(Aleksandar Donski) - Praktichno konstataciite na Borza se decidni: dorskata migracija vo Makedonija, t.e. dorskoto (grchko) etnichko poteklo na antichkite Makedonci, se zasnovani vrz mitologija i folklor, t.e. imaginacija i fantazija. Onie koi ja zastapuvaat ovaa teorija samo ja prepishuvaat edni od drugi bez da ja potkrepat istata so nauchni potvrdi (arheoloshki artefakti).
D-r Nade Proeva pishuva deka etnichkite vrski pomeggu Brigijcite (Frigijcite) i antichkite Makedonci se sogleduvaat vo zaednichkite elementi od dvata jazika, no i vo drugi kulturni segmenti (obichai, religija, keramika i sl.). Taa naveduva i izvesen broj bozhestva shto bile identichni i kaj Makedoncite i kaj Brigijcite.
Za brigiskata etnichka vrska so Makedoncite pishuva i Herodot, koj veli:
"Povikuvajkki se na tvrdenjata od Makedoncite, Frigijcite vo vremeto koga zhiveele vo Evropa zaedno so Makedoncite, go pozajmile svoeto ime od Brigijcite, no po nivnoto iseluvanje vo Azija tie si go smenile i imeto (od Brigijci pochnale da se narekuvaat Frigijci, z.m.), zaedno so mestoto na zhiveenje". (Herodot, cit. delo).
Indicija za srodnosta pomeggu Makedoncite i Brigijcite (Frigijcite) dava i latinskiot istorichar Kvintij Kurtij Ruf (cit. delo, str. 276). Toj pishuva deka Makedonecot Filota, svoite sonarodnici Makedonci, ponekogash gi narekuval "Frigijci".
Interesno podocnezhno svedoshtvo za vakvata vrska dal i vizantiskiot istorichar i pisatel Nikifor Grigora. Za vreme na svojata poseta na Strumica vo 1326 godina, toj opishal nekoi od narodnite pesni shto tamu gi slushnal. Toj decidno tvrdi deka (iako ne go razbiral jazikot na tamoshnoto naselenie) strumichkite narodni pesni mnogu potsetuvale na - frigiskite. ("Odbrani chetiva za istorijata na makedonskiot narod", Skopje, 1951, str. 122). Ova znachi deka Makedoncite vo 14 vek, kako svoe nasledstvo, se ushte gi neguvale starite antichko-makedonski (brigiski) motivi vo narodnite pesni.
Brigijcite ostavile svoj znachaen etno-kulturen udel i srede drugi balkanski narodi, pa ottamu e slichnosta vo kulturata pomeggu antichkite Makedonci i ovie narodi (pred se Trakijcite). I ne sluchajno Polibij (Polybius) napishal deka Makedoncite i Trakijcite bile lugge od "ist narod" (Polybius 29,6.2).
Za jazikot na Brigijcite (Frigijcite)
Poradi faktot shto navedovme primeri za slichnost pomeggu jazikot na antichkite Makedonci i deneshniot makedonski jazik (no i drugi slovenski jazici), logichno bi bilo i da se ochekuva takvi zborovi da postojat i vo brigiskiot (frigiskiot) jazik.
Spomnavme deka se smeta oti Frigijcite se doselile vo Mala Azija i Trakija okolu 1200 godina pred Hrista (iako za ova ima razlichni mislenja).
So tekot na vekovite frigiskiot jazik pretrpel znachitelni promeni (shto, vprochem, se sluchuva so site jazici na svetot). Taka denes ovoj jazik e podelen na starofrigiski i na novofrigiski.
Vo Mala Azija pronajdeni se okolu 200 kratki ispisi od starofrigiskiot jazik (od okolu 8 do 6 vek pred Hrista), glavno locirani vo drevniot frigiski grad Gordium (chija etimologija bila tokmu grad). Tie bile napishani so azbuka, koja bila mnogu bliska so grchkata (koja, pak, kako shto e poznato, e samoa adaptacija na fenikiskoto pismo). Toa bile kratki rechenici sostaveni od po samo nekolku zborovi.
Od novofrigiskiot jazik (2 i 3 vek po Hrista) isto taka ima otkrieno natpisi i vo ovoj jazik vekke e zabelezhano vlijanie od grchkiot jazik.
Poradi znachitelnite razliki pomeggu starofrigiskiot i novofrigiskiot jazik, nekoi istrazhuvachi smetaat deka toa se dva razlichni jazika. Meggutoa, povekketo istrazhuvachi se soglasuvaat deka starofrigiskiot i novofrigiskiot se samo dve razvojni formi na eden ist jazik.
Denes se zachuvani povekke desetici zborovi od frigiskiot jazik, no na dobar del od niv znachenjeto ne e poznato, iako ima razni tolkuvanja i shpekulacii vo vrska so toa.
Niz dostapnata literatura pronajdovme korpus od blizu sedumdeset zborovi od frigiskiot jazik, chie znachenje e utvrdeno. Ochigledno e deka bez malku polovinata od niv (spored svojot izgovor i znachenje) nesomneno asociraat na zborovi od deneshniot makedonski i drugite slovenski jazici. Frigiskite zborovi gi prenesuvame transkribirani so kirilichni bukvi, a nivnoto znachenje go prezedovme od golemata studija "Indoevropskata lingvistika" od polskiot lingvist Pjotr Gasiorovski (Piotr Gasiorowski), objavena i na internet (http://www.geocities.com/caraculiambro).
Da napravime osvrt kon starofrigiskite zborovi koi imaat slichen izgovor i znachenje so zborovi od deneshniot makedonski jazik, no i od drugite slovenski jazici.
Zborovi od frigiskiot jazik - Deneshen makedonski i drugi slovenski jazici
balaios (golem) -
bolshoj (golem na ruski);
beret (zema, sobira) -
bere (zema, sobira);
bago (bogatstvo) -
blago (bogatstvo);
bambalon (penis) -
bambule (penis, dijal.);
bonekos (zhena) - bona (devojka, zhena na bosanski);
belte (mochurishte) -
blato ve, oe (svoe);
svoe vedu (voda) - voda;
vekos (leb) - vekna;
videto (vide toj) - vide toj;
gordum (grad) - grad;
germe (topol) -
grean, greeme (toplime);
glanos (hiena) -
glutnica
(grupa hieni ili volci);
dadon (tie dadoa) -
dadoa;
dumos (sobranie) -
dom, duma (sobranie na
ruski);
elegos (tazhna pesna) -
elegija;
zelkia (zelenchuk) -
zelka (vid zelenchuk);
zemela (zemja) zemja -
zemla (dijalekt.);
zetna (porta) -
zatna (zatvora);
iman (kult) -
himna (kultna pesna);
kan (kazhan) - kazhan;
kiklen (trkalo, krug) -
ciklichen (kruzhen);
knuman (grob) - Humka;
kunes (kuche) - kuche;
matar (majka) -
mater, majka;
park (raste) -
prkne (raste);
tri (tri) - tri.