New Page 1

AMW Archive   

 
New Page 2

Edition No

Edition No. 979
10 July 2007

Balkan   

Svet   

Sport   

English   

Zaednica   

Istorija   

Crna Hronika   

Zabava   

Horoskop   

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 

 


ZABAVA
STRUSHKITE VECHERI NA POEZIJATA JA PROGLASIJA NAJDOBRATA KNIGA ZA GODINAVA
Nikola Madzhirov ja dobi nagradata "Brakja Miladinovci"
Mladiot poet Nikola Madzhirov e dobitnik na nagradata Brakja Miladinovci shto ja dodeluvaat Strushkite vecheri na poezijata za najdobro poetsko delo od domashen avtor objaveno megju dve festivalski izdanija. Nagradata e dodelena za knigata Premesten kamen vo izdanie na Magor. Spored odlukata na zhirito vo sostav Vladimir Martinovski, Bogomil Gjuzel i Luan Starova, Madzhirov ja zasluzhil nagradata zashto vo negovoto tvoreshtvo e prisutna zrela poetska veshtina. "Poetskiot rakopis se izdvojuva po ramnotezhata megju mislovnite i emotivnite odliki na poetskoto pismo, megju sovremeniot senzibilitet i suptilniot dijalog so makedonskata poetska tradicija. Sintagmata Premesten kamen gi reflektira i dvete iskonski potrebi na chovekot - da se zakotvi nekade, da se udomi, no i da se premestuva, da patuva", stoi vo obrazlozhenieto na zhirito.
Madzhirov istakna deka nagradata mu e osobeno draga zashto, kako shto reche, pochnal da ja pishuva knigata vo Viena, vo istiot grad vo koj Kostantin Miladinov pred vek i polovina ja napishal pesnata Na chuzhdina. "Drago mi e shto toa se sluchi doma, tokmu koga premestuvanjeto, namesto ischeznuvanje, stana domuvanje", reche Madzhirov.
Vo ramkite na preveduvachkata rabotilnica shto tradicionalno se odrzhuva edna nedela pred otvoranjeto na Vecherite, knigata na Madzhirov kje se preveduva na angliski, francuski, germanski, grchki, ruski i mongolski.
Nagradata Mostovi na Struga shto vekje chetiri godini im se dodeluva na poeti-debitanti godinava i' pripadna na mladata belgiska avtorka Manua Rime, za nejzinata prva poetska zbirka Buket chovechnost. Za nagradata konkurirale 15 avtori od 12 zemji.
Strushkite vecheri godinava kje se odrzhat po 46. pat, od 23 do 28 avgust. Kje uchestvuvaat povekje od 30 poeti od 27 zemji od site kontinenti. Direktorot na festivalot Eftim Kletnikov najavi deka, iako festivalot ima malku pari, kje se napravi se' Makedonija da bide centar na svetskoto poetsko tvoreshtvo. Otvoranjeto kje bide so tradicionalnoto megjunarodno poetsko chitanje Meridijani, a kje se odrzhat i voobichaenite festivalski sodrzhini Mostovi, tvorechki portret vo crkvata Sv. Sofija shto kje mu bide posveten na godinashniot nositel na Zlatniot venec, palestinskiot poet Mahmud Darvish, Poezija na pat, piknik kraj Ohridsko Ezero. Vecherta na nacionalna poezija kje mu bide posvetena na turskoto poetsko tvoreshtvo, a vo poetskite izdanija Plejadi kje se promoviraat avtori od Island, Danska, SAD, Albanija, Belgija, Avstrija i izbor od tvoreshtvoto na Mateja Matevski. Festivalot kje zavrshi so poetski miting na 28 avgust vo Skopje.

Galichkata nevesta kje obleche venchalna nosija od pred 87 godini
Vo nosija shto e izrabotena vo 1920 godina, so srebreni kopchinja i specijalen vez, shto tezhi 24 kilogrami i vredi nad 12.000 evra i vo koja dosega se venchale 44 galichki nevesti, skopjankata Vesna Dimitrovska (23) kje mu go kazhe svoeto sudbonosno da na skopjanecot so galichko poteklo Marjan Blazhevski (25) i so toa kje se proslavi tradicionalnata galichka svadba. Na 44. tradicionalna manifestacija Galichka svadba shto kje se odrzhi od 13 do 15 juli vo Galichnik gostite kje go slavat nivniot brak, a patem i kje vidat kade e sozdadeno oroto Teshkoto, taa prekrasna melodiska ekspresija na vekovnata istrajnost na Makedonecot. Svadbata se podgotvuvashe dva meseca. Od nekolkute prijaveni dvojki ovaa e izbrana ednoglasno, zashto Marjan ushte od mal uchestvuval na manifestacijata javajkji konj na galichkite svadbi. I kumot Jovan Ravanovski i pobratimot Alekandar Filipovski po poteklo se galichani.
Manifestacijata Galichka svadba svecheno kje se otvori na 13 juli vo 20.30 chasot na platoto pred cheshmata Upija i amfiteatarot so gala-koncert Svetot pee i igra vo Galichnik, shto mu e posveten i na golemiot galichki pejach Aleksandar Sarievski. Naredniot den vo 19 chasot se kiti bajrakot i se prechekuvaat tapanite. V nedela nautro sleduvaat obichaite - kanenje na mrtvite, kanenje na kumot, brichenje na zetot, trgnuvanje vo stroj po nevestata, doveduvanje na nevestata vo kukjata na momcheto i venchavanje na mladite so blagoslov na otec Blagoja Spirkovski vo crkvata Sveti Petar i Pavle.
Pokrovitel na manifestacijata e pretsedatelot na Sobranieto Ljubisha Georgievski.
Vo ramkite na "Galichko kulturno leto", na Ilinden kje se odrzhi tradicionalnata knizhevna kolonija so poeti i pisateli od Makedonija, a na praznikot Preobrazhenie kje se odrzhi izlozhba na megjunarodnata Galichka likovna kolonija. Na 18 avgust vo Galichnik kje odekne i muzichki hepening pred crkvata "Sveta Petka".
Vo ramkite na ovaa manifestacija, vo upotreba kje bide pushteno novo internet-kafe, a kje se odrzhi i republichki natprevar vo igranje tabla.


PRETSTAVEN NOVIOT PROEKT NA ALJOSHA SIMJANOVSKI
Prva proekcija na filmot "Stapica"
Filmskoto delo Stapica na rezhiserot i scenarist Aljosha Simjanovski ja dozhivea svojata prva proekcija vo malata kinosala na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. Filmot se raboteshe okolu osum meseci, a na FDU prvpat go vide samo odbrana publika. "Ne sakam da izbrzuvame so promocijata. Sega ja pominuvame fazata da vidime shto sme napravile i sakav da go vidi samo potesen krug, a potoa kje se prikazhe i za poshirokata javnost", izjavi Simjanovski po odrzhuvanjeto na proekcijata. Tema na Stapica se tajnite na policiskite strukturi, za koi nekoj plakja a drug strada goltajkji ja situacijata vo koja sluchajno se nashol. Filmot trae 85 minuti, a dejstvoto se odviva vo nekolku mesta vo Makedonija.
"Sekogash treba da go pokazheme toa shto sme go srabotile i da ne se sramime od toa. I zasega ne go izlozhuvam moeto mislenje dali sum jas zadovolen ili ne, zashto ocenata treba da ja dadat tie shto kje go vidat", veli Simjanovski.
Slednata proekcija na filmot e zakazhana na 19 juli vo Herakleja, a oficijalnata promocija kje bide na 14 avgust vo Antichkiot teatar vo Ohrid. Na frekvencijata na Makedonskata televizija filmot kje se emitira na 8 septemvri, po povod Denot na nezavisnosta. Filmot go finansirashe Sovetot za radiodifuzija.


"MIS NA MAKEDONIJA"
Vo septemvri kje izbirame nova ubavica
Godinashniot izbor na mis na Makedonija kje se odrzhi od 22 do 29 septemvri vo Ohrid. Uchesnichkite kje prestojuvaat tamu cela nedela pred da se odrzhi finaleto.
"Celta na manifestacijata pred se' e dobra zabava i druzhenje, sozdavanje novi prijatelstva megju devojkite-uchesnichki, a ne natprevar. Ovaa godina prvpat kje bidat vklucheni i Makedonki od celata dijaspora, pa vo izborot kje imame devojki od Kanada, Avstralija, Norveshka...", izjavi sopstvenichkata na licencata za uchestvo na izborot Mis na svetot Lidija Velkovska.
Sepak, toa ne znachi deka se' e sredeno. Prijavuvanjeto na kandidatkite za izborot i ponatamu trae. Makedonskata izbranichka kje patuva na svetskiot izbor na 2 noemvri vo Sanija, Kina, kade shto kje se odrzhi finaleto kje na 1 dekemvri.


MAKEDONSKATA PRETSTAVNICHKA NAJUBAVA VO BUGARIJA
Delfina Stojanovska pobednichka na detski izbor za ubavina
Delfina Stojanovska (7) e pobednichka na izborot za ubavina Litl mis planet shto se odrzha vo Bugarija, potochno vo hotelot Planet vo turistichkata kompleks Slnchev Breg. Na izborot uchestvuvaa 20 devojchinja od razni zemji, koi prestojuvaa vo Bugarija edna nedela, pri shto se odrzhaa site podgotovki za finaleto. Devojchinjata se pretstavija vo nacionalni kostimi, potoa vo talent-shou i, na krajot, vo svecheni fustani za finaleto.
"Site uchesnichki bea preubavi, kako mali princezi. Devojchinjata imaa mozhnost da go posetat Akva-parkot vo Slnchev Breg, a mu bea gosti na gradonachalnikot na Nesebar", izjavi Robert Gramatikov, sopstvenik na licencata za uchestvo na izborot.
Ova e prva godina Makedonija da uchestvuva na izborot, shto se odrzhuva po chetvrti pat. Vo pridruzhba na Delfina bea i nejzinata majka Snezhana Stojanovska i najtrofejnata makedonska ubavica Marjana Stanojkovska, kako specijalen gostin.


INTERVJU: VLATKO STEFANOVSKI
Makedonskata muzika ima vo sebe bluz
* Dobivme bluz od Vlatko Stefanovski. Dali toa znachi deka Vashiot nov bluz-album kje ima primesi i od nashiot melos, nekoj vid etno-bluz, ili kje se nasochite samo kon izvorniot bluz?
- Predolgo se zanimavav so nashiot melos, a vo megjuvreme rechisi site pochnaa da go upotrebuvaat, pa sakam malku da se trgnam, da se vratam tamu od kade shto navistina pochnav, a toa e fasciniranosta od bluz, dzhez i rok gitaristite od 60-tite godini. Zatoa i pochnav da sviram gitara. Mozham da kazham deka nikogash faktichki ne go napushtiv bluzot. Toa bluzersko fraziranje e postojano tuka. A sega kje pravam eden mal omazh, eden mal respekt kon golemite majstori na bluzot, no, se razbira, kje se obidam da sviram na svoj nachin, kako i se' drugo shto sviram i vo shto se obiduvam da vnesam del od sebe.
* Dali Vlatko mozhe da sviri neshto bez ona shto mu provejuva niz celata kariera - makedonskite muzichki koreni?
- Imam edna teza shto ja dokazhuvam 30 godini: makedonskata muzika vo sebe ima bluz. Jas go baram tokmu toa. I vo makedonskata muzika go baram bluzot, go baram toa chuvstvo koe vo isto vreme e i taga i srekja, toa neobjasneto chuvstvo na vozbuda i na voshit, na taga i na kopnezh, na bolka i na radost. Vo nashiot zhivot mnogu teshko mozhesh da gi odredish emociite na crni i beli. Mnogu raboti se isprepletuvaat: sekjavanja, ljubov, neostvareni zhelbi, napushteni relacii.... ima se' i seshto vo nashiot spektar na chuvstva, taka shto, dokazhuvajkji deka makedonskata muzika e bluz, celo vreme se obiduvav da gi otkrijam najvozbudlivite melodii i ritmovi vo taa muzika.
* Svirevte world music ushte pred da se aktuelizira toa ime. Se chuvstvuvate li gordi na faktot deka ste eden od nositelite na toj bran egzotichna muzika?
- Se razbira deka sum gord na faktot shto megju prvite pochnavme da chepkame po tradicionalata muzika i da ja pretvorame vo nekakva moderna muzika. No, ako ne prodolzhish da rabotish na novi proekti, na novi predizvici, toa samo po sebe nishto ne znachi. Tokmu bluzot go razbiram kako predizvik. Toa voopshto ne e igranje na sigurno. Jas mozhev da gi otsviram Kaubojs edn indijans, Chukni vo drvo i Skopje i da se spasam. Megjutoa, toa ne e toa. Chovek treba da odi vo novi predizvici i novi rizici.
* Dali ima novi momenti vo sluchajot Leb i sol? Poznato e deka po otkazhuvanjeto na dvata koncerta vo Saraevo i vo Mostar, drugite chlenovi na Leb i sol najavija snimanje na nov album, no najverojatno bez Vas?
- Za mene e toa zavrshena prikazna... sega zasega, se razbira. Nie se vrativme samo za 30-godishniot jubilej. Mislam deka ne e pametno da prodolzhat da rabotat pod imeto Leb i sol, zashto toa kje bide skvernavenje na celokupnata mnogugodishna rabota, napori, karieri, uspesi...


Vlatko Stefanovski i Karolina na "Ohrid-fest"
Vo revijalniot del na godinashnoto izdanie na Ohrid-fest - Ohridski trubaduri shto kje se odrzhi od 23 do 25 avgust na Letnata scena vo Dolni Saraj, kje imaat shou pop-dzvezdata Karolina i Vlatko Stefanovski, kako i srpskiot pejach Bojan Bjelikj. Promocija na noviot album vo tekot na festivalot kje ima i grupata Nokaut. Voditeli na manifestacijata kje bidat Aleksandar Blazhevski i Suzana Turundzhieva.
Na prvata folk-vecher od poznatite iminja kje nastapat Blagoja Grujoski, Snezhana Savikj, Elena Georgieva, Vojo Stojanovski, Elena Velevska i Mishko Krstevski. Na pop-vecherta, shto kje se odrzhi na 24 avgust, kje se natprevaruvaat 24 iminja megju koi grupite Kuku lele, Nokaut, Arensi-bend, pejachite Adrijan Gadzha, Robert Bilbilov, Gjoko Tanevski i pejachkite Elena Petrevska, None Nedelkovska, Fani, a duet kje peat Maja Sazdanovska i Elvir Mekikj. Listata na internacionalnata vecher ushte ne e zatvorena, a uchestvoto dosega go potvrdile grupata Bjuti kvins (Srbija), Greta Kochi (Albanija), Maja Nikolikj (Srbija), Stefan Filipovikj (Crna Gora), Dzhordzh Zenios (Kipar) i Dzhordzh Gabriel (Grcija).
Na trite vecheri kje bidat dodeleni prva, vtora i treta nagrada od publikata i od zhiri-komisijata, nagrada za najdobar tekst, aranzhman, interpretacija, scenski nastap, debitant i nagradata Dolni Saraj.


Sintezis ja magjepsa publikata vo Katalonija
Sintezis ushte ednash dokazha deka sosem zasluzheno ja nosi i e dostoen za titulata kulturen ambasador na Makedonija. Grupata se pojavi na megjunarodniot festival Kornamusam vo Olot, vo katalonskiot del na Shpanija, na koj nastapuvaat grupi shto koristat gajda.
Nastapot na Sintezis na festivalot na koj vo izminatite 15 godini, kolku shto postoi, gostuvale poznati iminja od svetskata etnoscena, beshe prosleden so iskluchitelna reakcija na publikata, koja go dochekuvashe krajot na sekoja pesna so ovacii. A inventivniot i mokjen nastap traeshe povekje od 90 minuti. Poslednata pesna od koncertot, Vo nashe selo, publikata go docheka na noze i so dolg i silen aplauz ja vrati grupata povtorno na scenata.
Za vreme na prestojot vo Shpanija chlenovite na grupata dobija tretman na vistinski dzvezdi, so site pochesti i od organizatorite i od mediumite.
Osven nastapot na Sintezis, posebeno najavuvan nastan vo ramkite na festivalot beshe i seminarot La Cornamusa a Macedonia, shto se odrzha vo Kulturniot institut na Olot. Tamu Goce Dimovski odrzha predavanje za makedonskite tradicionalni instrumenti gajda, kaval i zurla.


Elena Petreska kje pee celo leto
Spotot za pesnata Peam shto atraktivnata prilepchanka Elena Petreska ja ispea na godinashniot Evrosong od neodamna pochna da se vrti na televiziite. Videozapisot go izraboti Fan-prodakshn, a se snimashe na dve lokacii vo Prilep. Specijalno za Elena, bulevarot vo Prilep beshe zatvoren dva chasa. "Letoto kje go pominam glavno rabotno, so svirki po kafulinjata, no kje najdam vreme so moeto momche da odam vo Grcija, za malku da se odmoram i da soberam sili za novite predizvici", veli Elena.
Prilepchankata veli deka e mnogu srekjna poradi toa shto imala retka mozhnost da bide del od spektaklot na Pink na Gradskiot stadion vo Skopje i veli deka za nea toa e muzichki nastan shto kje i' ostane vo preubavi spomeni. "Pink e golema dzvezda koja ja obozhavam, a blagodarenie na Evropskiot univerzitet, na koj studiram art i dizajn, dobiv bilet so koj bev del od nezaboravniot koncert. Pink e odlichen vokal, zvucheshe fantastichno, od nea samo mozhe da se uchi", dodava Elena.


Foltin na Ziget so Pink, Fejtles i Salif Keita
Bendot Foltin kje sviri na eden od najgolemite evropski muzichki festivali, ungarskiot Ziget (8-15 avgust). Grupata kje nastapi na festivalot na koj glavni dzvezdi se Pink, Fejtles, Loren Garnie, Timo Maas, Shinejd O'Konor, kako i vorld mjuzik dzvezdite Salif Keita, Fanfari Chikoralija, Cezarija Evora i Ferus Mustafov.
Inaku, Foltin neodamna ja zavrshi turnejata niz Srbija, Slovenija, Francija i Bugarija, od kade go izdvojuvaat koncertot vo klubot Le Divan du Monde na Pigal vo Pariz, kako i golemiot interes vo Bugarija, kade shto se najpoznat sovremen makedonski bend. Najverojatno i kje go izdadat albumot Lo-lee-ta-too za bugarskiot pazar. A vo Makedonija posledniot nastap im beshe vo minatiot ponedelnik, na prepolnata letna scena na MNT, teatar Centar, kade shto povtorno ja aktueliziraa pesnata Arhimed, i toa vo kreativno psihodelichna varijanta, a dvapati go svirea hitot Milice, vtoriot pat zaedno so akterot Senko Velinov.


 
 
 

 

New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor

 
 

 

 

 

 

 


Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.