Evropa smeta deka SAD se najgolema zakana
Anketata na Haris riserch pokazhala deka gragjanite na Evropa smetaat deka SAD se najgolema zakana za svetskiot mir, a toa go smetaat i 35 procenti od mladite Amerikanci pod 24 godini. Po SAD, Evropejcite se zagrizheni od Kina, Iran, Severna Koreja i Rusija. SAD se smetaat za najopasna drzhava i vo Shpanija, kade shto 46 procenti od anketiranite izjavile deka gi zagrizhuva amerikanskata politika.

PO TERORISTICHKITE NAPADI VO BRITANIJA
Antiteroristichki agent go ispituva doktor Hanif
Britanski agent od antiteroristichkata edinica na Skotland jard se naogja vo Avstralija za da ja ispita povrzanosta na lekarot Muhamed Hanif so neuspeshnite teroristichki napadi vo London i vo Glazgov. Doktorot beshe uapsen vo Brizbejn pred da izbega od Avstralija. Na Hanif naskoro mu istekuva merkata pritvor, poradi shto policiskiot inspektor Mik Kelti ochekuva mnogu brzo da bide osloboden, obvinet ili ekstradiran vo Britanija. Britanija ushte nema pobarano ekstradicija na Hanif, koj rabotel vo bolnicata Kvinslend gold koust od septemvri. I Indija se ponudi da pomogne vo istragata, zatoa shto negovite rodnini nastojuvaat da dokazhat deka toj e nevin.
Bilal Dadula, irachkiot doktor shto beshe osomnichen za napadot na aerodromot vo Glazgov, e sin na doktor, chlen na bagdadskiot klub za lov koj se zanimaval so plivanje. Spored negovite kolegi Dadula bil religiozen fanatik i "osamen volk" koj bil besen poradi vojnata vo Irak, pa zatoa se osmelil da gi izvede napadite. "Znaevme deka Bilal e religiozen chovek. Toj imashe brada, i nie chesto velevme deka lichi na vahabist", izjavi eden kolega na Dadula od bolnicata.
Merkite za bezbednost vo Britanija se namaleni za eden stepen zatoa shto niedna od razuznavachkite sluzhbi ne najavila deka ima opasnost od teroristichki napad vo bliska idnina. "Sepak, postoi seriozna i realna zakana za Britanija", izjavi ministerot za vnatreshni raboti Dzheki Smit.

PO DOLGOTO ZALOZHNISHTVO VO GAZA
Alan Dzhonson e osloboden
Palestinskite islamisti vo oblasta Gaza go oslobodija britanskiot novinar Alan Dzhonson koj povekje od sto denovi beshe zalozhnik na grupata Armija na islamot. "Stresot beshe ogromen. Se borev da go zachuvam umot. Bukvalno sonuvav kako me pushtaat na sloboda, no sekogash se budev vo mojata kjelija", izjavi Dzhonson. Novinarot beshe pushten otkako Hamas, koj ja drzhi vlasta vo gradot i vo oblasta Gaza, se dogovoril so Armijata na islamot taa da pushti na sloboda nejzini zatvorenici. Hamas moral da veti i deka nema da gi napagja rivalskite islamisti.
Dzhonson izjavi deka malata grupa kidnaperi go drzhela na chetiri razlichni mesta. Prviot mesec mozhel da go vidi sonceto, no potoa go drzhele vo temna soba, shto iskluchitelno go deprimiralo, a za vreme na grabnuvanjeto dvapati bil bolen. Islamistite mu dozvolile da gi slusha kolegite od Bi-Bi-Si preku malo radio, a postojanite povici za negovo osloboduvanje mu go podigale duhot. Toj veli deka grabnuvachite ne bile tolku zainteresirani za izraelsko-arapskata borba, tuku povekje sakale da "zakolat Britanec".
Grupata go zgrozi svetot otkako objavi snimka na koja Dzhonson beshe prikazhan so eksploziven pojas na sebe, a potoa sleduvashe predupreduvanje deka toj kje bide "zaklan kako jagne". Megju drugoto, grupata barashe od Britanija da go pushti Abu Katada, islamistichki sveshtenik koj e odgovoren za niza golemi teroristichki napadi, a od Jordan barashe pushtanje na Sadzhida al Rishavi, koja so soprugot vo noemvri 2005 godina podmetna bomba na edna svadba vo hotel vo jordanskiot glaven grad Aman, ubivajkji 60 svatovi.
Dzhonson beshe grabnat denta koga negovata kompanija trebashe da go raskine dogovorot so nego, poradi shto vo prvite denovi se pretpostavuvashe deka samiot go isceniral grabnuvanjeto za da ostane na rabota.

FRANCIJA
Racija kaj poraneshniot premier Vilpen
Francuskata policija izvrshila racija vo domot na doskorashniot premier Dominik de Vilpen, otkako se pojavile novi dokazi za negovoto uchestvo vo podmetnuvanjeto dokazi za vmeshanost na pretsedatelot Nikola Sarkozi vo finansiski skandal. Spored pretstavnici na Obvinitelstvoto, novite dokazi potvrduvaat deka Vilpen vo 2004 godina namerno predizvikuval lazhni aferi za vmeshanost na togashniot minister za vnatreshni raboti Sarkozi vo finansiski skandal. Dokumentot potvrduva i deka Vilpen mu daval jasna poddrshka na togashniot pretsedatel Zhak Shirak vo borbata so Sarkozi za prevlast vo partijata. Vilpen i Shirak navodno podmetnale dokazi deka Sarkozi ima bankarski smetki vo Luksemburg shto se polnele so pari od shverc na oruzhje. Istrazhnite organi baraat dokazi za vmeshanost na dvajcata politichari vo tajno davanje lazhni informacii za da gi namalat shansite na Sarkozi na pretsedatelskite izbori. Shirak, koj mu ja predade vlasta na Sarkozi po izborite vo maj, odbil da zboruva pred istrazhnite organi povikuvajkji se na svojot pretsedatelski imunitet.

PAKISTAN
Nov atentat vrz pretsedatelot Musharaf
Nepoznati lica strelale vrz avionot na pakistanskiot pretsedatel Pervez Musharaf, verojatno kako odmazda za opsadata shto ja organiziraa vladinite sili vrz islamistichkite militanti shto se zabarikadirani vo Crvenata dzhamija vo Islamabad. Anonimen razuznavachki funkcioner izjavi deka bile istrelite vrz avionot na Musharaf bile zabelezhani koka letnuval od voeniot aerodrom vo Ravalpindi. Avionot ne bil oshteten i bezbedno sletal vo Turbat.
Iako pakistanskata armija go demantira izveshtajot za atentatot, reporterot na Rojters zabelezhal cevki na protivavionski mitralezi megju satelitskite anteni na pokrivot na edna dvokatna kukja vo blizina na mestoto na koe avionite ja napushtaat pistata na aerodromot vo Ravalpindi. Gragjanitete shto zhiveat vo toj reon slushnale istreli koga avionot letnuval. I nekoi drugi mediumi javija deka vrz avionot na Musharaf bila istrelana mozhebi i raketa.
Otkako im ja otkazha poddrshkata na talibancite, Musharaf vekje prezhivea dva atentata od islamistichkite militanti vo Ravalpindi vo 2003 godina. Najnoviot napad koincidira so opsadata na Crvenata dzhamija vo Islamabad, vo koja dvaesetina tvrdokorni islamisti, vooruzheni so avtomatski pushki, drzhea kako zhiv shtit okolu sebe nekolku stotici muslimanski vernici, megju koi imalo i povekje deca.

NAJBOGAT CHOVEK NA PLANETATA
Meksikanecot Slim go nadmina Gejts
Meksikanskiot magnat vo telekomunikaciskiot sektor Karlos Slim go nadmina Bil Gejts i stana najbogat chovek na svetot. Bogatstvoto na Slim sega iznesuva 67,8 milijardi amerikanski dolari, shto e povekje od bogatstvoto na osnovach na Majkrosoft koe se procenuva na 59,2 milijardi dolari. Se posochuva deka bogatstvoto na Slim izbi na prvoto mesto po neodamneshnoto 27-procentno zgolemuvanje na cenata na akciite vo negovata najgolema kompanija Amerika movil. Toj poseduva 33 otsto od akciite vo kompanijata koja e najgolema mrezha za mobilni telefoni vo Latinska Amerika.
Slim, chii biznis-interesi se locirani vo Meksiko Siti, e 67-godishen sin na libanski imigrant. Ja pochnal svojata kariera so nedvizhnini, pred da pochne da posreduva vo trgovija i od neodamna da investira vo telefonskiot sektor. Slim e i sopstvenik na finansiskata grupa Inbursa i Grupo Karso, industriski konglomerat chii interesi se protegaat od maloprodazhba do restorani.

GERMANIJA
Prva politicharka koja javno objavi deka e homoseksualka
Ministerkata za kultura i obrazovanie na sojuznata pokraina Hesen Karin Volf e prvata germanska politicharka na visoka funkcija shto obelodeni deka e homoseksualno opredelena. Politicharkata na konzervativnata Hristijansko-demokratska unija CDU, koja prethodno bila nastavnichka po veronauka, se pojavi na tradicionalniot leten festival na tabloidot Bild vo pridruzhba na svojata prijatelka. So soglasnost na ministerkata, tabloidot objavi na naslovnata stranica nivna slika so pofalben tekst za nejzinata hrabrost poradi priznanieto.

KINA
Iskasal kuche do smrt
Eden Kinez do smrt go izgrizal kucheto shto go napadnalo negovoto sakanoto kuchence. Selanecot Geng se razbudil poradi kvichenjeto na svoeto mileniche. Koga videl deka milenicheto mu go napadnalo drugo kuche, toj prvo se obidel da go gagja napagjachot so lubenici, no toa ne mu uspealo. Siot ochaen, togash selanecot se reshil samiot da mu se frli na kucheto i go iskasal po vratot. Chovekot i kucheto se trkalale po zemja i se borele rechisi deset minuti. Na krajot kako pobednik izlegol Geng, chii kasnuvanja bile smrtonosni za kucheto. I toj vo tepachkata zarabotil nekolku pogolemi grebnatinki na racete, poradi koi moral da pobara lekarska pomosh, no izjavil deka ne mu e zhal zatoa shto uspeal da si go spasi sakanoto kuchence.

BRAZIL
Oslobodeni povekje od 1.000 robovi
Povekje od 1.000 rabotnici vo Brazil se oslobodeni od vladiniot tim za borba protiv ropstvoto. Tie rabotele vo nehumani uslovi na edna plantazha za shekjerna trska vo pojasot na Amazon. Kompanijata shto ja poseduva plantazhata gi negirashe tvrdenjata za zloupotreba na rabotnicite. Ministerstvoto za trud i obvinitelite otkrija povekje od 1.100 rabotnici shto rabotele po 13 chasovi dnevno i zhiveele vo uslovi shto se opishani kako uzhasni. Organizaciite za chovekovi prava i trud se uvereni deka megju 25.000 i 40.000 lugje vo Brazil rabotat vo uslovi shto se slichni na ropstvo.

RUSIJA
Zaplovi prviot pravoslaven brod-hram
Edinstveniot vo svetot pravoslaven brod-hram Sveti Vladimir trgna na svoeto prvo patuvanje po Volga. Plovnata ruta na neobichniot hram e dolga samo tri kilometri, a vernici na ovaa plovna parohijata se zhitelite na sedumdesetina krajbrezhni sela i selca koi nemaat svoi crkvi. Kako shto prenesuvaat ruskite mediumi, vo tekot na pateshestvieto na Sveti Vladimir vo hramot kje se izveduvaat obredi na krshtevanje i venchavanje. Plovniot hram e napraven pred tri godini so rekonstrukcijata na desantniot brod Olekma, so poddrshka od volgogradskoto zdruzhenie Parus i od eden dobrotvoren fond. Dosega Sveti Vladimir beshe zakotven kraj kejot Visocki vo Volgograd i na nego se vrshea bogosluzhbi. Na plovniot hram se naogjaat posmrtnite ostanki na admiralot Fjodor Usakov, kako i eden del od moshtite na knezot sveti Aleksandar Nevski.

SAD
Bush go pomiluva potkazhuvachot Libi
Amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush go pomiluva Luis Libi-Skuter, poraneshen pomoshnik na Dik Chejni, koj beshe osuden na 30 meseci zatvor zatoa shto go otkril identitetot na eden agent na CIA. Najgolem pritisok za osloboduvanje na Libi vrshelo desnoto krilo na Republikanskata partija, a demokratite ja narekoa odlukata na Bush sramna. Bush gi iskoristi svoite nadlezhnosti i povleche samo eden del od presudata, no Libi (56) kje treba da plati kazna od 250.000 dolari i vo narednite dve godini kje bide na uslovna sloboda.
Poraneshniot shef na kabinetot na amerikanskiot potpretsedatel Chejni beshe osuden poradi toa shto na novinarite im go otkril identitetot na poraneshniot agent na CIA Valeri Plejm, shto vo SAD e krivichno delo.