STRUSHKITE VECHERI NA
POEZIJATA JA PROGLASIJA NAJDOBRATA KNIGA ZA GODINAVA
Nikola Madzhirov ja dobi nagradata "Brakja Miladinovci"
Mladiot poet Nikola Madzhirov e dobitnik na nagradata
Brakja Miladinovci shto ja dodeluvaat Strushkite vecheri
na poezijata za najdobro poetsko delo od domashen avtor
objaveno megju dve festivalski izdanija. Nagradata e
dodelena za knigata Premesten kamen vo izdanie na Magor.
Spored odlukata na zhirito vo sostav Vladimir
Martinovski, Bogomil Gjuzel i Luan Starova, Madzhirov ja
zasluzhil nagradata zashto vo negovoto tvoreshtvo e
prisutna zrela poetska veshtina. "Poetskiot rakopis se
izdvojuva po ramnotezhata megju mislovnite i emotivnite
odliki na poetskoto pismo, megju sovremeniot
senzibilitet i suptilniot dijalog so makedonskata
poetska tradicija. Sintagmata Premesten kamen gi
reflektira i dvete iskonski potrebi na chovekot - da se
zakotvi nekade, da se udomi, no i da se premestuva, da
patuva", stoi vo obrazlozhenieto na zhirito.
Madzhirov istakna deka nagradata mu e osobeno draga
zashto, kako shto reche, pochnal da ja pishuva knigata
vo Viena, vo istiot grad vo koj Kostantin Miladinov pred
vek i polovina ja napishal pesnata Na chuzhdina. "Drago
mi e shto toa se sluchi doma, tokmu koga premestuvanjeto,
namesto ischeznuvanje, stana domuvanje", reche Madzhirov.
Vo ramkite na preveduvachkata rabotilnica shto
tradicionalno se odrzhuva edna nedela pred otvoranjeto
na Vecherite, knigata na Madzhirov kje se preveduva na
angliski, francuski, germanski, grchki, ruski i
mongolski.
Nagradata Mostovi na Struga shto vekje chetiri godini im
se dodeluva na poeti-debitanti godinava i' pripadna na
mladata belgiska avtorka Manua Rime, za nejzinata prva
poetska zbirka Buket chovechnost. Za nagradata
konkurirale 15 avtori od 12 zemji.
Strushkite vecheri godinava kje se odrzhat po 46. pat,
od 23 do 28 avgust. Kje uchestvuvaat povekje od 30 poeti
od 27 zemji od site kontinenti. Direktorot na festivalot
Eftim Kletnikov najavi deka, iako festivalot ima malku
pari, kje se napravi se' Makedonija da bide centar na
svetskoto poetsko tvoreshtvo. Otvoranjeto kje bide so
tradicionalnoto megjunarodno poetsko chitanje Meridijani,
a kje se odrzhat i voobichaenite festivalski sodrzhini
Mostovi, tvorechki portret vo crkvata Sv. Sofija shto
kje mu bide posveten na godinashniot nositel na Zlatniot
venec, palestinskiot poet Mahmud Darvish, Poezija na
pat, piknik kraj Ohridsko Ezero. Vecherta na nacionalna
poezija kje mu bide posvetena na turskoto poetsko
tvoreshtvo, a vo poetskite izdanija Plejadi kje se
promoviraat avtori od Island, Danska, SAD, Albanija,
Belgija, Avstrija i izbor od tvoreshtvoto na Mateja
Matevski. Festivalot kje zavrshi so poetski miting na 28
avgust vo Skopje.
Galichkata nevesta kje
obleche venchalna nosija od pred 87 godini
Vo nosija shto e izrabotena vo 1920 godina, so srebreni
kopchinja i specijalen vez, shto tezhi 24 kilogrami i
vredi nad 12.000 evra i vo koja dosega se venchale 44
galichki nevesti, skopjankata Vesna Dimitrovska (23) kje
mu go kazhe svoeto sudbonosno da na skopjanecot so
galichko poteklo Marjan Blazhevski (25) i so toa kje se
proslavi tradicionalnata galichka svadba. Na 44.
tradicionalna manifestacija Galichka svadba shto kje se
odrzhi od 13 do 15 juli vo Galichnik gostite kje go
slavat nivniot brak, a patem i kje vidat kade e
sozdadeno oroto Teshkoto, taa prekrasna melodiska
ekspresija na vekovnata istrajnost na Makedonecot.
Svadbata se podgotvuvashe dva meseca. Od nekolkute
prijaveni dvojki ovaa e izbrana ednoglasno, zashto
Marjan ushte od mal uchestvuval na manifestacijata
javajkji konj na galichkite svadbi. I kumot Jovan
Ravanovski i pobratimot Alekandar Filipovski po poteklo
se galichani.
Manifestacijata Galichka svadba svecheno kje se otvori
na 13 juli vo 20.30 chasot na platoto pred cheshmata
Upija i amfiteatarot so gala-koncert Svetot pee i igra
vo Galichnik, shto mu e posveten i na golemiot galichki
pejach Aleksandar Sarievski. Naredniot den vo 19 chasot
se kiti bajrakot i se prechekuvaat tapanite. V nedela
nautro sleduvaat obichaite - kanenje na mrtvite, kanenje
na kumot, brichenje na zetot, trgnuvanje vo stroj po
nevestata, doveduvanje na nevestata vo kukjata na
momcheto i venchavanje na mladite so blagoslov na otec
Blagoja Spirkovski vo crkvata Sveti Petar i Pavle.
Pokrovitel na manifestacijata e pretsedatelot na
Sobranieto Ljubisha Georgievski.
Vo ramkite na "Galichko kulturno leto", na Ilinden kje
se odrzhi tradicionalnata knizhevna kolonija so poeti i
pisateli od Makedonija, a na praznikot Preobrazhenie kje
se odrzhi izlozhba na megjunarodnata Galichka likovna
kolonija. Na 18 avgust vo Galichnik kje odekne i
muzichki hepening pred crkvata "Sveta Petka".
Vo ramkite na ovaa manifestacija, vo upotreba kje bide
pushteno novo internet-kafe, a kje se odrzhi i
republichki natprevar vo igranje tabla.
PRETSTAVEN NOVIOT PROEKT NA
ALJOSHA SIMJANOVSKI
Prva proekcija na filmot "Stapica"
Filmskoto delo Stapica na rezhiserot i scenarist Aljosha
Simjanovski ja dozhivea svojata prva proekcija vo malata
kinosala na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje.
Filmot se raboteshe okolu osum meseci, a na FDU prvpat
go vide samo odbrana publika. "Ne sakam da izbrzuvame so
promocijata. Sega ja pominuvame fazata da vidime shto
sme napravile i sakav da go vidi samo potesen krug, a
potoa kje se prikazhe i za poshirokata javnost", izjavi
Simjanovski po odrzhuvanjeto na proekcijata. Tema na
Stapica se tajnite na policiskite strukturi, za koi
nekoj plakja a drug strada goltajkji ja situacijata vo
koja sluchajno se nashol. Filmot trae 85 minuti, a
dejstvoto se odviva vo nekolku mesta vo Makedonija.
"Sekogash treba da go pokazheme toa shto sme go
srabotile i da ne se sramime od toa. I zasega ne go
izlozhuvam moeto mislenje dali sum jas zadovolen ili ne,
zashto ocenata treba da ja dadat tie shto kje go vidat",
veli Simjanovski.
Slednata proekcija na filmot e zakazhana na 19 juli vo
Herakleja, a oficijalnata promocija kje bide na 14
avgust vo Antichkiot teatar vo Ohrid. Na frekvencijata
na Makedonskata televizija filmot kje se emitira na 8
septemvri, po povod Denot na nezavisnosta. Filmot go
finansirashe Sovetot za radiodifuzija.
"MIS NA MAKEDONIJA"
Vo septemvri kje izbirame nova ubavica
Godinashniot izbor na mis na Makedonija kje se odrzhi od
22 do 29 septemvri vo Ohrid. Uchesnichkite kje
prestojuvaat tamu cela nedela pred da se odrzhi finaleto.
"Celta na manifestacijata pred se' e dobra zabava i
druzhenje, sozdavanje novi prijatelstva megju
devojkite-uchesnichki, a ne natprevar. Ovaa godina
prvpat kje bidat vklucheni i Makedonki od celata
dijaspora, pa vo izborot kje imame devojki od Kanada,
Avstralija, Norveshka...", izjavi sopstvenichkata na
licencata za uchestvo na izborot Mis na svetot Lidija
Velkovska.
Sepak, toa ne znachi deka se' e sredeno. Prijavuvanjeto
na kandidatkite za izborot i ponatamu trae. Makedonskata
izbranichka kje patuva na svetskiot izbor na 2 noemvri
vo Sanija, Kina, kade shto kje se odrzhi finaleto kje na
1 dekemvri.
MAKEDONSKATA PRETSTAVNICHKA
NAJUBAVA VO BUGARIJA
Delfina Stojanovska pobednichka na detski izbor za
ubavina
Delfina Stojanovska (7) e pobednichka na izborot za
ubavina Litl mis planet shto se odrzha vo Bugarija,
potochno vo hotelot Planet vo turistichkata kompleks
Slnchev Breg. Na izborot uchestvuvaa 20 devojchinja od
razni zemji, koi prestojuvaa vo Bugarija edna nedela,
pri shto se odrzhaa site podgotovki za finaleto.
Devojchinjata se pretstavija vo nacionalni kostimi,
potoa vo talent-shou i, na krajot, vo svecheni fustani
za finaleto.
"Site uchesnichki bea preubavi, kako mali princezi.
Devojchinjata imaa mozhnost da go posetat Akva-parkot vo
Slnchev Breg, a mu bea gosti na gradonachalnikot na
Nesebar", izjavi Robert Gramatikov, sopstvenik na
licencata za uchestvo na izborot.
Ova e prva godina Makedonija da uchestvuva na izborot,
shto se odrzhuva po chetvrti pat. Vo pridruzhba na
Delfina bea i nejzinata majka Snezhana Stojanovska i
najtrofejnata makedonska ubavica Marjana Stanojkovska,
kako specijalen gostin.
INTERVJU: VLATKO
STEFANOVSKI
Makedonskata muzika ima vo sebe bluz
* Dobivme bluz od Vlatko Stefanovski. Dali toa znachi
deka Vashiot nov bluz-album kje ima primesi i od nashiot
melos, nekoj vid etno-bluz, ili kje se nasochite samo
kon izvorniot bluz?
- Predolgo se zanimavav so nashiot melos, a vo
megjuvreme rechisi site pochnaa da go upotrebuvaat, pa
sakam malku da se trgnam, da se vratam tamu od kade shto
navistina pochnav, a toa e fasciniranosta od bluz, dzhez
i rok gitaristite od 60-tite godini. Zatoa i pochnav da
sviram gitara. Mozham da kazham deka nikogash faktichki
ne go napushtiv bluzot. Toa bluzersko fraziranje e
postojano tuka. A sega kje pravam eden mal omazh, eden
mal respekt kon golemite majstori na bluzot, no, se
razbira, kje se obidam da sviram na svoj nachin, kako i
se' drugo shto sviram i vo shto se obiduvam da vnesam
del od sebe.
* Dali Vlatko mozhe da sviri neshto bez ona shto mu
provejuva niz celata kariera - makedonskite muzichki
koreni?
- Imam edna teza shto ja dokazhuvam 30 godini:
makedonskata muzika vo sebe ima bluz. Jas go baram tokmu
toa. I vo makedonskata muzika go baram bluzot, go baram
toa chuvstvo koe vo isto vreme e i taga i srekja, toa
neobjasneto chuvstvo na vozbuda i na voshit, na taga i
na kopnezh, na bolka i na radost. Vo nashiot zhivot
mnogu teshko mozhesh da gi odredish emociite na crni i
beli. Mnogu raboti se isprepletuvaat: sekjavanja, ljubov,
neostvareni zhelbi, napushteni relacii.... ima se' i
seshto vo nashiot spektar na chuvstva, taka shto,
dokazhuvajkji deka makedonskata muzika e bluz, celo
vreme se obiduvav da gi otkrijam najvozbudlivite melodii
i ritmovi vo taa muzika.
* Svirevte world music ushte pred da se aktuelizira toa
ime. Se chuvstvuvate li gordi na faktot deka ste eden od
nositelite na toj bran egzotichna muzika?
- Se razbira deka sum gord na faktot shto megju prvite
pochnavme da chepkame po tradicionalata muzika i da ja
pretvorame vo nekakva moderna muzika. No, ako ne
prodolzhish da rabotish na novi proekti, na novi
predizvici, toa samo po sebe nishto ne znachi. Tokmu
bluzot go razbiram kako predizvik. Toa voopshto ne e
igranje na sigurno. Jas mozhev da gi otsviram Kaubojs
edn indijans, Chukni vo drvo i Skopje i da se spasam.
Megjutoa, toa ne e toa. Chovek treba da odi vo novi
predizvici i novi rizici.
* Dali ima novi momenti vo sluchajot Leb i sol? Poznato
e deka po otkazhuvanjeto na dvata koncerta vo Saraevo i
vo Mostar, drugite chlenovi na Leb i sol najavija
snimanje na nov album, no najverojatno bez Vas?
- Za mene e toa zavrshena prikazna... sega zasega, se
razbira. Nie se vrativme samo za 30-godishniot jubilej.
Mislam deka ne e pametno da prodolzhat da rabotat pod
imeto Leb i sol, zashto toa kje bide skvernavenje na
celokupnata mnogugodishna rabota, napori, karieri,
uspesi...
Vlatko Stefanovski i
Karolina na "Ohrid-fest"
Vo revijalniot del na godinashnoto izdanie na Ohrid-fest
- Ohridski trubaduri shto kje se odrzhi od 23 do 25
avgust na Letnata scena vo Dolni Saraj, kje imaat shou
pop-dzvezdata Karolina i Vlatko Stefanovski, kako i
srpskiot pejach Bojan Bjelikj. Promocija na noviot album
vo tekot na festivalot kje ima i grupata Nokaut.
Voditeli na manifestacijata kje bidat Aleksandar
Blazhevski i Suzana Turundzhieva.
Na prvata folk-vecher od poznatite iminja kje nastapat
Blagoja Grujoski, Snezhana Savikj, Elena Georgieva, Vojo
Stojanovski, Elena Velevska i Mishko Krstevski. Na pop-vecherta,
shto kje se odrzhi na 24 avgust, kje se natprevaruvaat
24 iminja megju koi grupite Kuku lele, Nokaut, Arensi-bend,
pejachite Adrijan Gadzha, Robert Bilbilov, Gjoko
Tanevski i pejachkite Elena Petrevska, None Nedelkovska,
Fani, a duet kje peat Maja Sazdanovska i Elvir Mekikj.
Listata na internacionalnata vecher ushte ne e zatvorena,
a uchestvoto dosega go potvrdile grupata Bjuti kvins (Srbija),
Greta Kochi (Albanija), Maja Nikolikj (Srbija), Stefan
Filipovikj (Crna Gora), Dzhordzh Zenios (Kipar) i
Dzhordzh Gabriel (Grcija).
Na trite vecheri kje bidat dodeleni prva, vtora i treta
nagrada od publikata i od zhiri-komisijata, nagrada za
najdobar tekst, aranzhman, interpretacija, scenski
nastap, debitant i nagradata Dolni Saraj.
Sintezis ja magjepsa
publikata vo Katalonija
Sintezis ushte ednash dokazha deka sosem zasluzheno ja
nosi i e dostoen za titulata kulturen ambasador na
Makedonija. Grupata se pojavi na megjunarodniot festival
Kornamusam vo Olot, vo katalonskiot del na Shpanija, na
koj nastapuvaat grupi shto koristat gajda.
Nastapot na Sintezis na festivalot na koj vo izminatite
15 godini, kolku shto postoi, gostuvale poznati iminja
od svetskata etnoscena, beshe prosleden so iskluchitelna
reakcija na publikata, koja go dochekuvashe krajot na
sekoja pesna so ovacii. A inventivniot i mokjen nastap
traeshe povekje od 90 minuti. Poslednata pesna od
koncertot, Vo nashe selo, publikata go docheka na noze i
so dolg i silen aplauz ja vrati grupata povtorno na
scenata.
Za vreme na prestojot vo Shpanija chlenovite na grupata
dobija tretman na vistinski dzvezdi, so site pochesti i
od organizatorite i od mediumite.
Osven nastapot na Sintezis, posebeno najavuvan nastan vo
ramkite na festivalot beshe i seminarot La Cornamusa a
Macedonia, shto se odrzha vo Kulturniot institut na Olot.
Tamu Goce Dimovski odrzha predavanje za makedonskite
tradicionalni instrumenti gajda, kaval i zurla.
Elena Petreska kje pee celo
leto
Spotot za pesnata Peam shto atraktivnata prilepchanka
Elena Petreska ja ispea na godinashniot Evrosong od
neodamna pochna da se vrti na televiziite. Videozapisot
go izraboti Fan-prodakshn, a se snimashe na dve lokacii
vo Prilep. Specijalno za Elena, bulevarot vo Prilep
beshe zatvoren dva chasa. "Letoto kje go pominam glavno
rabotno, so svirki po kafulinjata, no kje najdam vreme
so moeto momche da odam vo Grcija, za malku da se
odmoram i da soberam sili za novite predizvici", veli
Elena.
Prilepchankata veli deka e mnogu srekjna poradi toa shto
imala retka mozhnost da bide del od spektaklot na Pink
na Gradskiot stadion vo Skopje i veli deka za nea toa e
muzichki nastan shto kje i' ostane vo preubavi spomeni.
"Pink e golema dzvezda koja ja obozhavam, a blagodarenie
na Evropskiot univerzitet, na koj studiram art i dizajn,
dobiv bilet so koj bev del od nezaboravniot koncert.
Pink e odlichen vokal, zvucheshe fantastichno, od nea
samo mozhe da se uchi", dodava Elena.
Foltin na Ziget so Pink,
Fejtles i Salif Keita
Bendot Foltin kje sviri na eden od najgolemite evropski
muzichki festivali, ungarskiot Ziget (8-15 avgust).
Grupata kje nastapi na festivalot na koj glavni dzvezdi
se Pink, Fejtles, Loren Garnie, Timo Maas, Shinejd
O'Konor, kako i vorld mjuzik dzvezdite Salif Keita,
Fanfari Chikoralija, Cezarija Evora i Ferus Mustafov.
Inaku, Foltin neodamna ja zavrshi turnejata niz Srbija,
Slovenija, Francija i Bugarija, od kade go izdvojuvaat
koncertot vo klubot Le Divan du Monde na Pigal vo Pariz,
kako i golemiot interes vo Bugarija, kade shto se
najpoznat sovremen makedonski bend. Najverojatno i kje
go izdadat albumot Lo-lee-ta-too za bugarskiot pazar. A
vo Makedonija posledniot nastap im beshe vo minatiot
ponedelnik, na prepolnata letna scena na MNT, teatar
Centar, kade shto povtorno ja aktueliziraa pesnata
Arhimed, i toa vo kreativno psihodelichna varijanta, a
dvapati go svirea hitot Milice, vtoriot pat zaedno so
akterot Senko Velinov.
|