NOV PLAN ZA PROTEKTORATOT NA OON

Konfederacija Srbija-Kosovo?!

Na pretstojnite pregovori za statusot na Kosovo Evropskata unija mozhe da se obide da ja proturka idejata za sozdavanje konfederacija megju Srbija i Kosovo, pishuva belgradskiot vesnik Vechernje novosti povikuvajkji se na izjavi na neimenuvani diplomatski pretstavnici. Konfederacijata bi pretstavuvala kompromis shto bi bil prifatliv i za Srbite i za Albancite, so shto bi ostanala "zaednichkata drzhava", granicite na Balkanot ne bi se promenile i bi se izbegnal zborot nezavisnost, pishuva vesnikot. Sushtinski, Kosovo bi imalo ist status kako Srbija, a pokraj konstitutivniot status, Albancite bi se izborile i za pravoto na samoopredeluvanje i po odreden period bi imale pravo da se izjasnat na referendum za idniot status na Kosovo. "Konfederacijata bi pretstavuvala tranzitna avtobuska stanica na patot kon nezavisnosta na Kosovo i sozdavanje nova albanska drzhava na Balkanot", posochuva vesnikot.
Po neuspehot na pregovorite vo Sovetot za bezbednost na ON za novata predlog-rezolucija za Kosovo, kosovskoto prashanje i' e predadeno na Kontakt-grupata. SAD i EU se soglasija da se dadat ushte chetiri meseci za novi pregovori megju Srbite i kosovskite Albanci. EU go naznachi za svoj pretstavnik germanskiot diplomat Volfgang Ishinger, Rusija - Vladimir Ivanovski, a SAD - Frenk Vizner. Chlenkite na Kontakt-grupata se soglasile generalniot sekretar na Obedinetite nacii Ban Ki Mun oficijalno da go proglasi datumot za pochetokot na novata faza pregovori megju Belgrad i Prishtina.

Belgrad bara direktni pregovori

Vladata na Srbija upati predlog do Kontakt-grupata za nachinot na pregovorite megju Belgrad i Prishtina shto treba da bidat direktni, da nemaat vremensko ogranichuvanje i odlukata za statusot da mozhe da ja donese samo Sovetot za bezbednost na ON. Ministerot za Kosovo Slobodan Samardzhikj izjavi deka Vladata na Srbija usvoila predlog-pravila spored koi kje se odvivaat pregovorite, a shefot na diplomatijata Vuk Jeremikj reche deka Srbija e podgotvena da se otkazhe od mnogu raboti, no i deka kosovskite Albanci mora da bidat podgotveni da se otkazhat od neshto.

Slovenija kje ja ubedi Srbija za nezavisno Kosovo?

Za vreme na svoeto pretsedavanje so Evropskata unija vo slednata godina, Slovenija kje se obide da ja nagovori Srbija da se soglasi so nezavisnost na Kosovo vo zamena za kandidatski status za chlenstvo vo Unijata, tvrdi londonskiot Fajnenshel tajms povikuvajkji se na diplomatski izvori od Ljubljana. Slovenechkiot minister za nadvoreshni raboti Dimitrij Rupel vo izjavata za Fajnenshel tajms veli deka e optimist. "Nikogash ne sum se chuvstvuval tolku ubeden vo toa, kako shto se chuvstvuvam sega, sorabotuvajkji i komunicirajkji so moite kolegi od Srbija", objasnuva shefot na slovenechkata diplomatija.

GRCIJA

Ognot izgore deset milijardi evra

Povekje od 10 milijardi evra kje chini sanacijata na shtetite shto gi predizvikaa pozharite vo Grcija. Vesnikot Ta nea objavi deka sredstvata se neophodni za izgradba na zashtitna instalacija od poplavi i erozija na zemjishteto, za poshumuvanje i za finansiska pomosh na lugjeto chij imot nastradal vo pozharite. Ta nea naveduva deka Atina dosega potroshila povekje od 160 milioni evra za oprema, za novi protivpozharni vozila i za najmuvanje avioni za gasnenjeto na pozharite. Ministerot za javen red Viron Polidoras izjavi deka povekjeto od pozharite vo Grcija bile podmetnati. "Samo vo izminative 20 denovi se najdeni dokazi za toa deka vo najgolem broj pozharite se podmetnati. Dosega se upaseni 19 piromani, a policijata traga po ushte dvajca osomnicheni", reche toj.

Molitvi za dozhd vo Tirana

Muslimanskite vernici vo Tirana na zaednichka molitva pobaraa dozhd od Gospod. Vernicite gi oblekoa koshulite naopaku, shto e simbolika na nivnoto baranje za promeni. Odzhata izjavi deka poradi nedostigot na struja i voda i golemiot broj pozhari vernicite imaat obvrska da se molat da zavrne dozhd. Spored nego, ogromnata susha e bozhja kazna za nemoralot, lagite, izmamite i drugite negativni pojavi vo opshtestvoto.

Se uriva hotel, gostite begaat

Vo ekot na turistichkata sezona pochna urivanjeto na divogradbite na bregot na albanskiot pristanishen grad Drach. Mehanizacijata na urbanata policija prvo pochnala da go uriva chetirikatniot hotel Palma, koj postoi 11 godini. Nastanala neprijatna situacija, zashto gostite morale na brzina da se pakuvaat i da se selat od hotelot. Akcijata kje prodolzhi i vo narednite denovi, koga se ochekuva da se urnat ushte 20 divoizgradeni objekti.

Besplatni gradinki za zgolemuvanje na natalitetot

Ministerstvoto za obrazovanie na Slovenija objavi deka semejstvata so dve ili povekje mali deca naskoro kje plakjaat za detska gradinka samo za edno od niv. Se ochekuva merkata da stapi vo sila od septemvri 2008 godina, a celta e zgolemuvanje na natalitetot, zashto stareenjeto na naselenieto predizvikuva zagrizhenost. Mojca Pirnat od Drushtvoto za stimuliranje na natalitetot oceni deka toa e mnogu dobro reshenie i izrazi mislenje deka detskite gradinki treba da bidat besplatni za site deca, a roditelite da ja plakjaat samo hranata.

Pobrzo bi umrele otkolku da se obrezhat

Otkako Svetskata zdravstvena organizacija objavi deka obrezhuvanjeto kaj mazhite mozhe da go namali rizikot od zarazuvanje so virusot HIV, taa reshi da pochne kampanja za pottiknuvanje na mazhite da se obrezhat. No, vo Srbija novinarite na vesnikot Kurir napravile anketa po ulicite na Belgrad i gi prashale mazhite shto mislat za obrezhuvanjeto. "Nema shansi, ne sakam da stanam musliman. Nikogash ne bi se obrezhal, pa duri i da znam deka kje dobijam SIDA", najchesto izjavuvale belgragjanite. Nekoi velele deka pobrzo bi umrele otkolku da ostanat bez toa malo parche kozha. Inaku, okolu 30 otsto od mazhite vo svetot se obrezhani.

Crnogorskiot - ustaven jazik

Ustavniot odbor na crnogorskoto Sobranie, bez prisustvo na pretstavnicite na opozicijata, go utvrdi predlog-ustavot na Crna Gora, vo koj kako sluzhben jazik e definiran crnogorskiot. Predlozheno e drzhavnite simboli da ostanat isti kakvi shto bea i dosega - himnata Oj, svijetla majska zoro, grbot so zlaten dvoglav orel so lav na gradite i crvenoto zname so zlaten porab i so grbot istaknat vo negoviot centar. Vo dokumentot se naveduva deka Crna Gora e gragjanska, demokratska, ekoloshka i drzhava na socijalnata pravda, zasnovana na vladeenjeto na pravoto. Pokraj crnogorskiot, vo sluzhbena upotreba kje bidat i jazicite na malcinstvata - vo opshtinite so "znachitelen del pripadnici na malcinskite narodi". Kirilichnoto i latinichnoto pismo se ramnopravni.