgovori? Ova e moeto katche za intimnost.
Vo toj mig Piter pochna navistina da se otpushta. Ja oslobodi vratovrskata, a potoa i kaishot na pantalonite.
- Da ne si pomislila da vreskash, zashto ako go zagubam ugledot i tvojot mazh kje ostane bez rabota, a ti i taka ne morash nishto da pravish. Ajde, raboti si ja rabotata. Da ne sakash na kolena da te molam?
Jas samo stoev nepodvizhno, vkochaneta od strav, ne mozhejkji da veruvam shto se sluchuva. Situacijata beshe navistina bezizlezna. Piter ja razdrpa mojata obleka i me frli na krevetot. Se obiduvav so seta sila da mu se sprotivstavam, no se' beshe beznadezhno zatoa shto toj beshe mnogu pokrupen i posilen od mene.
Se razbira, vekje od slednata nedela bev primena na rabota, a naskoro jas i Boshko kupivme kukja, tokmu kako shto veti "velikodushniot direktor". Mojot Boshko i ponatamu me uveruvashe deka Piter mu e najdobar prijatel, a mene mi preostanuvashe samo da molcham zatoa shto od izrechenata vistina nikoj nemashe da ima polza. Povtorno jas kje bev taa shto kje ja plati najvisokata cena - koj kje ja prifateshe prikazna za siluvanje od eden takov nedopirliv mokjnik.
Konechno mi olesna koga Piter zamina od direktorskata pozicija na ushte povlijatelna funkcija, pa ne morav povekje da go srekjavam koga odev na rabota. Niz site ovie godini se ubeduvav deka jas ne sum edinstvenata so takva sudbina, se trudev barem mojot mazh da ne strada poradi brutalnoto nasilstvo so koe negoviot "prijatel" ja unishti zhenata vo mene, no jas zasekogash go zagubiv najvazhnoto shto gi spojuva dvajca lugje vo brak so neraskinliva vrska - ja zagubiv zhelbata za seks, za intimnost.
* * *
A sega, sproti nashata jubilejna godishnina od brakot, Boshko mi "plesna" v lice deka vo site ovie godini go chuvstvuval toa. No duri i otkako go nareche nashiot brak farsa, nemam sila da mu ja priznaam vistinata, i prichinata shto go odredi pravecot na nashata nesrekjna ljubovna i zhivotna prikazna. Najverojatno taka mi e sudeno, cel zhivot da go pominam so ovaa grozna tajna i da zhiveam vo brak shto, ochigledno, ne ne' ispolnuva obajcata.