SABOTAZHA I PIJANI ASTRONAUTI VO NASA
ISECHENI KABLI NA KOMPJUTER NA SHATL
Eden vraboten vo vselenskata programa na amerikanskata agencija NASA namerno go oshtetil kompjuterot namenet za poletuvanje na shatlot „Endevor“, chie lansiranje e predvideno za 7 avgust.
Sabotazhata bila otkriena pred kompjuterot da bide smesten vo vselenskoto letalo.
Sluzhbenik na NASA gi presekol kablite na kompjuterot. Toj oshtetil ushte eden takov kompjuter, koj ne bil namenet za letaloto, izjavi pretstavnik na NASA, bez da go otkrie identitetot na vraboteniot i negovite motivi. Spored pretstavnikot na NASA, oshtetuvanjata bile mnogu ochigledni i lesni za otkrivanje.
NASA se nadeva deka ke go popravi kompjuterot pred lansiranjeto na shatlot. Toj treba da bide montiran vo amerikanskata laboratorija „Destini“ na Megjunarodnata vselenska stanica.
Kompjuterot e namenet za pribiranje i prenesuvanje na podatocite od senzorite shto otkrivaat vibracii i optovaruvanja vrz nadvoreshnata konstrukcija na vselenskata stanica. Dosega vakvite podatoci se prezemaa duri po sletuvanjeto na letaloto.
Spored pretstavnikot na NASA, ekipite ke se obidat da go otstranat defektot, no dokolku i ne uspeat, toa nema da ja odlozhi misijata.
Istovremeno, edna nezavisna komisija za ispituvanje na agencijata pokazhala deka kaj astronautite ima obichaj na pijanchenje pred misijata, taka shto 12 chasa pred da poletaat tie ne pushtale shishe od raka. Spored komisijata, NASA najmalku dvapati dozvolila astronauti da poletaat iako bile pod dejstvo na alkohol!

SIEMENS GO PRODADE BIZNISOT NA AVTOMOBILSKI DELOVI NA CONTINENTAL
Siemens AG potpisha dogovor so Continental AG od Hanover (Germanija) za prodazhba na siot svoj udel vo Siemens VDO Automotive AG (SV). Cenata e 11,4 milijardi evra. Kompletiranjeto na transakcijata cheka odobruvanje od nadlezhnite vlasti protiv trustovi i drugi zavrshni uslovi, a se ochekuva vo tekot na ovaa kalendarska godina.
Peter Lesher, pretsedatel i SEO na Siemens AG izjavi:
Postignavme izvonreden rezultat. Nie vnimatelno gi procenivme site opcii za SV i gi odbravme najdobrite perspektivi za vrabotenite, klientite i nashite investitori.
Prodazhbata na SV se vo soglasnost so programata Fit4 2010. Tie celi opfakaat fokusiran natamoshen razvitok na biznis-portfeljot na tri polinja na primena energija i grizha za prirodnata okolina, avtomatizacija i kontolno-industriska i javna instraktura, i zdravstvena nega.
Vo minatoto nie veke napravivme golemi investicii na ovie polinja. Dodeka go sledime ovoj kurs, nie mora ushte poveke da bideme orientirani kon rastot i marginite, i da go drzhime na oko intenzitetot na kapitalot na nashiot biznis. Nie ke go napravime Siemens pofokusiran, pomalku slozhen i pobrz, zakluchi Lesher.
Prethodnikot na SV, Siemens Automotive Systems (AT), e formiran pred okolu 20 godini. Biznisot brzo se razvi i dostigna znachaen uspeh koga vo 2001 godina se spoi so Mannesman VDO. Vo fiskalnata 2006 godina SV imashe prodazhba od okolu 10 milijardi evra i vrabotuvashe okolu 53.000 lica na okolu 130 lokacii shirum svetot, vkluchuvajki okolu 19.600 vo Germanija.
Volfgang Dehen, pretsedatel na SV izjavi:
Site vraboteni mozhe da se gordeat shto nie zaedno dosega postignavme vo SV. Noviot portfelj na proizvodi, jasno fokusiran kon rastechkoto pole na avtomobilskata enektronika, vo idnina ke ponudi golemi mozhnosti.

VATIKAN PREDUPREDUVA NA OPASNOST OD ISLAMIZACIJA NA EVROPA
Lichniot sekretar na papata Benedikt Shesnaeseti, Georg Genzvajn predupredi od opasnosta od islamiziranje na Evropa, naglasuvajki deka ne treba da se zaboravaat hristijanskite koreni na kontinentot.
“Ne mozhe da se negiraat obidite za islamiziranje na Zapadot. Opasnosta po identitetot na Evropa ne treba da se zanemari”, izjavi monsinjorot Genzvajn za germanskiot nedelnik „Zidojche magacin“.

KUBANSKO MASLINOVO GRANChE ZA AMERIKA

Raul Kastro koj veke edna godina e vrshitel na dolzhnosta shef na drzhavata, vo otsustvo na negoviot brat Fidel, go povika idniot pretsedatel na SAD, koj treba da bide izbran vo noemvri 2008 godina, da ja poseti Kuba.
Idnata amerikanska vlada treba da reshi dali ke se pridrzhuva kon segashnata apsurdna, nezakonska i jalova politika kon Kuba, ili ke ja prifati maslinovata granka shto nie ja podavame, naglasil Raul Kastro.
Spored nego, dokolku idnata administracija na SAD reshi da "gleda na rabotite civilizirano", togash Amerikancite ke bidat dobredojdeni na Kuba.
Raul Kastro, vo obrakanjeto pred okolu 100.000 lica prisutni na centralnata ceremonija za odbelezhuvanje na Kubanskata revolucija, koja za prv pat (od 1959) pomina bez prisustvo na Fidel Kastro, naglasi deka zdravstvenata na negoviot brat pretstavuvala "tezhok udar" i dodade deka imalo "teshki meseci".
Spored nego, sega "sostojbata e dijametralno sprotivna od nadezhite na nashite neprijateli koi sonuvaat da se sozdade haos i da propadne kubanskiot socijalizam".

FRANCUSKI NUKLEAREN REAKTOR ZA LIBIJA
Francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi, koj skluchi dogovor za izgradba na nuklearen reaktor vo Libija vo zamena za osloboduvanje na pette bugarski bolnicharki, izjavi deka svetot ke mora da im veruva na arapskite zemji i da im dozvoli da imaat nuklearna tehnologija koja ke ja koristat vo miroljubivi celi.
Ako velime deka arapskiot svet ne e dovolno razumen za da ima nuklearna energija, dolgorochno mozhe da dovedeme do vojna na civilizaciite. Nuklearnata energija e energija na idninata. Ako ne im ja dademe ovaa energija na drzhavite od juzhnoto Sredozemje, kako ke se razvivaat? Ako ne im pomogneme da se razvivaat, kako ke se borime protiv terorizmot i fanatizmot?, izjavi Sarkozi vo Libija, kade shto se sretna so libiskiot diktator Moamer Gadafi.
Libija i Francija imaa narusheni odnosi od 1989 godina, koga libiski agenti so bomba urnale patnichki avion na francuskata kompanija UTA nad drzhavata Niger, pri shto zaginale 170 patnici. Eden francuski sud vo otsustvo osudil shest Libijci za napadot, megju koi i Abdula Sanusi, zet na Gadafi i vtor chovek na libiskoto razuznavanje. Libija delumno priznala odgovornost za napadot, a vo 2004 „Fondacijata Gadafi“ isplatila po eden milion dolari otshteta na semejstvata na site zhrtvi na teroristichkiot napad, osven na sedumte amerikanski semejstva koi gi odbile parite.

ABDULA GJUL IDEN TURSKI PRETSEDATEL?

Edna od glavnite opoziciski partii vo Turcija, MHP soopshti deka nema da gi bojkotira pretsedatelskite izbori zakazhani za sledniot mesec. Potegot mozhe da go otvori patot za ministerot za nadvoreshni raboti Abdula Gjul, poraneshen islamist, da stane pretsedatel.
Sekularnata opozicija na Turcija i armijata vo maj se sprotivstavija na negovata kandidatura, predizvikuvajki kriza koja dovede do odrzhuvanje na predvremeni parlamentarni izbori. Na izborite na 22 juli pobedi vladejachkata AK partija, so islamistichki koreni.