|
|
Ljubovta ima edno lice, se'
drugo e mamka
Pred chetiri godini ja napraviv najgolemata greshka vo
mojot zhivot, koja do den denes me sledi kako senka i
vleva strav vo moeto sekojdnevie. Po tolku vozdrzhuvanje
da go zapoznaam vistinskoto lice na ljubovta, mi se sluchi
neshto shto me "tresna od zemja" i mi pokazha deka
ljubovta mozhe da ima dve lica. Sega znam deka nishto na
svetot ne mozhe da bide tolku iskreno i vistinsko kako
shto se prikazhuva, i deka starite imale pravo koga rekle
deka mnogu arno ne e na arno, no chovechkoto srce e
lazhlivo i chovek ponekogash saka da veruva duri i vo toa
shto e samo maska za vistinata. Za ljubovta shto ja
oblagorodi mojata dusha ne se kaam nitu vo eden mig, samo
zhalam za toa shto ne uvidov na vreme deka sum se zanela
vo lazhnoto lice na ljubovta.
* * *
Ushte povekje zatoa shto prviot vpechatok za chovekot shto
mi go prevrte zhivotot naopaku mi beshe odbiven, a
nikogash ne treba da se potcenuva svojot prv vpechatok
zashto mnogupati e vistinski. Koga go zapoznav Toni, kon
nego chuvstvuvav samo odbivnost i zdodevnost. Toj se beshe
preselil vo Sidnej pred nekolku meseci, pochna da raboti
vo firmata za koja rabotev i jas preku nekoja programa za
razmena na kadri. Zatoa ja razbirav negovata zhelba za
druzhenje, za prisposobuvanje na novata sredina i
socijaliziranje, pa sepak malku mi be she naporen -
ednostavno, ne me voshituvashe. Zgora na toa beshe zhenet
i imashe trigodishna kjerka shto ja ostavil da zhivee so
majka i' vo Melburn.
Toni uspea da mi go raskazhe rechisi celiot svoj zhivot
ushte pri nasheto prvo pienje kafe. Po negovite uporni
chetirinedelni pokani na kafe konechno se soglasiv. Mi se
vide deka ne e vo red tuku-taka da go otkacham i mislev
deka po taa prva sredba kje uspeam da se oslobodam od nego.
- Eve, Ema, ovaa gradina mi se chini soodvetna. Zar ne bi
bilo ubavo ovde da se osvezhime so edno kafe?
Vo sebe si mislev "ha-ha, bash do toa mi e dojdeno so tebe
da uzhivam", ama se teshev so faktot deka i onaka sredbata
nema da trae vechno. Povremeno se vkluchuvav vo prikaznata
na Toni, koja kako nekoj nepresushen izvor istekuvashe od
negovata usta. Nabrzo mi stana jasno deka stanuva zbor za
standardna prikazna: se ozhenil zatoa shto po kratka vrska
devojkata ostanala bremena, a toj izlegol fer zashto ne
mozhel da dozvoli taa samata da se nosi so svojot sram cel
zhivot i sredinata da ja osuduva. Ne propushti ni da mi
objasni deka nikogash ne ja sakal, deka voopshto ne e
srekjen, ama deka uspeal da najde uzhivanje vo taa vrska
zhiveejkji za kjerka si.
- Znaesh, Ema, jas ochekuvam mnogu povekje od zhivotot.
Zatoa i se reshiv da ja prefrlam rabotata podaleku od
mojata sopruga.
- Shto da ti recham, mislam deka donekade i te razbiram, -
se zadushuvav vo dosada i odgovarav mehanichki.
Taka zavrshi toa nashe prvo pienje kafe. Sosem nenametlivo
i zavodnichki, Toni me izvede ushte dva-tri pati, sekogash
pod izgovor deka mu e teshko, deka nema so kogo da
razgovara, deka nema pred kogo da si ja otvori dushata. I
taka, malku po malku, pochnav se' pochesto da razmisluvam
za nego i nesvesno dozvoliv ovoj chuden chovek da mi se
vovleche pod kozhata. Pominaa nekolku meseci, a jas
pochnav da se zabelezhuvam sebesi kako se' povekje
vnimanie im posvetuvam na podgotvkite za sredbite so nego,
kako ljubomorno sledam so kogo razgovara na rabota i na
mobilen telefon. Malku mi beshe chudno toa shto nieden
razgovor ne go zavrshuvashe vo moe prisustvo, sekogash
koga telefonot kje mu zadzvoneshe stanuvashe, izleguvashe
od restoranot ili od kafuleto ili vednash se prefrlashe vo
druga prostorija. Nikogash ne mu rekov nishto, iako
pretchuvstvuvav deka vo seto toa ima nekakva zadnina. Vo
edna takva prigoda, otkako go iskluchi mobilniot telefon
pod izgovor deka ne bi sakal nikoj da ni prechi vo
intimnite migovi, mi reche:
- Ema, znaesh, moram da ti kazham deka Sidnej ne mi znachi
nishto bez tebe, ti si mi se'. Mi se chini deka cel zhivot
sum te chekal samo tebe. Kje mi bide chest ako go nosish
ova i kje me napravish najsrekjen chovek na svetot ako
ovoj skromen podarok go vidam na tebe.
Vo kutivcheto shto mi go podade imashe prekrasen prsten od
belo zlato so biser na vrvot.
- Toni, navistina e prekrasen, ama ne znam dali bi mozhela
da go primam. Premnogu e...
- Mila, te molam, ova e samo sitnica vo sporedba so toa
kolku mi znachish, bez tebe sum zaguben.
Po tie zborovi ne mi preostanuvashe nishto drugo osven da
go baknam. So toj baknezh pochna i nashata vrska polna so
strast, zaemno razbiranje i ljubov. Chesto se prashuvav
dali e mozhno da imam takva srekja i konechno i mene da mi
se sluchi neshto tolku ubavo. Vo poslednite pet godini se
obiduvav da ne se vrzuvam so nikogo, pouchena od edna
neuspeshna vrska, i se obiduvav da uzhivam vo zhivotot
sama, kolku shto mozham povekje. Ne sakav da chuvstvuvam
nikakva obrvska kon nikogo.
No, otkako mu se predadov na Toni znaev deka toa shto
navistina mi bilo potrebno bilo tokmu toa - nezhnost i
ljubov. Toni nezabelezhlivo stana centar na mojot svet -
se budev, dishev i postoev samo za nego. Se trudev da go
iznenadam i da mu udovolam na sekakov mozhen nachin. Se'
shto pravev, pravev za nego. A navecher celata bev
pretvorena vo dopir, mu se predavav kako shto nikogash
prethodno ne sum se predavala, so teloto i so dushata.
Sakav da mu bidam se', da mu bidam edinstvenata shto kje
ja ima zasekogash.
Duri i prijatelkite pochnaa da mi zabelezhuvaat deka sum
nekako otugjena od niv, deka strasta mi go ispila mozokot,
a jas samo otsutno odmavnuvav so rakata. Mislev deka site
treba da uzhivaat vo mojata srekja kako shto uzhivav i jas.
Periodot koga na nekoj nachin begav od nego mi se chineshe
tolku daleche i prazen, kako i se' shto nemashe vrska so
nego. Nashata vrska beshe se' posilna, od den na den se'
poubava i poambiciozna. Bev ubedena deka koga dvajca kje
dostignat nekoe nivo na ljubov, toa nikoj povekje ne mozhe
da go unishti, pa duri ni minatoto. Ne ni vodev mnogu
smetka za toa shto i po edna godina seriozna vrska Toni
ushte ne beshe razveden, ednostavno mislev deka toa kje si
dojde samo po sebe. Ni vo eden mig ne se posomnevav vo
negovata iskrenost, bev uverena vo negovite chuvstva i vo
toa deka sum edinstvena vo negoviot zhivot. Zatoa i ne se
chudev koga vo vikendite obichno odeshe "doma", odnosno da
si ja vidi kjerkichkata. Soprugata nikogash ne ja
spomenuvashe, kako da ne postoeshe. Koga se vrakjashe
ottamu zboruvashe samo za svojata kjerka, pa duri i jas
pochnav sekoj petok da mu podgotvuvav mali podaroci za nea.
Go sakav negovoto dete bez da go poznavam, zatoa shto
beshe del od chovekot shto go ljubev. Do tolku bev
zanesena. Zatoa i ne se trudev da go voznemiruvam so
somnichavi prashanja, ne chuvstvuvav potreba da mu
postavuvam ultimatumi od tipot "taa ili jas". Ovde, vo
Sidnej, vo nasheto ljubovno gnezdo ne postoeshe nikoj drug
osven nie.
Na denot na nashata godishnina reshiv posebno da go
iznenadam. Reshiv da mu napravam romantichna vechera kakva
shto sigurno nikogash dotogash ne dozhiveal. Narachav
hrana od eliten restoran, namestiv satenska postelnina vo
spalnata, niz celiot stan zapaliv aromatichni svekji, si
kupiv i nova provokativna dolna obleka. Se' beshe
podgotveno, nedostigashe samo Toni. Vo seta taa vozbuda i
netrpenie ne dodrzhav da ne go pobaram, ama neverojatno se
iznenadiv koga sfativ deka e nedostapen. Pochekav ushte
malku i se obidov ushte ednash, i povtorno istoto.
Iljadnici neshta mi se svrtea niz glava - deka mozhebi i
toj se obiduva da me iznenadi, deka vo sekoj mig kje se
pojavi na vratata so ogromen buket crveni rozi, a potoa
pochnav da mislam deka mu go ukrale mobilniot ili mu se
sluchilo neshto neprijatno. Svekjite dogorea vo tishina,
hranata se izladi, vinoto mi se isturi vrz beliot charshaf,
vekje stana povekje od ochigledno deka Toni nema da se
pojavi. Slednoto utro, celata rasplakana i voznemirena se
javiv vo firmata da im kazham deka sum se razbolela i deka
nema da mozham da odam na rabota i chisto od kurtoazija
prashav dali drugite se dobro, i nekoj drug da ne "fatil"
virus.
- Bez grizha Ema, se' e po staro. Vsushnost, imame edna
novost: Toni stana tatko po vtorpat. Nokjeska zhena mu mu
rodila sin. Najverojatno vekje nema da se vrakja vo Sidnej,
sega tamu e popotreben, treba da bide pokraj svoeto
semejstvo.
Shok e mal zbor za toa shto go pochuvstvuvam vo toj mig.
Bev totalno izbezumena. Ne mi beshe jasno shto se sluchuva.
Ne mozhev da poveruvam deka Toni postapil tolku podlo,
tolku bezobrazno me izigral. Na pochetokot ne sakav da
poveruvam vo toa shto najverojatno beshe edinstvenata
vistina. Duri se obiduvav da iznajdam nekakvo opravduvanje
za negovata postapka, ama nikako ne sakav da prifatam deka
celata taa godina mu bev samo igrachka. Ne doagjashe
predvid da se pojavam na rabota, pa si zedov dvonedelno
boleduvanje. Denovite gi minuvav bukvalno "vegetirajkji".
A od Toni nemashe ni aber. Prijatelkite navrakjaa da me
posetat, me poddrzhuvaa iako jas gi bev zapostavila.
Togash vsushnost sfativ shto znachi bezuslovna ljubov. Tie
poseti bea mojot prv chekor kon soochuvanjeto so
stvarnosta. Nemashe beganje "vo mojot svet", morav da mu
se vratam na svojot zhivot tamu kade shto go bev prekinala
koga Toni se pojavi vo nego. Morav da se soocham so faktot
deka napraviv losha procena, ili deka ednostavno taka
trebalo da bide, da naletam na losha srekja. Ednostavno za
nego bev obichna zabava, nekoj so kogo go popolnuvashe
svoeto vreme ovde vo Sidnej dodeka doma go gradeshe svojot
mal semeen raj. A jas mu se davav bezrezervno, si pravev
seriozni planovi za zaednichka idnina, potajno se nadevav
vo sebe deka kje mi ponudi i brak, a ete, izleze sosem
sprotivno. Niednash ne se obide da me iskontaktira, barem
da mi objasni zoshto go praveshe toa. Samo eden zbor kje
beshe dovolen za da zachuvam barem nekakov pristoen spomen
za nego.
* * *
Ottogash pominaa tri godini, a sekjavanjeto za pustoshot
shto go napravi Toni vo moeto srce ushte e svezho. Ranite
se zalekuvani, ama luznite kje ostanat zasekogash. Ushte
sum nemazhena, ednostavno ne mozham da se vpushtam vo
nishto poseriozno so nikogo. Zhiveam smireno i povlecheno
i se ubeduvam deka mi e ubavo. Se obiduvam da bidam
pomalku chuvstvitelna zatoa shto ubavo vidov kade mozhe da
te dovedat strasta i bezrezervnata ljubov. Ne smeam vekje
nikomu da se predadam, osven ako ne se pojavi nekoj shto
kje mi dade dobra prichina za toa. Svesna sum deka
zhivotot e poln so chuda i ostavam vremeto da mi pokazhe
shto e najdobro za mene. Moite roditeli se moshne
zagrizheni za mene i sakaat da se omazham, da vidat vnuche,
no jas ne sakam da izbrzuvam.
|
| |
|
New Page 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pisma do Urednikot
Letter to the Editor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
