AZIJA

Povekje od 35 milioni lugje se pogodeni od poplavite

Povekje od 35 milioni lugje se pogodeni od poplavite shto ja pogodija Azija. Nad 230 lugje zaginaa vo izminatite denovi, otkako pochnaa monsunskite dozhdovi. Povekje od 10 miloni lugje ostanaa bez svoite domovi ili nivnite sela se otsecheni, a naselenieto se soochuva so nedostig na hrana, lekovi i zdravstvena pomosh. Najpogodeni se indiskite sojuzni drzhavi Bihar i Asam, kade okolu 32 milioni lica se soochuvaat so nedostig na voda za pienje, hrana i medicinska pomosh. Vo Bihar, kade 10 milioni lugje se pogodeni od poplavite, doshlo do sudir megju indiskata policija i lokalnoto naselenie, pri shto edno lice zaginalo, a 20 se povredeni. Incidentot se sluchil koga naselenieto se obiduvalo da iskopa kanal vo blizina na zheleznichkite shini so cel da se povleche vodata od bliskoto selo. Indiskite mediumi javija deka zasega ne mozhe da se utvrdi tochniot broj na zaginati poradi otezhnatite komunikacii so polavenite regioni, no vlastite pretpostavuvaat deka zhivotite gi zagubile okolu iljada lica.
Vo Bagladesh, vo poplavite dosega zaginale 54 lica, a okolu 5,6 milioni lugje se prinudeni da gi napushtat svoite domovi. Mediumite javuvaat deka pod voda se naogjaat rechisi polovina od okruzite vo Bangladesh. Vo Nepal dosega e potvrdena smrtta na najmalku 84 lica. Vo zemjata vo tek e obemna spasuvachka akcija za ukazhuvanje pomosh na stoticite iljadi lugje shto se pogodeni od poplavite. Najmalku 78 lugje zaginale, a 18 se vodat kako ischeznati vo poplavite shto go zafatija centralniot del na Kina. Vo provincijata Henan, kade shto neprestajno vrne dozhd, od minatata nedela se unishteni nad 6.000 kukji i okolu 6.700 hektari obrabotliva povrshina. Nadojdenata voda predizvika i prekin na telekomunikacionite vrski i na elektrichnata mrezha.

PO GLASANJETO VO SOVETOT ZA BEZBEDNOST

ON odobrija isprakjanje mirovni sili vo Darfur

Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii odobri isprakjanje zaednichki mirovni sili na Afrikanskata unija i na ON vo krizniot region Darfur, vo Sudan, vo obid da mu stavi kraj na krvoprolevanjeto shto trae povekje od chetiri godini. Sovetot, koj e sostaven od 15 chlenovi, glasal anonimno za odobruvanje na Rezolucijata 1.769 so koja se odreduva isprakjanje na 26.000 vojnici na ON, shto kje se vikaat UNAMID i kje im se pridruzhat na vojnicite na Afrikanskata unija koja ima 7.000 chlenovi. Shefot na ON Ban Ki-Mun ja nareche rezolucijata, shto ja poddrzhuvaat Britanija, Belgija, Kongo, Francija, Italija, Peru i Slovachka, "istoriska i bez presedan". Dokumentot go poddrzhuvaat i SAD, koi predupredija deka kje prezemat merki kon Kartum ako ne se pridrzhuva do merkite shto gi prezema Sovetot na ON. Glasanjeto go pozdravi i Kina, koja beshe kritikuvana poradi nejzinite bliski vrski so Sudan, zashto taa e najgolem snabduvach so oruzhje i uvoznik na nafta od Sudan.
Spored sedmiot chlen od rezolucijata, silite na ON i na AU imaat ovlastuvanje da prezemat merki za zashtita na nivnite zhivoti, sigurnosta na humanitarnite rabotnici, da gi sprechat oruzhenite napadi vrz civilite i sproveduvanje na mirovniot dogovor za Darfur.
Konfliktot vo Darfur pochna vo fevruari 2003 godina, so vostanieto na afrikanskite pleminja koi organiziraa bunt protiv deceniskoto ugnetuvanje od dominantno arapskata vlada na Kartum.

NOVA VOJNA?

Rajs: Iran e najgolema zakana za Bliskiot istok

Amerikanskata drzhavna sekretarka Kondoliza Rajs i ministerot za odbrana Robert Gejts gi zdruzhija silite na Bliskiot istok za da gi nateraat arapskite sojuznici da napravat povekje za da se stabilizira Irak i da se sprechi nadvladuvanjeto na Iran. Visokite pretstavnici na administracijata na Bush, koi se na retka zaednichka poseta, pristignaa vo egipetskoto letuvalishte Sharm El-Sheik so vetuvanje za desetici milijardi amerikanska dolari voena pomosh shto treba da pomogne vo borbata protiv Al Kaida, Hezbolah, Sirija i Iran. Rajs i Gejts apeliraa do arapskite zemji da napravat povekje dza a se pottikne smiruvanje megju zavojuvanite frakcii vo Irak.
"Site partii kje treba vlozhat napori za nacionalno pomiruvanje", izjavi Rajs na pres-konferencijata shto ja odrzha so ministerot za nadvoreshna politika na Egipet Ahmed Abul Geit. "Toa znachi intenziviranje na naporite na tie shto imaat vlijanie vo Irak", dodade taa.
SAD postojano baraat pomosh od arapskite zemji za Irak, iako tie imaat malo ili rechisi nikakvo vlijanie tamu.

IRAK

Ubien e odgovorniot za napadot vrz Zlatnata dzhamija

Amerikanskata vojska soopshti deka ubila eden od liderite na megjunarodnata teroristichka mrezha Al Kaida vo Irak, koj rakovodel so napadot na shiitskata Zlatna dzhamija vo Samara vo juni godinava vo koj bea unishteni dve nejzini minarinja. Prethodniot napad na taa dzhamija, shto se sluchi vo fevruari 2006 godina, beshe presvrtnica za Irak zashto dovede do kulminacija na tenziite megju mnozinskite muslimani-shiiti i malcinskite suniti. Amerikanskata vojska soopshti deka liderot na Al Kaida vo irachkata provincija Salahudin Haitam al Badri go ubile nejzini pripadnici na 2 avgust.

Na osum milioni Irachani itno im treba pomosh

Na rechisi osum milioni Irachani im e potrebna itna pomosh zatoa shto drzhavata se naogja vo eden od najteshkite momenti od invazijata, se naveduva vo izveshtajot na Oksfam i na nekolu drugi irachki nevladini organizacii. Spored podatocite vo izveshtajot, chetiri milioni lica nemaat dovolno hrana i drugi vidovi humanitarna pomosh, dva miliona se raseleni vo drzhavata i dva miliona se begalci vo drugi drzhavi. Toa e najbrzo rastechkata begalska kriza vo svetot, se naveduva vo izveshtajot.
Chetirieset i tri otsto od Irachanite zhiveat vo "celosna siromashtija". "Najmnogu se pogodeni decata, so namaluvanjeto na kvalitetot na zhivotniot standard poradi shto procentot na neuhranetost kaj decata se zgolemi od 19 otsto pred invazijata, na 28 otsto po nea".

AVGANISTAN

NATO kje upotrebuva "chovechni" bombi

NATO planira vo operaciite vo Avganistan da upotrebuva bombi so pomala mokjnost za da gi namali civilnite zhrtvi chij broj, shto postojano raste, vo poslednite nedeli predizvika ostri kritiki od zapadnite voeni lica. "NATO bara nachin kako da gi namali shtetite i kje ja adaptira mokjnosta na bombite", informira generalniot sekretar Jap de Hop Shefer vo intervju za Fajnenshel tajms. Komandantot na megjunarodnata misija na NATO vo Avganistan, amerikanskiot general Dan Maknil im naredi na vojnicite da izbegnuvaat borbi so talibancite ako operacijata nosi rizik po zhivotot na mirnite zhiteli, precizira Shefer. Spored podatoci na misijata na OON vo Kabul, od pochetokot na godinava se ubieni okolu 600 civili.

SAD

Se urna most vo Mineapolis

Amerikanskite vlasti soopshtija deka najmalku chetiri lica zaginale pri urivanjeto na mostot nad rekata Misisipi vo Mineapolis, no predupredija deka konechniot broj bi mozhel da porasne dodeka nurkachite prebaruvaat niz urnatinite od izvitkano zhelezo i parchinja beton. Mostot so osum lenti na avtopatot 35 Nj, koj e glavna soobrakjajna arterija vo gradot Mineapolis, bil vo proces na renoviranje i po dve lenti vo dvata pravca bile zatvoreni koga mostot popushtil vo vecherniot soobrakjaen shpic. Povekje od 60 lugje se povredeni, 50-tina vozila zavrshija vo rekata, no golem broj od vozachite i patnicite uspeaja da izlezat na bregot. Nekoi od povredenite bea izneseni na bregot i nim im pomagaa spasuvachite, a nekoi skokaa vo vodata da baraat prezhiveani. Od mestoto na nesrekjata se krevaa oblaci chad i ogan. Shefot na protivpozharnata sluzhba na Mineapolis Dzhim Klek izjavi deka brojot na mrtvite mozhe da se zgolemi. Guvernerot Tim Polenti izjavi deka Ministerstvoto za transport na Minesota izvrshilo inspekcija na mostot vo 2005 i vo 2006 godina i togash ne bile zabelezhani problemi so konstrukcijata. "Imashe nekoi neznachitelni raboti na koi trebashe da im se posveti vnimanie", reche toj. Pred dve godini bilo proceneto deka mostot shto e star 40 godini ima konstuktivni maani i deka najverojatno treba da se zameni, objavi Star tribjun.

Rusko zname pod Severniot Pol

Edna ruska podmornica go dopre dnoto na Severniot Leden Okean vo misijata za simbolichno prisvojuvanje na regionot shto e bogat so resursi i postavi rusko zname na morskoto dno pod Severniot Pol. Dve ruski podmornici ja pochnaa misijata od edna dupka vo mrazot na Severniot Pol i se nurnaa na okolu 4.260 metri, objavi novinskata agencija Itar-Tas citirajkji go dopisnikot shto se naogja na pridruzhen brod vo misijata.
Spored megjunarodniot zakon, pette zemji shto imaat teritorija vo Arktichkiot krug - Kanada, Norveshka, Rusija, SAD i Danska preku kontrolata nad Grenland - imaat ekonomska zona od 320 kilometri okolu severot na svoite krajbrezhja. Rusija si posvojuva najgolem del, shto se protega do Severniot Pol zashto, kako shto veli Moskva, arktichkoto morsko dno i Sibir se povrzani so ist kontinentalen greben. Sovetskite i amerikanskite podmornici chesto plovea pod polarnata kapa, no dosega nikoj ne stignal do dnoto pod polot, na dlabochina shto e pogolema od chetiri iljadi metri.
Vodachite na ekspedicijata velat deka najgolem problem e podmornicite da iznurnat na povrshinata niz istata dupka niz koja shto nurnale, zashto ne se dovolno silni za da probijat nov otvor vo mrazot.

SEVERNA IRSKA

Kraj na operacijata "Baner"

Britanskata armija po 38 godini ja zavrshi svojata voena operacija vo Severna Irska i povlekuva pogolem del od svojot sostav. Operacijata Baner, kako shto e oznacheno isprakjanjeto i bezbednosnoto uchestvo na armijata vo ovoj del na Obedinetoto Kralstvo, formalno zavrshuva, otkako niz nea pominaa duri 300 iljadi vojnici. Toa e najdolgata operacija shto koga bilo vo svojata istorija ja izvela i ja odrzhuvala britanskata vojska. Vo nea najmnogu (duri 28 iljadi) vojnici bile vklucheni vo 1972 godina, najteshkata i najkrvavata godina za armijata. Vkupno 763 vojnici se ubieni, a povekje od 10 iljadi lugje shto bea osomnicheni za terorizam se uapseni. Protiv vojskata se upotrebeni 14.000 vidovi na oruzhje, a taa vo operaciite ima ubieno 309 civili ili pripadnici na paravoenite edinici. Vo Severna Irska ushte izvesno vreme kje ostanat pet iljadi vojnici, no ne povekje kako pripadnici na silite za bezbednost.

Ja ubil majka si oti timot mu zagubil

Majkl Entoni (25) od Njujork e obvinet deka ja pretepal majka mu do smrt so teg koga dobil napad na bes dodeka gledal bejzbol natprevar na televizija vo koj njujorshkiot tim Mets zagubil. Togash toj vo bes pochnal da udira po dzidovite. Negoviot tatko Fred Fishman mu vikal da prestane, no Entoni go udril po liceto. Koga majkata Marija Fishman (61) se obidela da se vmesha, toj ja izbol ednash vo predelot na glavata so nozh, a potoa ja brkal do spalnata kade shto nekolkupati ja udril so teg shto bil tezhok 9 kilogrami. Entoni e priveden i mozhe da dobie dozhivotna robija.

Si go ubila ljubovnikot i go zamrznala

Policijata vo Malezija uapsila edna zhena vo vrska so ubistvoto na chovek chie telo bilo isecheno na 11 parchinja i bilo smesteno vo frizhider za dlaboko zamrznuvanje vo skap apartman vo glavniot grad. Parchinjata od iskasapenoto telo bile najdeni vo crni najlonski kjesi koga chovekot shto go kupil stanot na bankarska aukcija otishol da go ischisti. Stanot ne bil nastanet povekje od tri meseci, a silnata smrdea gi dovela gazdata i eden chovek od obezbeduvanjeto do frizhiderot shto bil zalepen so debel selotejp. Vesnicite vo sosedniot Singapur objavija deka zhrtvata najverojatno bila Singapurec koj bil ozhenet.

Cela nedela sedel vrzan za drvo v shuma

Grupa planinari shto bile vo potraga po zagubeno kuche vo blizina na pacifichkiot breg na Kanada gi slushnale povicite za pomosh na eden 48-godishen chovek. Tie ja izvestile policijata, koja na krajot morala da upotrebi helikopter za da go izvleche chovekot poradi teshkiot planinski teren. Policijata na Zapaden Vankuver soopshti deka chovekot im rekol deka pred edna nedela reshil da si go odzeme zhivotot i se vrzal so sindzhir za drvoto. Negovite povredi ne se opasni po zhivotot.

Dvapati go udril grom

Sepak, mozhe grom dvapati da udri vo isto mesto! Toa najdobro go znae Don Frik. Toj veli deka prezhiveal vtor udar od grom, tochno 27 godini otkako go udril prviot, no prezhiveal samo so mal shok, so izgoren patent i dupka na zadniot del od dzhinsot. "Srekjen sum shto prezhiveav", izjavil Frik vo telefonskiot razgovor so novinarite. Toj prisustvuval na eden festival koga nenadejno naishlo nevreme i zaedno so ushte shestmina se skril vo edna shupa koga gromot udril vo blizina. Udarot minal kako struja niz Frik i niz ushte chetvorica. "Me zalepi za dzidot. Koga se osvestiv i sfativ deka sum zhiv, prvo shto mi padna na um beshe deka imam golema srekja", izjavil 68-godishniot Frik. Ni drugite chetvorica ne bile seriozno povredeni. Pred dvaeset i sedum godini Frik se vozel vo traktor koga go udril grom, i potoa so nedeli ja nosel povredata.

Kapenje vo pivo za vechna mladost

So zhelba da privleche shto povekje mushterii, sopstvenikot na edna pivarnica vo poznatiot cheshki skijachki centar Harahov doshol na ideja da promovira "lekoviti banji vo pivo". Poluchasovnoto kapenje vo meshavinata od svetlo i crno pivo so golemo kolichestvo vitamin B, na temperatura od 36 Celziusovi stepeni, pomaga za podmladuvanje na kozhata i ja podobruva cirkulacijata na krvnite sadovi, tvrdi cheshkiot pivar. Tie shto kje posakaat da ja probaat lekovitosta na ovaa neobichna "banja" kje mozhat da se iskapat vo bazenot so 10 litri svetlo i crno pivo, so dodatok na voda, hmelj i drugi sostojki shto nejziniot izumitel saka da gi zadrzhi vo tajnost.