NA PELINCE E PROSLAVENA ASNOMSKATA MAKEDONIJA SO POVIK ZA EDINSTVO

Crvenkovski: Nema "nasha" i "vasha" Makedonija!

"Nema i ne smee da ima dve Makedonii, ednata nasha, drugata vasha, ednata vo Krushevo, drugata vo Pelince. Gragjanite baraat napredok i rezultati, baraat da ja obezbedime nivnata idnina. Nie toa im go dolzhime i treba zaedno da go napravime". Ova e porakata shto ja upati od Pelince na Ilinden pretsedatelot Branko Crvenkovski. Pridruzhuvan od ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshovski i od vicepremierot Zhivko Jankulovski, vo prisustvo na diplomatski pretstavnici, politichki partii i golem broj gragjani, pred Memorijalniot centar vo Pelince pretsedatelot ja odbelezha 63-godishninata od osnovanjeto na sovremenata makedonska drzhava.
Zboruvajkji za evropskite prioriteti i aspiracii na Makedonija, Crvenkovski poracha deka Makedonija na toj pat mora da chekori po zacrtanite principi. Toj ne gi odmina ni najnovite sluchuvanja, shto se povrzani so borbata protiv korupcijata i kriminalot. Naglasi deka samo drzhava vo koja se znae shto e chesno a shto kriminalno, shto e zakonito a shto ne, shto e pravilno a shto e pogreshno mozhe da chekori napred. "Taa borba ne smee da se vodi po politichki narachki ili zaradi promotivni potrebi. Ne smee, krshejkji gi principite na pravnata drzhava, apsenjeto da stane povazhno od sudskata presuda, javniot linch od dokazite i od faktite. Taka ne se vodi, taka se zloupotrebuva i se kompromitira borbata protiv kriminalot i korupcijata", poracha pretsedatelot na Makedonija.
Od Pelince Crvenkovski povika na edinstvo. Vo godinata vo koja rechisi e izvesno deka Makedonija kje ja dobie pokanata za vleguvanje vo NATO i so verojatnosta da gi pochne pregovorite za chlenstvo vo Unijata, pretsedatelot bara da se napushtat rovovskite politichki bitki, da se zaboravat suetite i da se skoncentriraat site sili na prashanjata shto ja priblizhuvaat Makedonija kon strategiskite opredelbi. "Ova ne e vreme za bojkot na parlamentot i na drugite institucii. Ova ne e vreme za populizam i za podveduvanje na javnoto raspolozhenie. Ova ne e vreme za dolgi i jalovi partiski pregovori za se' i seshto. Ova ne e vreme za megjusebni obvinuvanja i navredi, za suetno odnesuvanje i inaetenje. Ova e vreme za seriozni postapki, za prezemanje odgovornost i liderstvo vo procesite", reche Crvenkovski. (Vecher)

MECHKIN KAMEN - KRUSHEVO

Gruevski: Ilindencite ne' obvrzuvaat da otvorime nova ilindenska stranica

"Najvisokata zhrtva na ilindencite i nivnite zhivoti ne' obvrzuvaat da stigneme do celta, da otvorime nova sovremena ilindenska stranica za politichko dejstvuvanje, da se obideme da rabotime zaedno, sploteni za platformata na stabilna, nezavisna i demokratska Republika Makedonija, so razviena pazarna ekonomija, drzhava vo koja vladee pravoto, dobar i pochituvan sosed. Politichki razliki i teshkotii kje postojat sekogash, kako i vo site drugi demokratii, no vo vakvi momenti i vo funkcija na ostvaruvanje na sushtinskite drzhavni interesi treba da najdeme sili za nadminuvanje na politichkite razliki", istakna premierot Nikola Gruevski vo svoeto obrakjanje na masovniot naroden sobir na Mechkin Kamen po povod odbelezhuvanjeto na 104-godishninata od Ilindenskata epopeja.
"Denes go slavime ovoj dvoen makedonski nacionalen praznik. Prviot Ilinden na Goce, Dame, Jane, Karev i na Pitu od 1903, simbolot na makedonskiot nepokor - izraz na reshenosta za borba do pobeda. Vtoriot Ilinden na Brashnarov i na Chento, na Racin i na Kuzman od 1944 gi spoi starite i novite ilindenci, gi sploti generaciite i se izbori za pobedata i ja sozdade nashata sovremena drzhava od koja na 8 septemvri nastana nezavisna i suverena Republika Makedonija - unitarna drzhava na slobodni i ramnopravni gragjani, legitimen subjekt na ON i sploten drzhaven organizam shto chekori kon opshtoprifatenite evrointegracii", podvleche Gruevski posochuvajkji gi vladinite prioriteti za ekonomski razvoj i podobruvanje na standardot, za shto, kako shto reche, se vovedeni golem broj merki.
Spored premierot, reformskite chekori kje pridonesat za privlekuvanje stranski investicii i pobrz ekonomski razvoj. Toj gi akcentirashe site reformski zafati vo obrazovanieto, zdravstvoto, zemjodelstvoto, odbranata, sudstvoto i obvinitelstvoto, kade shto, kako shto reche, se soochuvame so mnogu opstrukcii i problemi vo funkcija na podobar zhivot na gragjanite, podvlekuvajkji ja osobeno borbata so korupcijata i organiziraniot kriminal. Vo svoeto obrakjanje do gragjanite Gruevski istakna i deka vladata kje prodolzhi da go sproveduva Ramkovniot dogovor koj, spored nego, e vazhen stolb na makedonskata multietnichka demokratija.
Na narodniot sobir prisustvuvaa mnogu gragjani od Makedonija i iselenici. Megju niv i Krsta Ilioska (59), koja so solzi radosnici iskreno se raduvashe za toa shto, ete, prvpat prisustvuva na eden vakov chin vo Krushevo. "Prvpat sum na Mechkin Kamen, no vo Makedonija doagjam so moeto semejstvo po 25 godini. I gorda sum shto sum Makedonka, koga kje se vratam mozham da se pofalam, zashto ovaa deneshna ni sluchajno ne lichi na Makedonija vo mojot spomen koga ja napushtiv i mojata sudbina me odnese vo dalechniot Melburn, vo Avstralija", veli taa. (Utrinski vesnik)

PROHOR PCHINJSKI

Bledeat tragite od ASNOM

Treta godina po red Makedonija ne go slavi ASNOM na avtentichnata lokacija vo manastirot Prohor Pchinjski. I na ovoj Ilinden vo Prohor Pchinjski bea samo novinarskite ekipi. Sekoja godina se' pomalku i pomalku neshto potsetuva na toa deka nekogash, pred 63 godini, tamu e odrzhano Prvoto zasedanie na ASNOM. Vo manastirskiot kompleks na ekipata na Vecher po rechisi deset godini i' beshe dozvoleno da ja fotografira prostorijata vo koja makedonskite delagati gi donele znachajnite istoriski odluki. Taa prostorija denes e manastirska trpezarija i vo nea nema nitu eden simbol od zasedanieto na ASNOM.
Sekretarot na Vranjskata eparhija, protojerej Vladan Milutinovikj, tvrdi deka pred 15 godini, otkako toj i episkopot g. Pahomie rakovodat so eparhijata i so manastirot, ne nashle nikakvi istoriski obelezhja od ASNOM. Toj ni ja pokazha i sosednata prostorija, koja delegatite isto taka ja koristele, a koja denes e magacinski prostor. Vo Prohor Pchinjski, pred desetina vernici, pretezhno od Vranje, no i od Kumanovo, beshe odbelezhan samo verskiot praznik Sv. Ilija. Poradi obvrski vo manastirot ne dojde ni episkopot g. Pahomie. "Do nas nikoj ne dostavi baranje za denes da prisustvuva. Nie ja znaeme celata situacija, no veruvajte deka kaj nas postoi raspolozhenie celava situacija da se nadmine. Manastirot e otvoren, no verojatno politicharite treba da najdat nachin da se reshi ova prashanje", uveruvashe Milutinovikj.

"TRADICIJA"

Vo Tetovo bez drzhavni obelezhja!

Na bulevarite i na ulicite vo Tetovo nemashe drzhavni znaminja za najgolemiot nacionalen praznik! Osven Zdruzhenieto na penzionerite, Organizacijata na rezervnite oficeri i Sojuzot na borcite, koi polozhija svezho cvekje pred Spomenikot na Revolucijata vo centarot na gradot, vo Tetovo nemashe nishto drugo vo chest na Ilinden. Na gradskite ulici ne se veeshe nitu edno zname, nishto ne oddavashe vpechatok deka se slavi najgolemiot nacionalen praznik. Lokalnata samouprava nemashe organizirano manifestacija vo chest na Ilinden, a poradi toa shto beshe neraboten den, ne mozheshe da se dojde do informacija zoshto ne se istaknati drzhavnite znaminja. Ni opshtinskite razgranoci na politichkite partii ne izlegoa so informacija ili so komentar za skandalot. (Dnevnik)

PRED PROSLAVITE NA MECHKIN KAMEN I NA PELINCE

SDSM obvini za partizacija na Ilinden

Na dva dena pred proslavata na Ilinden, SDSM ja obvini vlasta deka go partizira eden od najgolemite makedonski praznici i deka "na nachin tipichen za Nikola Gruevski i za Hugo Chaves, VMRO-DPMNE troshi ogromni drzhavni pari za da ja promovira proslavata na Mechkin Kamen, kade shto kje zboruva premierot, a ja marginalizira proslavata vo Pelince i odbelezhuvanjeto na godishninata od ASNOM".
"Se prashuva li vlasta kakva poraka prakja do gragjanite? Dali vladata na DPMNE isprakja poraka deka gi negira prodobivkite od ASNOM i od NOV? Nie velime - da! Gruevski i DPMNE vo kontinuitet gi negiraat site odbelezhuvanja i nastani shto gi odrzhuva Sojuzot na borcite na Republika Makedonija, shto rezultirashe i so sramno odbelezhuvanje na pobedata nad fashizmot", veli Damjan Manchevski od SDSM.
Opozicijata smeta deka premierot Gruevski, organizirajkji besplaten prevoz i ignorirajkji ja lokalnata vlast vo Krushevo, reshil da go pretvori Ilinden vo den na podelbi i konfrontacii. "SDSM upatuva prashanje do Nikola Gruevski i do ministerot za finansii Trajko Slaveski preku koj javen tender se potrosheni parite za finansiranje na mediumskata kampanja po povod prigodnoto obrakjanje na premierot", prashuva Manchevski. (Vecher)

VLADATA TVRDI:

Ne go negirame ASNOM!

Vladata gi demantira tvrdenjata na SDSM deka vlasta gi marginalizira NOV i ASNOM. Citirajkji delovi od pismoto na premierot Gruevski do Sojuzot na borcite od fevruari, portparolot Ivica Bocevski potencirashe deka NOV i ASNOM pretstavuvaat edno od najbitnite poglavja vo istorijata na makedonskiot narod. "Pridobivkite od NOV gi znaat site gragjani na Makedonija i zatoa vladata smeta deka NOV ima vrven karakter vo istorijata na Makedonija. Tradiciite od NOV i Ilinden se del od nacionalnata i drzhavnata istorija na Makedonija i nikoj nema pravo da gi prisvojuva, nitu da glumi moralen avtoritet i reper za ocena na vladata", reche Bocevski. Toj tvrdi deka ovaa vlada ja nema praktikata na naslednicite na Komunistichkata partija da gi koristi nacionalnite praznici kako retki momenti za sebepromocija, zashto sekojdnevno dava otchet pred gragjanite. Za obvinuvanjata deka se troshat drzhavni pari za prevoz na partiski aktivisti, toj upati na sobraniskata komisija shto ja organizira proslavata, a vo koja ima pretstavnici i na SDSM. "Okolu 90 avtobusi se samoorganizirani kon Pelince i ne jasno koj go organizira toa gerilsko dvizhenje na avtobusite kon Pelince?", prasha Bocevski.

Pomiruvanje na Ilinden!

Marija Stojnikj (21), oblechena kako partizanka, i Magde Nikolovska (23), kako komitka, poziraat na Pelince pred Memorijalniot muzej na ASNOM. Devojkite gi frlija drvenite kuburi na zemja i se gushnaa vo znak na simbolichno pomiruvanje. So fotosesijata na Pelince Vest saka da potseti deka VMRO-DPMNE i SDSM so kavgite za proslavata go delat narodot i go devalviraat najgolemiot makedonski praznik. Smislata na Ilinden 1903 i Ilinden 1944 se ispolnuva samo ako se slavat zaedno!
Za zhal, vo poslednive godini praznikot se devalvira so politichki presmetki - chij e ASNOM, chij e Ilinden, koj kade kje slavi, dali kje ima pari? I taka do beskraj. Sepak, politicharite imaat dolzhnost da pokazhat pochit za najgolemiot praznik na Makedonija i dostoinstveno da go proslavat. (Vest)

NA ODBELEZHUVANJETO NA 50-GODISHNINATA OD SMRTTA NA PRVIOT PRETSEDATEL NA PREZIDIUMOT NA ASNOM

Izbrishana e petokrakata od kapata na Chento

So otstranuvanje na petokrakata od negovata kapa, oskvernavena e fotografijata na prviot pretsedatel na Prezidiumot na ASNOM Metodija Andonov Chento, na denot na odbelezhuvanjeto na 50-godishninata od negovata smrt. Na 24 juli, na chestvuvanjeto na godishninata od smrtta na prviot pretsedatel na Narodnoto sobranie na Makedonija, negov portret izraboten na platno beshe postaven na dzidot na Kurshumli An, sproti negoviot spomenik vo centarot na Prilep. Plakati so istata fotografija po povod odbelezhuvanjeto na godishninata i sega ima niz gradot. "Go nema simbolot na rabotnichkoto obedinuvanje, so shto se pravi obid za falsifikat na istorijata", obvini borechkata organizacija od Prilep.
"Ako se negira simbolot na partizanskoto dvizhenje ne samo shto ne e vo red, tuku znachi se negirame sami sebesi", veli kjerkata na Chento Marija Jakimoska. "Me povreduva denovive toa shto imeto na tatko mi ne se spomenuva, i ako se zaboravi na stogodishninata od negovoto ragjanje, se chestvuvashe za smrtta", veli taa. "Tatko mi beshe uchesnik vo NOB, no kako kjerka nemam ni fotografija so negov partizanski portret. I ako e namerno otstraneta petokrakata, toa navistina ne e vo red", izjavi Jakimoska.
"Dedo mi ne beshe komunist, no gi poddrzhuval, toj beshe partizan", veli vnukot na Andonov Jane Chento, koj tvrdi deka fotografijata na plakatite e pravena so kompjutersko zgolemuvanje od grupna fotografija na Chento so negovi soborci shto bila objavena vo knigata shto na svojot tatko mu ja posvetil Ilija Andonov Chento. "Inicijativata za plakatite i za portretot beshe moja i vo idnina za sekoj borec shto e zhrtva na komunizmot na kulturen nachin kje pravime znaminja, plakati, muzika. Fotografijata e kompjuterski rabotena i e kako originalnata shto ja koristevme. Na nea samo eden e so petokraka na kapata", veli Dejvi Spirkoski, chlen na muzichkata grupa Makedonski sinovi. (Vest)

EKSPREMIEROT POKAZHA NOVI DOKAZI ZA AFERATA DELOVI ZA TENKOVI OD 2001 GODINA

Nema pritvor za Buchkovski!

Po osum chasovi rabota istrazhnata sudijka Katica Ivanovska reshi pratenikot Vlado Buchkovski da ne odi vo pritvor. Kako shto izjavi negoviot advokat Nikola Polenak, pred da pochne raspitot, koga vlegol kaj istrazhnata sudijka, Buchkovski vednash kazhal deka se otkazhuva od pratenichkiot imunitet i prezentiral novi dokazi za sluchajot. Vo tekot na istragata obvinitelot se otkazhal od eden del na prichinite poradi koi za Buchkovski beshe predlozhen pritvor. Toj baral pritvor samo za pratenikot da ne vlijae na istragata. No, spored Polenak, bile prezentirani site dokazi, taka shto Buchkovski nema vrz shto da vlijae.
Buchkovski i advokatot i' posochile na sudijkata deka odlukata za odobruvanje pritvor shto ja izglasa sobraniskata Komisija za delovnichki i mandatno-imunitetni prashanja e nevalidna, zashto za toa mozhe da reshava samo Sobranieto na sednica. Vo petokot vo 17.30 chasot Buchkovski izleze od Sudot i beshe ispraten so aplauzi i so ovacii od negovite simpatizeri. Toj dojde tamu za da dade iskaz vo vrska so obvinuvanjata deka, zaedno so ushte chetiri lica, od koi trojca se vo pritvor, proneveril tri milioni evra vo Ministerstvoto za odbrana nabavuvajkji delovi za tenkovi vo 2001 godina. Go pridruzhuvaa site pratenici od pratenichkata grupa na SDSM i okolu stotina gragjani. Po 13 chasot pred Sudot dojdoa nekolku avtobusi so poddrzhuvachi na Buchkovski od Kumanovo, Tetovo, Shtip i od drugi gradovi. Megju narodot bea i nekolku gradonachalnici od SDSM koi insistiraa da vlezat vo Sudot, no sudskata policija gi sprechi. Vo garazhata na Osnovniot sud 2 okolu pladne vlegoa shest policiski kombinja polni so policajci. Tie gi blokiraa site vlezovi i izlezi vo Sudot i ne dozvoluvaa nikoj da vleze i da izleze. Dodeka traeshe maratonskiot raspit, okolu 300 simpatizeri vikaa i pcueja. Vo 13 chasot soslushuvanjeto beshe prekinato zatoa shto nekolku pratenici bea na sredba so pretsedatelkata Dobrila Kacarska, koja ja informiraa deka insistiraat vo kancelarijata kade shto se isprashuva Buchkovski da prisustvuva pretstavnik od OBSE i od Narodnoto pravobranitelstvo. Potoa dojde pretstavnik od OBSE i beshe povikana sudijkata, koja mu objasnila deka nema potreba nitu deka Zakonot za krivichna postapka predviduva kakva bilo monitoring-misija na isprashuvanjeto. Taa objasnila deka Buchkovski se isprashuva spored site zakonski propisi, i toa vo prisustvo na branitelot Polenak i na obvinitelot. (Vest)

BUCHKOVSKI:

Kje dokazham deka sum nevin vo namestenata afera!

* Velite deka inicijativata za odzemanje na Vashiot pratenichkiot imunitet e del od scenarioto da ne se pojavite vo Hag kako svedok vo odbranata na Ljube Boshkoski. So koi dokazi tvrdite deka e toa navistina takvo scenario?
- Vo celiot ovoj zaplet mora da se bara nekoja logika, iako e teshko da se logiciraat nekoi raboti, zashto definitivno Vlado Buchkovski e vo otvorena konfrontacija i e zhestok kritichar na vladata. No, personalno, osven so ministerot Mihajlo Manevski, so kogo ne se podnesuvam, so site imam korektna komunikacija. Znachi, koga se znae deka Buchkovski treba da bide svedok vo odbranata na Ljube Boshkoski, ne postoi druga indicija zoshto tokmu sega bi se sluchuvalo seto ova. Idejata za mozhen zagovor potekna od nekoi krugovi shto mu se bliski na Boshkoski, a mi go potvrdi i toj samiot vo razgovorot shto go imavme na 1 avgust vo 17,30 chasot, vo koj izrazi i vchudovidenost od tekot na rabotite i samiot se posomneva deka verojatno nekoi strukturi od MVR i od VMRO-DPMNE sakale toj da ostane sam, odnosno da se urne kredibilitetot na, spored nivnoto mislenje, krunskiot svedok vo odbranata.
* Shto e toa shto ne im odgovara, a shto Buchkovski bi go kazhal vo Hag?
- Ne im odgovara toa shto vrz osnova na iskazot na Buchkovski se zgolemuvaat shansite Boshkoski da se vrati. Nekoi velat deka so vrakjanjeto na Boshkoski praktichno kje se vrati vistinskata VMRO-DPMNE, zashto sega site vekje zboruvaat deka so VMRO-DPMNE vladee familijata, a ne vmrovcite. (Od intervjuto za Utrinski vesnik)

SOBRANISKATA KOMISIJA ODOBRI PRITVOR ZA BUCHKOVSKI

Dramatichna nokj vo parlamentot

Chlenovite na parlamentarnata Komisija za delovnichki i mandatno-imunitetni prashanja, do koi pristigna baranjeto od sudijkata Katica Jovanovska za odobruvanje pritvor na Buchkovski, imaa dramatichna nokj. Vo haotichnata atmosfera na zhestoki obvinuvanja i eksplozija na emocii dojde do poln izraz dlabokiot sudir na desnicharskata vlast so levicharskata opozicija. Epilogot na sednicata ostana kontroverzen, iako pretsedatelkata na Komisijata Svetlana Jakimovska go proglasi za odobreno baranjeto za pritvor na poraneshniot premier i lider na socijaldemokratite. Za predlogot glasaa shest od vkupno devette uchesnici vo rabotata na Komisijata, a na samata sednica bea prisutni i drugi pratenici, shto ja dovede atmosferata do tochka na vrienje i na granicata na fizichka presmetka. Vo napnata atmosfera so megjusebni navredi i obvinuvanja komisijata raboteshe do 2,30 chasot izutrinata, pri shto imashe nekolku prekini poradi zovrienite strasti. Najprvo, poradi otsustvoto na Buchkovski, koj se naogjashe na odmor vo Grcija, pratenikot Rilkovski pobara da se odlozhi pochetokot. Pretsedatelkata Jakimovska mu se javi na Buchkovski i se dogovorija pochetokot da se odlozhi za 21 chasot. Buchkovski pristigna vo toa vreme.
"Verojatno ova mi e posledna shansa javno da gi branam mojata chest i ugled", reche vidno voznemireniot Buchkovski. Toj izjavi deka pred da dojde vo parlamentot razgovaral so Ljube Boshkoski, za chija odbrana, kako shto reche, treba da svedochi vo Hag na krajot od avgust, pri shto i Boshkoski mu dal poddrshka. "Ova e montiran sluchaj za moja politichka likvidacija i diskreditacija na moeto svedochenje vo Hag", obvini Buchkovski.
Najsilnite kritiki do vlasta dojdoa od potpretsedatelot na SDSM Igor Ivanovski. Toj reche deka atmosferata lichi na Bagdad, a vlasta se odnesuva kako Sadam Husein. "Po eden mesec kje dojde praven tim na NATO i kje prasha kako sproveduvate pravna drzhava, a vie kje mu odgovorite kako shto kje pobara Nikola Gruevski", zhestoko napagjashe Ivanovski. "Takva odluka treba da donese parlamentot, izlezete tamu da ve vidam a ne kako shpioni ovde na polnokj", vikashe Ivanovski.
Sednicata zavrshi koga bitolskata pratenichka od VMRO-DPMNE Aneta Stefanovska predlozhi da se prifati baranjeto na istrazhniot sudija za odobruvanje pritvor na Buchkovski. Toa ekspresno ja vzheshti atmosferata, pa pretsedatelkata dade pauza. Po pauzata se sluchi vistinska trka do salata za sostanok - koj prv kje stasa i kako da se nasochi rabotata na Komisijata. Najbrza beshe Stefanovska, koja ushte ednash go povtori predlogot da se odobri pritvorot, po shto vednash beshe staven na glasanje i dobi poddrshka. Vo toj moment se sluchi vistinska eksplozija od strasti kaj opozicijata so izvikuvanja (Hohshtapleri, ova ne e Iran, sram da vi e), a kon pretsedatelkata Jakimovska letna i edno plastichno shishe. Pratenicite na SDSM ne im dozvoluvaa na kolegite od vlasta da ja napushtat salata, pri shto nastana i malo koshkanje. No, tenzijata nabrgu se smiri. (Spored Utrinski vesnik)

RAZNOGLASIE NA EKSPERTITE

Marjanovikj: Makedonija ne e pravna drzhava

Od chetvoricata osomnicheni za preteruvanje so nabavkata na rezervni delovi za tenkovite T-55 i za pronevera na okolu milion i 800 iljadi evra, dvajca - generalot Stamboliski i Menkinovski od Ministerstvoto za odbrana se vo pritvor, na sloboda ostanaa prvoosomnicheniot Buchkovski i chetvrtoosomnicheniot Gjurchevski. Iako za isto delo, ist sudija razlichno im preseche, shto spored profesorot Gjorgje Marjanovikj pokazhuva deka Makedonija ne e pravna, tuku politichka drzhava. "Toa shto vazhi za prvoobvinetiot mora da vazhi i za vtoroobvinetiot, zashto toa e potezhok sluchaj. Nego go ostavaat na sloboda, bi trebalo i ovie. Sega ovie treba da zaprat i da baraat da bidat oslobodeni. Se razbira, nie ne sme pravna drzhava, tuku pred se' politichka drzhava i se razbira deka prichinite mu se jasni sekomu", izjavi Marjanovikj. "Jasno e deka SDSM sega kje leleka deka toa e revanshizam. Megjutoa, mozhete li vie, samo za da ostavite privid deka ne ste revanshistichki raspolozheni, da im prostite za toa shto si napravile stanovi od po 200 kvadrati", veli Marjanovikj. Toj mu preporachuva na premierot Gruevski da ne potkleknuva pred tie leleci na SDSM, no da podzachisti malku i vo redovite na svoite nekogashni i segashni sopartijci. "Vladeenjeto na Ljubcho Georgievski go odbelezha negovata izjava: Kradevme, ama imashe za site", veli Marjanovikj i se prashuva zoshto dosega ne se istrazhuvalo toa tvrdenje. "Nashiot segashen premier togash beshe minister za finansii. Ako negoviot premier veli kradevme, togash znachi deka kradele site zaedno, site ministri. Toa e dosta voopshtena izjava i tuka treba da se burichka, samo ne znam dali kje ima sila", reche Marjanovikj. (Spored TV A1)

KLIMOVSKI:

Samo Sobranieto odzema imunitet

Profesorot po ustavno pravo i poraneshen pretsedatel na Sobranieto Savo Klimovski e deciden: "Spored Ustavot, Sobranieto kje mora da rasprava za odlukata na sobraniskata komisija, zashto samo toa mozhe da go odzeme imunitetot na pratenikot. Delovnikot ne mozhe da bide nad Ustavot. Sobranieto nema nov delovnik, a postojniot e zbirshtina od vremeto na Socijalistichka Republika Makedonija. Ako najgolemata opoziciona partija bara vonredna sednica, Sobranieto mora da ja odrzhi, za da se sprechi eventualna radikalizacija na situacijata", veli Klimovski. (Dnevnik)

Spored Obvinitelstvoto, pronevereni se tri milioni evra

Vo sudot se vodi istraga protiv Vlado Buchkovski, Metodi Stamboliski, Nelko Menkinovski, Aco Gjurchevski i Mitre Petkovski za shteten dogovor za nabavka na rezervni delovi za tenkovite T-55 koi podocna bea unishteni. Trebalo da se nabavat delovi vo vrednost od 45 milioni denari, a bil potpishan dogovor za 100 milioni povekje. Delovite bile kupeni preku firmata MZT FOP, no ne bile montirani vo tenkovite. Dogovorot i nabavkata bile vo 2001 godina. Slednata godina togashniot minister Vlado Popovski nalozhil da se utvrdi sostojbata na nabavenite i vishokot rezervni delovi. Togash se otkrilo deka nabavenite delovi bile vo magacinite i ne bile vgradeni vo tenkovite, a parite za nabavkata MZT FOP gi naplatil vo celost.

SPIKEROT GEORGIEVSKI GO ODBI BARANJETO NA SDSM

Itna sednica, ama ne se znae koga

Pretsedatelot na Sobranieto Ljubisha Georgievski go odbi baranjeto na pratenichkata grupa na SDSM najdocna do ponedelnik da se odrzhi itna sobraniska sednica na koja kje se rasprava za odlukata na Komisijata za mandatno-imunitetni prashanja koja prethodno mu go odzede imunitetot i odobri pritvoranje na Vlado Buchkovski. Sednicata kje se zakazhae nedelava, otkako kje se sretnat koordinatorite na pratenichkite grupi. Vo megjuvreme SDSM podnese krivichna prijava protiv pretsedatelkata na Komisijata za mandatno-imunitetni prashanja Svetlana Jakimovska za zloupotreba na sluzhbenata polozhba i ovlastuvanje. Ako toa go potvrdi i sudot, SDSM kje bara i da i' se odzeme mandatot. Za sluchuvanjata gi izvestile i stranskite pretstavnici vo Makedonija.

HAG

Zheshkata politichka igra vlijae vrz Boshkoski

Na eksministerot, koj vekje chetvrta godina e v zatvor, osven obvinenieto mu se nametnuva i zheshkata politichka igra vo Makedonija. Prvo go spomena Vlado Buchkovski - deka sakaat da go uapsat za da se opstruira odbranata na koja toj beshe povikan kako svedok. "Jas vchera imav telefonski razgovor so gospodinot Ljube Boshkoski i toj celosno gi demantirashe site tvrdenja na Buchkovski i izrazi zgrozenost od meshanjeto na negovoto ime vo ovoj sluchaj i koristenjeto na negovoto ime kako paravan za zatskrivanje na nechija odgovornost", izjavi Vlatko Gjorchev od VMRO-DPMNE.
Vazhnosta na Buchkovski ja potvrdi i negoviot advokat Dragan Godzho, koj spored VMRO-DPMNE e otstranet od timot. Za TV A1 Godzho izjavi: "Ne sakam da komentiram sudski odluki vo drugi postapki shto se vodat vo Makedonija, megjutoa ochigledno e deka odbranata na Ljube Boshkoski imashe golema poddrshka od Vlado Buchkovski vo fazata na podgotovkata na odbranata i na nego smetavme kako na potencijalen svedok na odbranata vo tekot na sudenjeto". Izjavata za koja se tvrdi deka bila shtetna za odbranata vsushnost se pokazha kako tochna. Spored soznanijata na A1, Buchkovski e otstranet od listata na svedoci vo Hag! Krivichnata prijava protiv nego sega mozhe samo da mu napravi kontrausluga na Boshkoski. Za Hashkoto obvinitelstvo dobredojdeni se svedoci za koi ima obvinenie vo Makedonija i na koi kje mozhe da poentira. (Spored TV A1)

Boshkoski mu podnel krivichna prijava na Buchkovski

VMRO-DPMNE soopshti deka vo 2002 godina, kako minister za vnatreshni raboti, Ljube Boshkoski mu podnel krivichna prijava na Vlado Buchkovski za kupenite rezervni delovi za tenkovite. "Tokmu Buchkovski, Hari Kostov, Boris Kondarko i Branko Crvenkovski go dovedoa Ljube vo ovaa situacija (hashko obvinenie i pritvor vo Sheveningen - n. z.) i licemerno e sega da se pretstavuvaat kako negovi osloboditeli", istakna pratenikot na VMRO-DPMNE Vlatko Gjorchev. Toj na pres-konferencija go osudi, kako shto reche, nasilnichkoto odnesuvanje na pratenicite na SDSM na sednicata na Komisijata za mandatno-imunitetni prashanja i "nasilstvoto i pritisokot" shto tie go izvrshile pred Sudot vo Skopje. "Zakanite kon makedonskoto sudstvo se najgrubo meshanje vo rabotata na instituciite, siluvanje na makedonskata demokratija i klasichen sluchaj na iznuda i reketarstvo. SDSM ja sprechuva borbata protiv korupcijata i se stava vo odbrana na kriminalot", reche Gjorchev. (MIA)

ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA GI OBJAVI ANKETNITE LISTOVI

Ministri zaglavuvaat so krediti, pratenici se vozat so jahti!

Zhiveat vo stanovi od po okolu 80 kvadratni metri, imaat kukji za odmor vo Ohrid, vo Dojran, vo Hrvatska i vo SAD, se zadolzhuvaat, pozajmuvaat, sobiraat umetnichki sliki... Nekoi od niv ne mozhat da krenat glava od krediti, zhiveat na tovar na soprugite, nemaat zashtedeno nitu denar i vozat jugo ili tiko, a drugi imaat po nekolku vikendichki, stanovi, kukji i delovni prostori, sefovi so vredni predmeti, od tri do osum avtomobili, iljadnici evra na deviznite smetki i akcii i udeli vo firmi...
Vaka zhiveat makedonskite politichari spored anketnite listovi za nivnata imotna sostojba shto gi objavi Drzhavnata komisija za sprechuvanje na korupcijata. Po mnogubrojnite najavi na antikorupcionerite, imotite na pretsedatelot Branko Crvenkovski, na premierot Nikola Gruevski, na ministrite i na pratenicite konechno mozhe da se vidat na internet. Vo skoro vreme bi trebalo na veb-stranicata na antikorupciskata komisija da se objavat imotite i na drugite drzhavni funkcioneri. Svojot anketen list do komisijata ne go podnel edinstveno pratenikot od DPA Daut Redzhepi-Leka, pa taa kje podnese prekrshochna prijava protiv nego.
Od makedonskite ministri kukji i stanovi vo stranstvo imaat ministerot bez resor Ivo Ivanovski (vo SAD), ministerot bez resor Vele Samak (vo SAD), ministerot za zhivotna sredina i prostorno planiranje Bajrami Dzhelil (vo Hrvatska), ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski (vo Germanija) i vicepremierot Zoran Stavreski (vo SAD).
Anketniot list na ministerot za trud i socijalna politika Ljupcho Meshkov sodrzhi samo podatoci za imotot na soprugata. Od lichen imot Meshkov poseduva samo avtomobil i akcii od dva miliona denari. Trite stanovi, garsonierata, avtomobilot sitroen C-3 i sefot od 800.000 denari se vo sopstvenost na soprugata.
Od anketnite listovi na pratenicite rechisi e nevozmozhno da se presmeta prosekot. Nekoi od niv poseduvaat shumi, livadi, delovni prostori i po nekolku stanovi i kukji, a nekoi nemaat ni denar na shtednite knishki i vozat jugo od pred 15 godini. Megju najbogatite makedonski pratenici mozhe da se izdvojat Trajko Veljanovski i Ratko Dimitrovski od VMRO-DPMNE i Fiat Canoski od PEI. Veljanovski ima imot od povekje od 400.000 evra, a Dimitrovski dve kukji, stan, zemjodelsko zemjishte, mercedes A klasa, akcii, drzhavni obvrznici i sopstvenichki udeli vo firmi. (Vreme)

PRETSEDATELOT ZASHTEDIL 10.000 EVRA

Crvenkovski megju najsiromashnite

Od toa shto mozhe da se vidi na anketnite listovi, eden od najsiromashnite e pretsedatelot Crvenkovski, koj od lichen imot ima samo stan od 61 kvadraten metar i okolu 10.000 evra (odnosno 618.000 denari) na tekovna smetka vo Komercijalna banka, dodeka negovata sopruga Jasna uspeala da zashtedi okolu 500 evra. Spored anketniot list Crvenkovski nema sopstven avtomobil, a negovata sopruga vozi folksvagen polo shto e star 12 godini. Taa poseduva 27 otsto i 33 otsto udeli vo dve firmi na Semos.

SDSM OBVINUVA

Vo chij stan zhivee Gruevski?

Otkako Antikorupciskata komisija ja objavi imotnata sostojba na site izbrani i imenuvani funkcioneri, SDSM go povika premierot Nikola Gruevski da odgovori na nekolku prashanja vo vrska so imotot shto go prijavil vo anketniot list. "Vo chija sopstvenost e stanot vo koj zhivee Gruevski, dali go plakjaat biznismeni koi obezbeduvaat podobra pozicija na drzhavnite tenderi, odredeni centri na mokj koi vlijaat na vladinite odluki ili negovata majka?", prashuvaat socijaldemokratite. Vo partijata velat deka imotnata sostojba na premierot e diskutabilna zatoa shto, kako shto velat, vo 2002 godina izjavil deka kupil dva stana so otplata na 15 godini, vo 2006 rekol deka negovata majka poseduva nekolku stanovi, a sega vo imotniot list ne prijavil nikakov nedvizhen imot.
Vo SDSM presmetale deka na majkata na Gruevski, i ako prima najvisoka penzija od 24.000 denari, za otplata na chetiri stanovi kje i' trebaat najmalku ushte 70 godini.
Vo Vladata velat deka stanuva zbor za stara, izlitena tema, elaborirana vo predizborieto, koja nema potreba povtorno da se komentira. (Vecher)

PREMIEROT NEMA SVOJ DOM

Gruevski nema stan, ama shtedi

Premierot Nikola Gruevski ne prijavil deka ima ni stan ni avtomobil, a kako lichen imot samo deka poseduva bankarski depoziti - devizi na kreditni kartichki, i toa: 7.768 evra, 1.060 amerikanski dolari, 565 britanski funti, 59 shvajcarski franci, kako i 30.446 denari. Prijavil i deka na tekovna smetka ima 331.588 denari.
Premierot ima orocheni vlogovi od 34.000 denari i 24.358 evra, 6.108 shvajcarski franci i 167 dolari.
Od drug imot, vo negoviot anketen list se prijaveni samo sredstva vo gotovo - 20.500 denari i kamata od orochenite depoziti.

Jankuloska, Elenovski i Slaveski zaglaveni so krediti!

So kredit od 50.000 evra i shtedna knishka so 193.000 denari, prviot chovek na odbranata Lazar Elenovski e najsiromashniot minister vo makedonskata vlada. Toj ima kukja od negovite roditeli vo naselbata Karposh, a vozi fiat punto, koe e isto taka vo sopstvenost na negovite roditeli. Na tekovnata smetka vo Komercijalna banka Elenovski ima samo okolu 2.500 denari.
I ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankuloska e zadolzhena so kredit od 25.000 evra. Taa ima dve devizni i denarski kreditni kartichki, vozi fiat punto i ima stan vo Skopje od 76 kvadratni metri.
Ministerot za finansii Trajko Slaveski vrakja kredit od okolu 30.000 evra. Toj ima stan vo Skopje i edna tretina od kukja vo Ohrid, a neodamna uplatil 250.000 denari za da si kupi garazha.

Od "domashnite" politichari na vrvot e Fijat Canoski!

Fijat Canoski od Partijata za evropska integracija (chie glasachko telo se Makedoncite so islamska veroispoved) koj e i sopstvenik na privatniot univerzitet FON, definitivno e na vrvot spored bogatstvoto na makedonskite politichari. Samo nedvizhniot imot na Canoski (sostaven od kukji, stanovi i delovni prostori vo Skopje i vo Struga) tezhi okolu 8 milioni evra, a negovite osum avtomobili se proceneti na okolu 600.000 evra! Canoski poseduva i akcii od nad 700.000 evra i bankarski depoziti od 500.000 evra i zemjishte shto vredi 13,7 milioni evra, zema dividenda od 700 evra, a ima i delovna zgrada od tri milioni evra.

Najskapi avtomobili vozat Selmani i Ivanovski

Ministerot za zdravstvo Imer Selmani vozi avtomobili od 52.000 evra. Negovoto BMV 730, shto e staro chetiri godini, vredi okolu 48.000 evra, a opelot astra na negovata sopruga - okolu 4.000 evra. Spored skapite avtomobili, vednash zad nego e ministerot bez resor Ivo Ivanovski, koj se vozi vo BMV M3 od 31.000 evra. Vo mercedes ML-500 od 25.000 amerikanski dolari se vozi ministerot bez resor Vele Samak.
Ljubitel na motori e soprugot na vicepremierkata Gabriela Konevska-Trajkovska, direktorot na UJP Goran Trajkovski. Tie imaat tri motorcikli koi vredat vkupno 25.000 evra i dva avtomobila od okolu 18.000 evra. Najevtin avtomobil od ministrite vozi ministerot za lokalna samouprava Memeti Abdiraman - tiko od 1.900 evra. (Vreme)

Gabi ima 52 umetnichki sliki

Vicepremierkata Gabriela Konevska-Trajkovska ja prijavila kukjata na svoite roditeli od 250 kvadratni metri, vo vrednost od 350.000 evra. Taa vozi audi A6 od 1996 godina, nejziniot soprug - opel astra 1,7 tdi od 2001 godina, a imaat i tri motorcikli. Kako lichen imot prijavila i nakit od 10.000 evra. Ima pobaruvanja za zaem od 18.800 evra i pobaruvanje za poddrshka na megjunarodni aktivnosti od 54.000 evra. Na deviznata kreditna kartichka ima 5.800 evra, a kako drug imot prijavila prihodi od 48.000-50.000 evra godishno, kako i kolekcija od 52 umetnichki sliki vo vrednost od 27.000 evra.

Stavreski poseduva stan vo Vashington

Vicepremierot Zoran Stavreski prijavil kako nedvizhen imot polovina kukja vo Ohrid od 22 kvadratni metra, polovina kukja vo Star Dojran, stan vo Skopje od 73 kvadratni metri na soprugata i vo Vashington, na Chevi Cheis, vo vrednost od 9.177.000 denari kako zaednichki imot. I chetvrtinata od kukjata vo Skopje e imot na negovata sopruga. Poseduva vartburg od 1991 i honda sivik od 2001 godina. Kako zaednichki imot prijavil i 4.110 dolari, 11.190 evra i 7.000 amerikanski dolari na devizni smetki. (Vest)

Kaj Tashkovikj se' e vo dolari

Ministerot za stranski investicii Gligor Tashkovikj ima 33 procenti od kukja vo Skopje od 1.500 kvadrati za koja shto se vodi postapka za denacionalizacija i, kako shto prijavil, mal procent vo nekoj proizvodstven kapacitet. Vo grafata na hartii od vrednost i udeli prijavil udeli i penziski smetki od 310.000 dolari i eden stoprocenten sopstvenichki udel od 5.000 dolari. Tashkovikj ima tri pobaruvanja vrz osnova na izvrshena rabota vo vkupen iznos od 114.500 amerikanski dolari. Od bankarski depoziti ima devizna smetka shto e vkluchena vo hartiite od vrednost Siti grup end Smit Barni i "mnogu mali smetki vo Komercijalna i vo IK banka". Prijavil i 4 do 10 iladi amerikanski dolari godishno vo grafata drugi prihodi.

Vele Samak minister-milioner

Vtoriot minister za stranski investicii Vele Samak, spored toa shto go prijavil, e najbogatiot minister vo makedonskata vlada! Na negovoto konto ima nad 40 milioni amerikanski dolari. Toj prijavil i trisoben stan vo SAD shto vredi 500.000 dolari i mercedes ML-500 shto chini 25.000 dolari. Kako zaednichki imot prijavil 200.000 dolari vo penziski fondovi i tekovna smetka od 10.000 dolari. Poseduva i 2.045 akcii, od koi sekoja vredi 20.457 evra, odnosno vkupno 41.834.565 evra. Samak zel kredit od 450.000 dolari i zaem od 93.000 dolari.

Ivo najpozhelen ergen

Najnoviot minister vo vladata, koj e zadolzhen za informatichka tehnologija, Ivo Ivanovski ima stan vo Kolumbus, Ohajo, SAD, koj chini 58.000 evra, a kako imot na roditelite prijavil deloven prostor vo Bitola od 78 kvadratni metri, shto vredi 50.000 evra, kukja od 88 kvadrati i dvor od 192 kvadrati vo Bitola, shto e proceneto na 100.000 evra, i zemjodelsko zemjishte od 375 kvadrati vo Bitola, shto vredi 10.000 evra. Ivo, koj momentalno vazhi za najpozhelen ergen vo Makedonija, vozi BMV M3 koe chini 27.000 evra, a na ime na roditelite prijavil i hjundai lantra od 1996 godina chija cenaa e 4.000 evra. Kako lichen imot poseduva i akcii shto vredat 40.000 evra i tekovna smetka so 15 iljadi evra i 12 iljadi evra orochen depozit. Ima za vrakjanje kredit od 50.000 evra. (Vest)

Miloshoski ima dve garsonieri vo Skopje i stan vo Germanija

Ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski ima dve garsonieri vo Skopje - ednata od 29 i drugata od 31 kvadraten metar. Stanot vo Hahen, Germanija, od 47.000 evra, e zaednichki imot so soprugata. Toj vozi ford fiesta od '94 godina i ima orocheni 906.000 denari. Prijavil i prihodi od 890 evra (neto) i 2.000 denari (mesechno). Ima dva kredita na negovo ime - od 320.000 denari (do 2016) i od 457.100 denari (do 2015 godina) i eden zaednichki od 35.000 evra, od 2006 do 2009 godina.

Janakieski vozi shkoda i chuva pari vo sef

Ministerot za transport i vrski Mile Janakieski prijavil deka vozi shkoda fabija koja chini 662.187 denari i deka poseduva stan vo Skopje od 58 kvadratni metri shto vredi 40.000 evra i kukja vo Prilep od 350 kvadrati shto vredi 150.000 evra. Poseduva i 33 prioritetni akcii po 400 denari i 17 prioritetni akcii po 1.700 denari i 5.000 evra pobaruvanje vrz osnova na daden zaem. Ima tekovna smetka so 350 evra vo Komercijalna banka i denarska kreditna kartichka Viza so 750 evra. Janakieski prijavil i bankarski sef so 2.500 evra. Zema dividenda i ushte 700 evra od drugi prihodi. Kako imot na roditelite prijavil kukja vo Skopje od 180 kvadratni metri shto chini 250.000 evra, zlaten nakit od 1.000 evra, 68 akcii po 50 evra i tekovna smetka so 200 evra vo Stopanska banka. Ima za vrakjanje dva kredita - edniot e 28.000 evra i treba da go vrati do 2019 godina, a drugiot iznesuva 14.471 shvajcarski frank - do 2011 godina.

Rushiti dava pari na zaem

Ministerot za obrazovanie Sulejman Rushiti ne prijavil kukja ili stan na negovo ime ili na ime na negovata sopruga. Od podvizhen imot poseduva avtomobil od 670.000 denari, a na negovo ime i na ime na negovata sopruga prijavil tri pobaruvanja vrz osnova na daden zaem od 1.785.000 denari. Prijavil i 149.000 denari na svoe ime i 18.500 denari na ime na soprugata. Kako imot na ime na svojata sopruga Rushiti ja prijavil turistichkata agencija Uliks travel koja vredi 1.230.000 denari. (Vest)

HIPOTEKATA ZA "IZGREV" E AKTIVIRANA

Ako MPC go saka hotelot, kje mora da plati 2,3 milioni evra!

Strushkiot hotel Izgrev, zaedno so dvornoto zemjishte so povrshina od 41.334 kvadratni metri, na 17 avgust kje se prodava na licitacija so pochetna cena od 2 miliona i 290 iljadi evra. MPC i zaednichkata kompanija shto ja osnovala so brakjata Miladinovi ne go vratile kreditot i Tutunska banka od Skopje ja aktivirala hipotekata. Izvrshnoto reshenie shto go potpishal izvrshitelot Marjan Dereban e doneseno pred desetina denovi i vekje e objaveno. Na prodazhba se staveni site sedum katovi i potpokrivot na hotelot so povrshina od 8.584 kvadratni metri, no i dvornoto crkovnoto zemjishte, koe isto taka beshe staveno pod hipoteka. So toa i praktichno hotelot koj nekogash beshe vo nejzina sopstvenost, pa potoa na firmata Miladinov DOO, Makedonskata pravoslavna crkva definitivno go zagubi. Spored izvrshnoto reshenie za usna javna prodazhba, na licitacijata kje mozhat da se javat lica koi prethodno kje polozhat garancija vo visina od edna desettina od utvrdenata vrednost na nedvizhnosta.
MPC i nejzinite biznis-partneri od Struga na 20 april minatata godina go zalozhija hotelot Izgrev za kredit od milion evra. Otkako Vecher go objavi skandalozniot hipotekaren dogovor, arhiepiskopot g. g. Stefan nekolkupati davashe razlichni izjavi za toa vo chija sopstvenost e hotelot, no sekogash tvrdeshe deka MPC ne go zagubila hotelot. "Apsolutno ne go zagubila. Ne go zagubila, za zhal na tie shto se raduvaat. Kreditot treba da se otplakja od april, ako nekoj ne e informiran mozhe da proveri, taka shto nema nikakvo aktiviranje na hipotekata koga e vo prashanje hotelot", izjavi na 14 januari 2007 godina poglavarot na MPC.
Brakjata Miladinovi duri pet meseci po obelodenuvanjeto na skandalot potvrdija deka hotelot e nivni i e predmet na hipotekarni dogovori, no deka postignale dogovor za prolongiranje na isplatata. "Nema chovek shto nema dolgovi, a kamoli biznismeni od kalibarot kako nas. Postoeja problemi vo otplakjanjeto na kreditite i tochno e deka hotelot Izgrev e predmet na hipotekarni odnosi so delovnite banki od koi imame zemeno krediti. No, nema da dozvolime hotelot da padne vo racete na bankite, a i tie nemaat interes toa da se sluchi", izjavija Miladinovi. I MPC i Miladinovi tvrdea deka kreditot e zemen za renoviranje na hotelot. (Vecher)

ARHIEPISKOPIJATA MOLCHI

MPC se davi vo skandali!

Molk vo makedonskata pravoslavna crkva! Vladicite odbivaat javno da go komeniraat aktiviranjeto na hipotekata za hotelot Izgrev. Nedostapni za komentar ostanaa i brakjata Miladinovi. Sepak, nekoi makedonski arhierei vo neoficijalen razgovor velat deka ne se iznenadeni od vakviot razvoj na nastanite so hotelot shto nekogashe beshe nivna sopstvenost. Tie se nadevaat deka konechno, po odmorite, ova prashanje kje mora da se najde na dneven red na sednica na Sinodot. I sekretarot na Arhiepiskopskiot upraven odbor Dimitar Belchovski, koj vo crkovnite krugovi vazhi za neformalen finansiski sovetnik na poglavarot, odbiva da razgovara na ovaa tema. I pokraj toa shto postoi izvrshno reshenie za prodazhba na Izgrev, toj tvrdi deka MPC ne go zagubila hotelot. "Sekogash toa go tvrdev i sega go tvrdam. Toa e mojot komentar", ni izjavi na telefon Belchovski i ja spushti slushalkata.
Do vakov rasplet na aferata dojde otkako zaednichkata firma na MPC i na brakjata Miladinovi Miladinov DOO ne go vrati kreditot od milion evra shto go zela pred godina i polovina od Tutunska banka, koja ja aktivirashe hipotekata. Dosega nikoj ni od MPC ni od Miladinovi DOO ne ponudi dokumentacija za toa kade zavrshile parite i zoshto kreditot ne se otplakjal redovno. (Vecher)

DESET GODINI BEZ RESHENIE ZA AVSTRALISKIOT CRKOVEN SPOR

Samo advokatite se ofajdija od sudenjata so vladikata Petar!

I po deset godini nema reshenie za sudskiot spor megju vladikata Petar, koj e pretstavnik na Makedonskata pravoslavna crkva vo Avstralija, i makedonskata zaednica vo taa zemja. Potrosheni se milionski sumi za advokati i za sudski rochishta, koi edna decenija ne dadoa plod i ne donesoa reshenie koe bi gi obedinilo site Makedonci. Makedonskite iselenici mu se lutat na Sinodot na MPC za toa shto dosega ne go otvoril prashanjeto za problemite vo Avstralisko-novozelandskata eparhija, nitu pokazhal volja da gi reshi. Portparolot na MPC, vladikata Timotej, veli deka zasega situacijata e neizmeneta, prashanjeto za vladikata Petar ushte ne e staveno na dneven red na Sinodot, no potencira deka seto toa mozhe da se izmeni zashto, spored nego, celata situacija vo Avstralija ne e prijatna i toj lichno smeta deka ne e vo red administrativec kakov shto e vladikata Petar da vodi sudski sporovi.
"Sudskata razvrska nema kraj. I po desetgodishno sudenje, pokraj golemata materijalna zaguba, makedonskata zaednica e podelena, verskata pripadnost kon MPC e dovedena vo prashanje poradi odlevanje na vernicite vo drugi, nepravoslavni zaednici", veli Kire Chirevski od makedonskata dijaspora. Toj go obvinuva vladikata Petar deka raboti za svoi lichni interesi potencirajkji deka postojat dokazi za toa deka eden del od crkovniot imot vladikata go registriral na svoe lichno ime.
Od MPC deceniskiot spor go komentiraat kako neprijatna situacija, no ushte se bez konkretni reshenija i bez ideja za toa da se isprati crkovna delegacija vo Avstralija za da gi skenira sostojbite. "Prashanjeto za eventualnata odgovornost na vladikata Petar ushte ne se stava na dneven red na Sinodot, a samo Sinodot mozhe da ja donese odlukata po predlog od negovite chlenovi", veli vladikata Timotej. Spored nego, minimumot za prestoj na pretstavnik na MPC vo edna eparhija e shest meseci, no dolzhinata na negoviot prestoj ja odreduva samo Sinodot.
Od Vladata velat deka ja ohrabruvaat dijasporata da dejstvuva obedineto i da najde zaednichko reshenie so matichnata drzhava. "Nie go poddrzhuvame pluralizmot vo organiziranjeto na nashite iselenici, no vo pogled na nacionalnite prashanja i maticata i dijasporata treba da bidat obedineti i da najdat zaednichko reshenie", veli portparolot na Vladata Ivica Bocevski.
Problemot pochna vo 1996 godina, koga kako nadlezhen za eparhijata bil naznachen vladikata Petar. Otkako ja prezede eparhijata toj postepeno pochna da se osloboduva i da gi brka od crkovnite opshtini tokmu lugjeto shto go donesoa vo Avstralija. Ottogash do denes napravil nekolku promeni vo statutot i vo pravilnikot na makedonskite pravoslavni crkovni opshtini. Vladikata Petar uspeal da izgradi cvrst monopol so nekoi od sveshtenicite. Makedonskata zaednica vo Avstralija denes ima okolu 37 crkovni objekti so imoten kapital od nad 60 milioni avstraliski dolari. (Vreme)

PO GESTOT NA DOBRA VOLJA OD MAKEDONSKA STRANA

Miloshoski: Grcija da gi priznae Shengen-vizite za Makedoncite

"Sakame ova da bide ohrabruvanje za grchkata vlada i da bide pottik da razmisli okolu priznavanjeto na Shengen-vizite od drugite drzhavi shto Makedoncite gi imaat vo svoite pasoshi. Ochekuvame ovoj poteg Grcija da go oceni kako dobronameren", izjavi ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski kako odgovor na prashanjeto shto ochekuva od Grcija po odlukata na Makedonija da im dozvoli na grchkite gragjani vleguvanje vo zemjava so lichni karti.
Vladata donese vakva odluka so cel da gi vrati vo makedonskite pogranichni gradovi grchkite turisti, chij broj se namali na pochetokot na godinava poradi dolgata procedura za vadenje pasoshi vo Grcija.
Od druga strana, portparolot na grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti Jorgo Kumucakos neodamna izjavi: "Zasega znaeme deka vladata vo Skopje ja razgleduva ovaa mozhnost. Znaeme deka ova doagja poradi namaluvanjeto od 40 procenti na brojot na nashi gragjani koi vleguvaat vo BJRM. Sepak, jas ne sum toj shto treba da oceni dali ova e gest na dobra volja ili obid da se fati slamkata na spasot".
Sepak, Miloshoski stoi na svojot stav shto go prezentirashe i vo Brisel.
"Mislam deka, bez razlika na se', i Brisel i Evropskata komisija go ocenija ova kako gest na dobra volja. Sakame da ja olesnime komunikacijata megju dvete zemji. Podgotovkite od nasha strana se zavrsheni i ochekuvame ova da startuva vo slednite nekolku denovi", reche Miloshoski i dodade deka, bidejkji ova e prv vakov chekor, kje se chekaat efektite za eventualno da se donese vakva odluka i za drugite zemji od EU.
Za da pochne da se sproveduva ovaa odluka, kje treba prvo da se objavi vo Sluzhben vesnik i Vladata da go izvesti Ministerstvoto za vnatreshni raboti, koe e odgovorno za evidentiranje na patnicite shto gi minuvaat granichnite premini. (Vest)

"SHARMOT" NA GRCHKATA DIPLOMATIJA

Za blokadite i provokaciite

Evidentno e deka gestot za olesnuvanje na patuvanjeto na grchkite gragjani koi se' ushte ne uspeale da izvadat biometriski pasoshi vo Atina ne se tretira kako dobrososedski i vo prilog na olesnuvanjeto na protokot na lugje, stoka i idei preku zaednichkata granica, tuku kako obid za spas na turizmot vo BJRM?! Kako li kje se tretira apelot na shefot na diplomatijata Antonio Miloshoski Grcija da gi priznae shengen-vizite na makedonskite gragjani? Komentarot na portparolot na grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti Jorgos Kumucakos vleguva vo grafata na eklatanten primer za "indiskretniot sharm na diplomatijata" vo Atina, koja se nadminuva sebesi vo izvrtuvanjeto na stvarnosta. Dobro e toa shto gestot so lichnite karti na Miloshoski ne e sfaten kako provokacija, zashto shetanje preku grchko-makedonskata granica samo so lichna karta ne e predvideno so Privremenata spogodba od 1995 godina...
I da prifatime deka makedonskata strana pravela greshki i deka doza na samokritika mozhe da dejstvuva i zdravo, stoi argumentot deka, kolku i da e greshna makedonskata politika kon Grcija, taa e samo amater vo sporedba so maestralnite potezi na juzhniot sosed. Na nametnatiot "predlog" da se smeni drzhavnoto zname so dzvezdata od Kutlesh i da se intervenira vo delot na Ustavot shto go tretira odnosot na drzhavata Makedonija kon malcinstvata vo sosednite drzhavi, shto nekoi go protolkuvaa kako pregolema otstapka, Grcija odgovori so lepenje nalepnici BJRM na vozilata koi od Republika Makedonija vleguvaa vo Grcija! Pomnime koga grchkite aerodromski vlasti go prebojosaa avionot na MAT poradi ona MK, carinicite ne go priznavaat megjunarodno validniot pasosh i vizite se izdavaat "na livche", Grcite ne ja prifakjaat dvojnata formula kako izlezno reshenie od zaglaveniot spor...
Ednostavno, grchkite vlasti ne sakaat da ja sfatat novata realnost deka povekje od polovina od drzhavite vo svetot ja priznavaat Makedonija pod ustavnoto ime, fakt shto javno go kazha i poradi shto i beshe povlechena sheficata na grchkata Kancelarijata za vrski vo Skopje Dora Grosomanidu. (Od podolgiot komentar vo Utrinski vesnik)

Nova zakana od Bakojani do Makedonija

"Nema nikakva mozhnost Makedonija da se zachleni vo NATO so ustavnoto ime", izjavi shefot na grchkata diplomatija Dora Bakojani. Zboruvajkji pred grchkite diplomatski pretstavnici vo svetot, Bakojani rekla deka grchkata vladata vodi nadvoreshna politika chija osnova e zacvrstuvanje na nacionalnite interesi na Grcija. "Isto taka, treba da bide jasno i deka nema mesto za proizvolno chitanje na chlenovite od Vremenata spogodba megju Makedonija i Grcija", dodala Bakojani. (Makfaks)

BUGARIJA

OMO Ilinden-PIRIN povtorno bara registracija

Partijata na Makedoncite od Pirinska Makedonija OMO Ilinden-PIRIN povtorno pobarala da bide registrirana. Dokumentite bile podneseni do sofiskiot sud shto ja vrshi registracijata na politichkite partii. Prethodno se odrzhalo osnovachko sobranie na partijata na koe 685 delegati izbrale petchleno pretsedatelstvo. Chlenot na rakovodstvoto na partijata Ivan Singartiski potvrdi deka registracijata se bara i vrz osnova na zakluchocite od Komitetot na ministrite pri Sovetot na Evropa. "Tamu beshe preporachano odnovo da dostavime dokumenti za registracijata. Se nadevame deka bugarskite organi sega kje ja sprovedat i odlukata na Megjunarodniot sud za chovekovi prava, koj ni dava pravo da osnovame politichka partija", reche Singartiski.
Toj dodade deka do Sudot se dostaveni povekje od pet iljadi pristapnici na nivni chlenovi, shto e uslov za registracija na partijata. Sofiskiot sud treba da se izjasni do 10 septemvri. (Dnevnik)

EKSKOMANDANTOT NE ZNAE ZA DOSTA

"Nedostapniot" Fazli Veliu povtorno see zakani!

"Amanetot na borcite za sloboda prodolzhuvaat da go realiziraat nivnite soborci - ili kje ima ednakvost: jazik, simboli i status na borcite na ONA ili kje se dovede vo prashanje se' shto e postignato!" Ova go poracha pratenikot na DUI Fazli Veliu od seloto Negotino Poloshko na godishninata od ubistvoto na komandantot na ONA Tahir Sinani-Tropolja. Veliu gi povtori zakanite deka, ako nema celosna ramnopravnost za Albancite vo Makedonija, mozhe da se povtori 2001 godina, no za toa ja prefrli odgovornosta na vladata. "Toa ne e samo moe mislenje, tuku na site uchesnici vo konfliktot od 2001 godina", reche toj.
Javnoto obvinitelstvo go povikalo Veliu na razgovor poradi neodamneshnite zakani deka oruzhjeto povtorno kje "proraboti" i vo Makedonija i vo Kosovo. Veliu ni izjavi deka nema namera da dade izjava pred javniot obvinitel ako tamu ne bidat prisutni i pretstavnici na megjunarodnata zaednica. Mozhno e Obvinitelstvoto da povede postapka protiv Veliu za povikuvanje na nasilno urivanje na ustavniot poredok na drzhavata. Veliu neodamna izjavi za Dnevnik deka "ako Albancite ne bidat celosno ramnopravni so Makedoncite i ako Kosovo ne stane nezavisno, i tuka i tamu kje se vrati oruzhjeto". Javniot obvinitel Ljupcho Shvrgovski ni izjavi deka minatonedelnata pokana do Veliu im bila vratena so obrazlozhenie deka toj e privremeno vo Shvajcarija i deka Obvinitelstvoto kje isprati nova pokana do pratenikot na DUI. Veliu potvrdi deka bil vo Shvajcarija.
Na godishninata vo Negotino Poloshko beshe i liderot na DUI Ali Ahmeti. Toj istakna deka vojnite shto gi vodele Albancite bile pravedni, poradi shto imale poddrshka od megjunarodnata javnost. "Da ne dozvolime da se potceni vojnata na ONA. Ima takvi nameri. Protiv ova zlo treba da se borime zaedno. Da ne se obiduvaat da ja potcenat taa sveta vojna. Mirovniot dogovor treba da se sprovede bez ogled na prechkite, zashto nema drug pat osven ednakvost za Albancite vo Makedonija i celosna nezavisnost na Kosovo", reche Ahmeti. (Dnevnik)

ERMUSH DZHEMAILI:

Edinstveno reshenie - obedinuvanje na Kosovo i Albanija

"Edinstveno reshenie za Kosovo e obedinuvanje so Albanija", izjavi liderot na Nacionalnoto dvizhenje na Kosovo Ermush Dzhemaili. Spored nego, site dosegashni fazi vo pregovorite za statusot na Kosovo bile na shteta na interesite na Kosovo i zatoa unijata so Albanija e najdobro i "najprirodno" reshenie. "Dvete nezavisni drzhavi, Kosovo i Albanija, po slobodna volja bi trebalo da formiraat zaednichka vlada", reche Dzhemaili.

PO ORUZHENIOT NAPAD VRZ KARAULATA GOSHINCE

Kosovcite pukale so oruzhje od Makedonija!

Po ponedelnichkiot napad so granati i ogneno oruzhje na policiskata stanica Goshince, UNMIK tvrdi deka oruzhjeto doagja od Makedonija. "Veruvame deka povekjeto od oruzhjeto shto denovive UNMIK go zapleni vo Kosovo doshlo od stranata na Makedonija", izjavi za Radio Slobodna Evropa portparolot na kosovskata policija Veton Elshani. "Toa ne znachi deka oruzhjeto ima nekakva vrska so vlastite ili so narodot vo Makedonija, odnosno ne mora da znachi deka e proizvedeno tamu. Ne mozheme da go potvrdime toa", istakna Elshani, dodavajkji deka spored prvichnite soznanija oruzhjeto bilo nameneto za Kosovo i za drugi sosedni zemji.
Vo vrska so ovoj sluchaj, kako i so incidentot kaj policiskata stanica kaj Goshince, portparolot na makedonskoto MVR Ivo Kotevski izjavi za Radio Slobodna Evropa deka nema indicii koi bi naveduvale na zagrozuvanje na bezbednosta. "Za nekakvi razdvizhuvanja ili destabilizacija na granicata kon Kosovo zasega ne mozhe da stane zbor, zashto sostojbata e pod kontrola, policijata zasileno patrolira, isto kako i vo izminatiot period, taka shto nema nikakva opasnost po bezbednosta na Republika Makedonija", reche Kotevski. (Vecher)

Shverceri ili teroristi?

Nekolkuchlenata grupa pukala i frlila rachni bombi kashikari vrz policiskata stanica za obezbeduvanje na drzhavnata granica kaj seloto Goshince. Za srekja, vo incidentot nemalo raneti i povredeni pripadnici na granichnata policija koi vecherta bile na dolzhnost, a bila prichineta samo mala materijalna shteta od kurshumite shto zavrshile vo dzidovite od objektot. Vednash po incidentot napagjachite pobegnale vo nepoznat pravec. Od MVR istaknuvaat deka istrelite i kurshumite ne doshle od kosovskata, tuku deka napadot bil izvrshen od makedonskata strana.
Spored oficijalnite informacii incidentot se sluchil okolu 21 chasot kaj poraneshnata karaula Goshince, koja sega e policiska stanica za obezbeduvanje na drzhavnata granica. Vo momentot na napadot vo objektot imalo desetina pripadnici na granichnata policija, koi izjavile deka istrelite doshle od pravecot na mestoto Dva Groba. Pukotnicite traele nekolku minuti, a za toa vreme se chule i nekolku silni detonacii. Po kratko vreme pukotnicite stivnale, a grupata napagjachi pobegnala. Spored oficijalnite informacii bombite eksplodirale na okolu stotina metri od stanicata. Vo MVR zasega nemaat osomnicheni lica za ovoj drzok napad, no ne e iskluchena mozhnosta deka stanuva zbor za shverceri. (Vreme)

ADMINISTRACIJA

Kje se vrabotat ushte 250 Albanci

Otkako raspishaa konkurs za novite vrabotuvanja, od kabinetot na vicepremierot za implementiranje na Ohridskiot dogovor Imer Aliu velat deka vo instituciite na sistemot kje se vrabotat ushte 250 administrativci-Albanci. "Od niv 200 treba da bidat so visoko obrazovanie, a 50 so sredno. Ne e potrebno rabotno iskustvo. Konkursot kje bide otvoren i kje mozhe da aplicira sekoj shto kje gi ispolnuva uslovite", veli shefot na kabinetot Agim Mahmuti.
Novite 250 administrativci kje bidat vtora pogolema grupa vraboteni vo drzhavnata administracija. Prethodno minatata vlada donese odluka za vrabotuvanje na 80 administrativci-Albanci, koi naskoro kje pochnat da rabotat. Vicepremierot Aliu veli deka DPA postojano vlozhuva napori za zgolemuvanje na brojot na Albancite vo drzhavnite institucii, shto e obvrska shto proizleguva od Ohridskiot dogovor. Spored Aliu, i vo redovnite vrabotuvanja vo instituciite 50 otsto od tie shto se vrabotuvaat se Albanci. "Postoi interen megjupartiski dogovor polovina od redovnite vrabotuvanja da im pripagjaat na Albancite", veli Aliu. (Vreme)

SVADBA OD SONISHTATA VO ZUBOVCE

Osum dena se jadeshe i se pieshe na svadbata na Samoil i Radojka

Dvaesetgodishniot farmer Samoil Jakovleski i medicinskata sestra Radojka Dimitrieska, dve godini pomlada od nego, na denot na zashtitnichkata na nivnoto selo Zubovce, na sveta machenica Ognena Marija (30 juli), vo hramot shto go nosi nejzinoto ime si dadoa zavet za ljubov pred Boga, pri shto gi blagoslovi mitropolitot g. Kiril. Do crkvata Sv. Marena, koja se naogja na visochinka na zapadnata strana na seloto, mladozhencite dojdoa so cheza, nasledstvo od dedoto na mladozhenecot Delche, vo pridruzhba na vernite drugari koi bea oblecheni kako vojnicite na Aleksandar Makedonski. Vo 1931 godina dedoto i babata na Samoil, Delche i Rafka, zaedno so ushte shest brachni dvojki, se venchale vo istata crkva, a potoa svadbarskata veselba traela cel den i cela nokj. I nivniot vnuk ja napravi svadbata spored site obichai i rituali, kako negovite predci. Osum denovi, od ponedelnikot 23 juli do ponedelnikot 30 juli, treshtea tapanite i echea zurlite! Osum denovi ne samo zubovchani tuku i zhiteli od Vrapchishte, Galate, Debreshe, Vranjovce i od Gostivar bea del od ovaa nepovtorliva i nezaboravna svadba.
Kako shto bil redot vo minatoto, pochetokot na svadbata beshe oznachen so kitenje na trite svadbarski bajraci i stavanje na kukjata na mladozhenecot. Ovoj ritual beshe oznachen so "frlanje tri pushki" od mladozhenecot i kumot Milcho Filiposki. Sekoja vecher deverite i mesariite podgotvuvaa hrana, gi sluzhea gostite i gi chistea i gi ureduvaa kukjata i dvorot. Deverot Vasil Pujovski, oblechen vo narodna nosija, so karta polna so rakija odeshe od kukja do kukja da gi pokani zubovchani da dojdat na vechera vo chest na svadbata na Samoil i Radojka. Vo sabotata navecher na mestoto Zbiralo, neposredno pred kukjata na mladozhenecot, se odrzha seir na koj uchestvuvaa nekolku stotina mladi lugje. Za niv beshe podgotvena drob-chorba i varivo so kompir i meso, a beshe zaklan vol od polovina ton. Po vecherata se igrashe, se peeshe i se pieshe do ranite utrinski chasovi.
Spored starite obichai, mladozhenecot i negovite najbliski bea na selskite grobishta za da gi pokani na svadba i da zeme proshka od dedoto Delche i babata Rafka. Ovoj chin beshe moshne trogatelen i na site prisutni im potekoa solzi. Potoa bea pokaneti kumot i starosvatot, a pred da se trgne po nevestata kumot go izbrichi zetot, a deverite go izbanjaa so nekolku kofi voda. Sedumte prstenari prvi otidoa vo kukjata na nevestata za da go najavat doagjanjeto na svatovite, da go donesat aberot i da izvrshat uvid dali svatovite se podgotveni da gi primat. I vo kukjata na nevestata se izvedoa povekje obichai.
Spored starite obichai, nejzinite najbliski ja donesoa nevestata na polovina pat megju dvete kukji i tuka, sred selo, se izvrshi primopredavanjeto. Za da ja zeme svojata sakana, mladozhenecot trebashe da ja otkupi od pridruzhbata so pari. Na vlezot vo noviot dom nevestata ja prechekaa svekrvata Slavica i svekorot Mane, koi ja daruvaa, a potoa svekrvata postavi tepsija na samiot vlez. Vo nea imashe mashki pantaloni i na niv zgazna nevestata, za da bide cvrsta i verna vo noviot dom. Sverkvata i' stavi leb pod dvete mishki i na glavata, a mladozhenecot ja vnese svojata sakana vo kukjata na race. Potoa i' donesoa mashko dete skutarche, shto simbolizira da bide plodna i da rodi mnogu mashki deca.
Vo nedelata vecher imashe veselba za okolu 500 gosti, rodnini i prijateli na dvete semejstva, koi se veselea i igraa do ranite utrinski chasovi. "Zadovolen sum od toa shto mladite gi prifatija obichaite i so golema ljubov uchestvuvaa vo niv", ni reche svekorot Mane Jakovleski. "Presrekjen sum poradi toa shto na mojata svadba se vozobnovija obichaite, se ispeaja mnogu zaboraveni pesni, od kovchezite bea izvadeni tradicionalnite nosii na moite predci, i
osum dena se veseleshe staro i mlado vo Zubovce", so zadovolstvo zboruvashe mladozhenecot Samoil. Presrekjna e i negovata zhivotna sopatnichka Radojka. "Ova beshe svadba od sonishtata", reche taa. (Utrinski vesnik)

PRILEPCHANECOT MILE STOJKOSKI PRED NOV PREDIZVIK

Vo invalidska kolichka od ilindenskoto Krushevo do olimpiskiot Peking

Prilepskiot olimpiec Mile Stojkoski trgna na Ilinden so svojata invalidska kolichka na pat od Krushevo do Peking, vo Kina, kade shto planira da stigne na otvoranjeto na Letnite olimpiski igri na 8 avgust idnata godina. Ova e vtora Olimpijada na koja Stojkoski planira da stigne dvizhejkji se so invalidskata kolichka. Vo 2004 godina toj uspea da stigne od Prilep do pred vratite na Olimpiskiot stadion vo Atina, i toa samo so pomosh na silata na svoite race i so golemata volja da uspee vo svojot potfat.
Ovoj pat Stojkoski kje se obide da pomine 15 iljadi kilometri pominuvajkji niz triesetina drzhavi, vo koi kje poseti golem broj znachajni institucii i kje se sretne so znachajni lichnosti. "Se chuvstvuvam psihichki i fizichki podgotven da trgnam na ovoj pat. Mojata misija e pred se' mirovna, i so ovoj potfat sakam da go svrtam vnimanieto na svetskata javnost kon lugjeto so posebni potrebi. Zaedno so 15-chlenata ekipa kje minuvame i niz kriznite regioni vo Irak i vo Avganistan, pa zatoa sakame da dademe i svoj pridones, odnosno da upatime apel za mir vo svetot. Za taa cel, na sekoi 100 kilometri kje zasaduvam po edno drvo na mirot", izjavi Stojkoski.
Toj i negovata ekipa dobile golema poddrshka vo realizacijata na proektot od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti i od Vladata, so obezbeduvanje na potrebnite vizi i na eden del od sredstvata za patot.
Stojkoski reche deka vekje se napraveni i kontakti so organizatorot na Olimpiskite igri vo Peking, koj e informiran za potfatot, i deka ochekuva deka kje gi dobie potrebnite akreditacii za da prisustvuva na otvoranjeto na Igrite. Toj ochekuva po zavrshuvanjeto na negovata misija vo Peking da privleche stranski donatori koi kje izgradat objekti i bolnici za lugjeto so posebni potrebi vo Makedonija. (Dnevnik)

VLADEENJE BEZ ISAF

Slavevski: Ne ni se pogodi avioncheto, kje kupuvame novo!

* Od kade idejata deka bi trebalo da se prodava vladiniot avion za da se nabavi nov?
- Toa e edno razmisluvanje, kako rezultat na zagrizhenosta po nekolkute problemi pri letanje so vladiniot avion. Kako i avtomobilite, i avionite nekogash ne se pogoduvaat. Imavme nekolku prinudni sletuvanja, shto ne e prijatno, ja voznemiruva javnosta, a najmnogu tie shto patuvaat so avionot. Avioncheto e dosta udobno i efikasno, no sepak postoi opravdanost za negova zamena so malku pogolem, iako kje bide malku poskap. Toa ima sedum sedishta i tuka ne mozhat da se akomodiraat ni dve delegacii od dve ministerstva. Ako treba da se otide do Brisel, za proekt za koj treba da otidat po dvajca eksperti od dve ministerstva, ako patuvaat i ministrite, so ushte eden chovek logistichka poddrshka, ne mozhe da patuvaat so eden avion. Za dopolnitelni dve do chetiri sedishta mozhe da se napravi ednostavna matematika deka se ekonomski isplatlivi. Odluka nema, ima samo preporaki od povekje chlenovi na vladata. (Od intervjuto na ministerot za finansii za Vest)

POZHARITE STIVNUVAAT

Milion denari za gasnenje

Direkcijata za zashtita i spasuvanje vo minatiot mesec registrirala okolu 565 pozhari, koi opozharile povrshina od okolu 5,5-6 iljadi hektari. "Troshocite za gasnenje na pozharite iznesuvaat okolu milion denari, no toj broj ne e konechen. Ushte ima nekolku pozhari shto se aktivni. Sostojbata so pozharite kulminirashe na 25 juli, koga bea registrirani 44. Ottogash intenzitetot se namaluva i mislam deka borbata so pozharite ja privrshuvame", reche direktorot Kosta Jovchevski.
Od Centarot za upravuvanje so krizi informiraa deka se aktivni ushte sedum pozhari. Vo gasnenjeto na pozharite bile angazhirani 4.314 prijaveni i 3.531 lica koi bile direktno angazhirani na terenot.
Vladata na SAD, preku Kancelarijata na USAID za stranska pomosh pri nesrekji OFDA, kje i' donira na Makedonija protivpozharna oprema vo vrednost od 50.000 amerikanski dolari. Od Kancelarijata na USAID vo Skopje soopshtija deka ambasadorkata na SAD Dzhilijan Milovanovikj na 25 juli pobarala od vlastite vo Vashington odobruvanje vonredni fondovi za itna nabavka na protivpozharna oprema za Makedonija. Vo koordinacija so Centarot za upravuvanje so krizi, USAID kje im ja dodeli opremata kako donacija na protivpozharnite brigadi vo Bitola, Strumica, Tetovo i Veles i na javnoto pretprijatie Makedonski shumi.

PROMOCIJA NA ZABORAVENITE OD DRZHAVATA VO PRILEP

Se obedinija 11.000 braniteli!

Vo Prilep e promovirana Unija na branitelite na Makedonija, koja opfakja 11 zdruzhenija na branitelite, od koi osnovachi se Karpalak od Prilep, Tikveshijata od Kavadarci, Dostoinstvo i Braniteli na Makedonija od Skopje i Branitel od Bitola. "Reshavanje na problemite na branitelite i na nivnite semejstva, dosledno sproveduvanje na Zakonot za posebnite prava na branitelite i okonchuvanje na sudskite procesi protiv drzhavata za baranje otshteta se prioritetnite celi na ovaa asocijacija", reche pretsedatelot na Unijata Aco Stojanoski. Toj istakna deka tie ne se zadovolni od sudovite koi delumno gi prifatija tuzhbite i presudija vo nivna korist, po shto stignaa odluki na Vrhovniot sud so koi se bara branitelite da gi vratat parite. "MVR vekje gi bara parite od 15 pripadnici po odluka na Vrhovniot sud", veli Stojanoski. "Osven toa, shest godini po voeniot konflikt vo 2001 ima nekoi donacii od nevladini organizacii, no drzhavata voopshto ne pokazhala interes za sproveduvanje programa za resocijalizacija i vrabotuvanje na rezervistite i dobrovolcite". (Vecher)

ODEDNASH "POSKAPE" ZEMJISHTETO ZAD "RAMSTOR"?

"Elan propertis" kupi zemja po cena od 403 evra za kvadrat!

Elan propertis go dobi zemjishteto zad trgovskiot centar Ramstor vo Skopje po cena od 403 evra za eden kvadraten metar. Za parcelata so povrshina od 5.388 kvadratni metri, na koja treba da se izgradi trgovski centar, ovaa kompanija kje plati 133.622.400 denari. Vo rok od shest meseci treba da se obezbedat gradezhnite dozvoli, a dve godini po nivnata nabavka treba da zavrshat gradezhnite raboti. Pokraj Elan propertis, na javnoto naddavanje uchestvuvale ushte chetiri firmi. Elan propertis e del od britanskata kompanija Ekjuest, koja e sopstvenik na komercijalni trgovski objekti. Britanskata kompanija e sopstvenik na najgolemite i najpoznati trgovski centri vo Romanija i vo Bugarija. Ovaa cena e najvisoka dosega shto e platena za drzhavno zemjishte vo strogiot centar na Skopje. Zemjishteto na koe e izgraden trgovskiot centar Ramstor togashniot premier Branko Crvenkovski go prodade po cena od 25 evra za kvadraten metar, a zemjishteto na koe kje se gradi hotel, isto taka kaj Ramstor, dostigna cena od 138 evra za kvadrat. (Vreme)

GRAGJANITE SE ZBUNETI OD POSHTENSKITE PRAVILA NA RABOTENJE

Poshtata gi proveruva pismata za devizi!?

Na shalterite na Makedonska poshta sluzhbenicite gi otvoraat kovertite shto se isprakjaat vo stranstvo za da proverat shto sodrzhat?! Otvoranjeto na pismata i povtornoto zapechatuvanje e vo prisustvo na isprakjachot. Spored sluzhbenicite, takvi se pravilata na rabotenje vo Poshtata. "Morame da proverime dali vo pismoto ima pari ili nekoja druga nedozvolena sodrzhina. Ne e dozvoleno da se prakjaat devizi na ovoj nachin. Ne ne' interesira sodrzhinata na pismoto" - vakvo objasnuvanje kje dobiete na shalterite koga go predavate plikot i so podignati ramenici se soglasuvate so narushuvanjeto na ustavnoto pravo na privatnost. Sluzhbenicite velat deka e najdobro pismoto za stranstvo da ne bide zapechateno.
Od direkcijata na Makedonska poshta bea kategorichni deka se otvoraat samo paketite, vo soglasnost so zakonskata regulativa. "Kovertite ne se otvoraat. Pravilata nalagaat vo prisustvo na isprakjachot da se otvorat samo pratkite, zashto mozhe da sodrzhat zapalivi materii ili devizi. Vo sekoja poshta se naznacheni pravilata za toa shto smee da sodrzhi pratkata", objasnuvaat tie. (Vest)

KJE POCHNE IZGRADBATA NA GRANDIOZNIOT KOMPLEKS VO PRESPA

Temelite na Akvapura kje se udrat na Krstovden

Na 27 septemvri vo Prespa kje se udri kamen-temelnikot na kompleksot Akvapura, otkako sovetnicite na Opshtina Resen go usvoija Detalniot urbanistichki plan shto e uslov za portugalskiot investitor da ja obezbedi potrebnata dokumentacija za pochetok na gradezhnite raboti. Glavniot lobist za vleguvanjeto na ovaa portugalska turistichka kompanija vo Makedonija, ambasadorot Jordan Plevnesh, reche deka na svechenosta kje prisustvuvaat pretsedatelot na Akvapura Diogo Vaz Gedesh i pochesniot konzul na Makedonija vo Lisabon Pedro Kudel. "Kamen-temelnikot na grandiozniot kompleks Akvapura kje se postavi na verskiot praznik Krstovden, koga tradicionalno pochnuva berbata na jabolkata vo prespanskiot region. Togash na portugalskite gosti kje im ja dodelime megjunarodnata nagrada Zlatno jabolko za osoben pridones vo ekonomskiot razvoj na opshtinata", veli Plevnesh.
Proektot Akvapura Makedonija, chija vrednost se procenuva na okolu 50 milioni evra, predviduva izgradba na hotel od najvisoka kategorija so 70 sobi i apartmani, 50 individualni vili, spa od 2.000 kvadratni metri, biznis-centar so sali opremeni so najsovremeni audiovizuelni i komunikacioni sistemi, koncesija za skijachki centar i za loven rezervat na Galichica. Za izgradba na turistichkata naselba shto kje bide opkruzhena so zashtitenata oblast na nacionalniot park Galichica vo radius od eden kilometar, Akvapura otkupi dva hotela i 50 hektari zemjishte dolzh Prespanskoto Ezero, za shto se plateni pet milioni evra. Planirano e kompleksot da bide gotov do krajot na 2009 godina. Akvapura ja smesti Prespa na listata na najubavite predeli vo svetot od civilizaciski, priroden i ekoloshki aspekt. (Vecher)

ISELENICHKI SOBIR VO TRNOVO

Grizha za Makedoncite kade i da se vo svetot

Vo prisustvo na nekolu iljadi iselenici koi so svoite rodnini od bitolskiot kraj dojdoa na 36. Iselenichki sobir vo Trnovo, vo organizacija na Maticata na iselenicite i Svetskiot makedonski kongres, na dostoinstven nachin i godinava beshe proslaven Ilinden.
Po panihidata vo crkvata Sv. Bogorodica, so koja chinonachalstvuvashe vladikata na MPC, mitropolitot evropski g. Pimen, pochna oficijalnata programa. "Sekoe vreme ima svoj Ilinden, a denes za Makedonija toa se reformite za stabilna i prosperitena zemja za vleguvanje vo EU i vo NATO. Zhestokata borba protiv organiziraniot kriminal e cvrsta opredelba na vladata, a poseben akcent se stava na grizhata za Makedoncite kade i da se vo svetot", istakna vo svoeto obrakjanje vicepremierot Zoran Stavrevski.
Obrakjanjeto na pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov naide na odobruvanje i burno rakopleskanje. "Za Makedoncite ne zastaruva pravoto za vrakjanje na anektiraniot vo 1947 godina makedonski manastir Sv. Prohor Pchinjski od Srbija - da se vrati vo sopstvenost na MPC, naslednichkata na drevnata Ohridska arhiepiskopija, makar i eksteritorijalno", reche Petrov. "Upatuvame najostar protest protiv postojaniot rasistichki odnos na raskolnichkata SPC kon ilindenskoto chestvuvanje vo makedonskoto svetilishte".
Svetskiot makedonski kongres upati baranje do makedonskata vlada i do pretsedatelot na Makedonija da se prekinat site razgovori za imeto pod referencata BJRM i preporacha potpishuvanje dogovor za traen mir i dobrososedstvo shto kje sodrzhi reshenie za pravata na proteranite Makedonci. "Makedonija da pobara od ON itno obelezhuvanje na granicata so Srbija vo delot so Kosovo, spored dogovorot Koshtunica-Trajkovski, so posebna rezolucija", prodolzhi Petrov i im preporacha na bitolchani "da go rasturat duvloto na raskolnikot, raschinetiot vladika Vranishkovski".
Na prisutnite im se obratija i gradonachalnicite na Bitola i na skopskata opshtina Gazi Baba Vladimir Taleski i Koce Trajanovski i pretsedatelot na Maticata na iselenicite Ivan Dzho Petrevski. Iselenichkata sredba prodolzhi so kulturno-umetnichka programa na koja nastapija poetesata Rada Vidinovska od Toronto, KUD Goce Delchev od Skopje i gostite od Melburn, chlenovite na KUD Jane Sandanski, a po patriotskite pesni vo izvedba na Petar Nechovski i Goce Kasapovski opshtonarodnata veselba prodolzhi do docnite popladnevni chasovi so razvioreni ora i so pesni.

ZHAN APOSTOLOVSKI OD SIDNEJ PRVPAT VO TRNOVO

Sega znam za shto kazhuvaa moite roditeli

Iako godinava ne bea vo tolku golem broj kako vo minatite godini, sepak najbrojnite gosti vo Trnovo bea od Avstralija. Eden od niv beshe i Zhan Apostolovski, po poteklo od Bitola, koj na ovaa sredba beshe prvpat i ne gi krieshe silnite vpechatoci. "Mnogu sum slushal od moite roditeli za sredbite vo Trnovo. Vo Bitola rechisi sekoja godina, no ne sum imal mozhnost da go pogodam vremeto koga se odrzhuvale iselenichkite sredbi. Koga roditelite mi kazhuvaa deka na sredbite se videle so ovoj, so onoj, odvamu, ottamu, so kogo ne se videle koj znae kolku godini, se prashuvav dali e taka. No, sega se uveriv deka e taka", veli Zhan. Za ambientot vo crkvata Sveta Bogorodica toj veli: "Vo crkvata e se' kako od nekoe evangelie. Se' e sredeno, mirno, tivko, a freskite, ikonite i celata koreografija deluvaat mnogu smiruvachki. Jas sum po edukacija dizajner za enterieri i imam firma za taa rabota, i mu posvetiv golemo vnimanie na ureduvanjeto, koe mnogu mi se dopagja".
Toj smeta deka Makedonija ima mnogu mesta shto treba site da gi posetat. "Ima golem broj istoriski spomenici shto sekoj Makedonec treba da gi znae. Konkretno, nie shto sme vo stranstvo znaeme samo nekoi mesta shto gi posetuvaat site, no ni nedostiga nekoj vodach spored koj kje gi posetime site znachajni mesta. Nema nekoja organizirana tura, na koja za dva-tri dena organizirano bi mozhelo da se posetat site znachajni mesta. Toa i' nedostiga na turistichkata ponuda".

"ILINDENSKI DENOVI"

Najuspeshni "Sirma vojvoda" i "Rudina"

Festivalot na narodni pesni i igri Ilindenski denovi shto po 37. pat se odrzha vo Bitola od 29 juli do 1 avgust, go posetija nad deset iljadi gledachi. So toa se potvrdi dolgata i kvalitetna tradicija za neguvanje i unapreduvanje na folklorniot izraz kaj grupite i ansamblite shto go neguvaat makedonskiot folklor. Trichlenata zhiri-komisija vo sostav Blazhe Palchevski, etnolog, m-r Kiril Tanchevski, etnolog, i Tofe Drakulevski, folklorist, gi proglasi najuspeshnite vo razlichni kategorii i oblasti. Bitolskite uchesnici na Ilindenski denovi, grupata Sirma vojvoda, ja dobi nagradata za najuspeshna grupa shto prezentira starogradski folkor, a orkestarot na narodni instrumenti Rudina od Bitola e proglasen za najuspeshen izvoren orkestar. Za najuspeshna grupa shto prezentira izvoren folklor e proglaseno KUD Drimkol od Vevchani, detskiot folkloren ansanbl Cvetovi od Dedino e proglasen za najuspeshna detska grupa, a vokalnoto trio Ljupcho Santov od kochansko Orizari - za najdobra vokalna izvedba.

FUERE NA GJUPSKI BAIR

Kje se gradi nova romska naselba

Po golemiot pozhar shto gi zafati Bitola i bitolsko se navestuva prvata konkretna pomosh za tie shto dozhiveaja najgolema shteta - zhitelite na Gjupski Bair. Pomoshta od Evropskata unija vo petokot ja najavi evroambasadorot Ervan Fuere. Zaedno so gradonachalnikot Vladimir Talevski, toj imashe sredba so pretstavnicite na Romite koi go informiraa za katastrofalnite uslovi vo koi zhiveat - bez struja i voda.
"Sakame da si odime od Bairot - ne za drugo, tuku zashto nema voda. Ne mozheme da stanuvame od rani zori za da polnime voda. Napravivme kakvi-takvi kukjarki i se pribravme, no bez voda i bez struja ne se zhivee. Se nadevame deka kje ni bide podobro", reche Ersan, zhitel od naselbata.
Gradonachalnikot Talevski izjavi deka, otkako kje se dobie konkretnata ponuda za pomosh, Opshtinata Bitola kje donese odluka i kje pochne so sreduvanjeto na novite parceli na koi shto kje se smestat barakite za novata romska naselba.