PUTIN: NEZAVISNOSTA NA KOSOVO
ZAKANA ZA EVROPSKIOT MIR
 Mirot
vo Evropa mozhe da se gradi samo so pochituvanje na
teritorijalniot integritet na Srbija, izjavi ruskiot
pretsedatel Vladimir Putin, odgovarajki na predlozite za
dodeluvanje nezavisnost za Kosovo.
Denes srpskiot narod go brani svojot suverenitet i
teritorijalen integritet. Mirot ne mozhe da se gradi vo
Evropa bez da se zemat predvid fundamentalnite principi na
megjunarodnoto pravo, izjavil Putin na edna ceremonija vo
Kremlj.
Rusija go poddrzhuva protivenjeto na Srbija na pritisokot
od Zapad za dodeluvanje nezavisnost na pokrainata Kosovo.
Amerikanskiot drzhaven sekretar Kondoliza Rajs ja povika
Srbija na sorabotka vo naredniot period dodeka Kosovo se
priblizhuva kon nezavisnosta.
Rajs vo Vashington so srpskiot minister za nadvoreshni
raboti Vuk Jeremik, razgovarala za statusot na Kosovo i „neispolnetite
obvrski na Srbija” kon Hashkiot tribunal, naveduva
neimenuvan funkcioner od Stejt departmentot.
Amerikanskiot ambasador vo Belgrad, Majkl Polt, vo svoeto
posledno intervju pred da ja napushti funkcijata, za
belgradskiot vesnik „Blic“ izjavil deka Kosovo ke bide
nezavisno, bez ogled na nachinot na koj ke se dojde do toa.
Srbija, preku Rusija, ja blokirashe rezolucijata vo
Sovetot za bezbednost na ON. Da ne go storea toa,
kosovskoto prashanje veke ke beshe resheno, a nie ke
mozhevme da trgneme napred i da se svrtime ko posrekna
idnina i za Srbija i za Kosovo, vo Evropa, izjavil Polt,
koj dodal deka Kosovo najdobro bi se reshilo vo Sovetot za
bezbednost, kade shto Rusija ima veto, no deka ova
reshenie ne e edinstvenata mozhnost.
SAD, Rusija i Evropskata Unija gi izbraa trojcata
diplomati shto ke gi vodat pregovorite za Kosovo vo
ramkite na Kontakt-grupata. Toa se Amerikanecot Frenk
Vizner, kogo SAD veke go imenuvaa za svoj pratenik za
Kosovo, Rusinot Vladimir Ivanovski, poraneshen ambasador
vo Makedonija i vo Belgrad, i pretstavnikot na EU, Shtefan
Lane. Se ochekuva pregovorite da pochnat naskoro, a da se
vodat megju Srbija i Kosovo, so megjunaroden nadzor.
Romanskiot minister za nadvoreshni raboti, Adrian
Chiorojanu, izjavi deka za Romanija najlosho mozhno
reshenie e Kosovo ednostrano da proglasi nezavisnost, a
drzhavite potoa da reshavaat dali ke go priznaat. Romanija
poveke pati ja ima poddrzhano suverenosta na Srbija nad
Kosovo.
Megjunarodnite vlasti na Kosovo reshija vo noemvri da se
odrzhat predvremeni parlamentarni i lokalni izbori. Spored
shefot na megjunarodnata misija UNMIK, Joakim Riker, nema
da se dozvoli izborite da vlijaat na procesot za
nezavisnost na Kosovo.
Od druga strana, kosovskiot premier Agim Cheku prethodno
go najavi albanskiot nacionalen praznik 28 noemvri, kako
den koga Kosovo ke proglasi nezavisnost, ako dotogash ne
ja dobie preku Obedinetite nacii ili Kontakt-grupata.
“AL KAIDA” PUSHTILA DLABOKI
KORENJA VO BOSNA
Triesetina institucii i lica od Bosna i Hercegovina se
zapishani na dopolnetiot amerikanski „crn spisok“ na
osomnicheni finansieri na Osama bin Laden.
Banjaluchkiot vesnik „Fokus“ tvrdi deka spored spisokot na
Sekretarijatot za finansii na SAD, korenite na Bin Laden
vo Jugoistochna Evropa bile najcvrsti i najdlaboki vo
Saraevo, Zenica i Travnik.
Na spisokot se iminja na nekolku stotini organizacii,
institucii i poedinci od BiH na koi im e zabranet vlez vo
SAD i im e se blokirani imotite i smetkite.
“Dokumentot na amerikanskoto Ministerstvo ukazha na
problemot na dejstvuvanje na islamskite teroristi i
nivnite organizacii i institucii vo Bosna i opravdanosta
na stravuvanjata od “Al Kaida”, koja ima poddrshka od
bosansko-hercegovskite mudzahedini i vehabii, no i od
odredeni politichki strukturi”, naveduva „Fokus“.
SRBIJA: MASAKR SREDSELO
Devet lica se ubieni vo petok vecher koga vooruzhen mazh
strelal od avtomatsko oruzhje vrz zhitelite na seloto
Jabukovik na okolu 30 kilometri od gradot Negotin vo
istochna Srbija, blizu granicata so Romanija i Bugarija.
Pokraj devetminata ubieni (pet mazhi i chetiri zheni), vo
incidentot se povredeni ushte dve lica od koi ednoto e
80-godishna starica.
Nekolku chasa po incidentot, policijata gi uapsi
napagjachot koj e identifikuvan kako Nikola Radosavljevik
(38) od Jabukovik, koj neodamna se vratil od Avstrija.
Spored srpskite mediumi, Radosavljevik po raspravijata so
negovata sopruga izlegol od svojot dom i pochnal da puka
vrz licata shto se dvizhele po selskite ulici.
HRVATSKA: SINOT NA TITO BARA
DRZHAVATA DA MU VRATI KUkA
 Aleksandar
Misho Broz, sin na vodachot na poraneshna Jugoslavija,
Josip Broz Tito, go zagubil sporot so gradot Zagreb, vo
koj baral vlastite da mu ja vratat kukata shto vo 1981
godina toj samiot mu ja podaril na gradot.
Tito zhiveel vo kukata od 1939 do 1941, a vo nea bil roden
i Misho Broz. Vo 1981 Misho reshil da ja podari kukata, so
cel gradot od nea da mu napravi spomen-centar na Tito,
bidejki kukata ja koristele komunistite za vreme na
Vtorata svetska vojna. No, otkako gradot ne go napravil
spomen-centarot, semejstvoto Broz reshilo da go tuzhi
Zagreb i bara vrakanje na troshnata kukarka so dvor od 200
kvadratni metri.
Sudot go odbil baranjeto na Misho Broz, koj e hrvatski
ambasador vo Indonezija.
GRCIJA: 10 ZAGINATI VO
POZHARITE
Deset lica zaginaa vo pozharite shto izminatiot period ja
zafatija Grcija, javija grchkite mediumi.
Ognenata stihija shto ja zafati drzhavata od pochetokot na
minatiot mesec, gi odzede zhivotite na deset lica, a
unishti stotici dekari gorska shuma i obrabotlivo
zemjishte i imot.
Spored oficijalnite podatoci, sekojdnevno vo Grcija se
pojavuvaat nad 50 pozhari, a od 1 do 17 juli, vo drzhavata
se registrirani 1.452 pozhari, shto e za dva pati poveke
od brojot na pozhari vo tekot na minatata godina.
ALBANIJA: SO MITO DO SLOBODA
Lekari od albanskiot Institutot za sudska medicina
proglasuvale zatvorenici za teshko bolni, po shto tie bile
osloboduvani od obvinenijata protiv niv.
Spored albanskoto Ministerstvo za pravda, obvinetite
potplakale lekari, obviniteli i sudii so shto si ja
kupuvale slobodata. Istragata pokazha deka psihijatrite od
institutot masovno gi falsifikuvale naodite od
ispituvanjata, vrz chija osnova bile povlekuvani
obvinenijata. |
