Bez konechno reshenie situacijata kje se iskomplicira
Napredokot shto se postigna vo Kosovo od vojnata vo 1998-1999 godina rizikuva da se iskomplicira ako ne se donese odluka okolu baranjata na albanskoto mnozinstvo za nezavisnost od Srbija, se naveduva vo izveshtajot na generalniot sekretar na OON Ban Ki Mun. Rusija go blokirashe prifakjanjeto na rezolucijata na ON shto ja poddrzhuva Zapad, so koja Kosovo kje se postavi na patot kon nezavisnosta osum godini otkako NATO ja prezede kontrolata vrz pokrainata od Srbija. Kosovskite lideri se zakanija so unilateralno proglasuvanje nezavisnost - chekor shto mozhe da go unishti edinstvoto vo EU za edinstvenoto golemo preostanato postvoeno prashanje na Balkanot i kje predizvika domino-efekt niz regionot. "Ako statusot za idninata na pokrainata ostane nedefiniran, postoi realen rizik napredokot shto go postignaa Obedinetite nacii i privremenite institucii na Kosovo da se iskomplicira", navel Ki Mun vo izveshtajot shto trebashe da se prezentira pred Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii.

HRVATSKA
Soprugata go otkrila Gotovina
Hashkata obvinitelka Karla del Ponte izjavi deka hrvatskiot general Ante Gotovina, protiv kogo vo Hashkiot tribunal pochna sudenje za voeni zlostorstva vrz srpski civili, bil uapsen zatoa shto negovata sopruga Dunja se zbunila i se javila na pogreshniot mobilen telefon. Spored Del Ponte, Gotovina bil faten otkako bil snimen razgovorot so negovata sopruga. Dunja Gotovina imala 18 mobilni telefoni, no mu telefonirala na soprugot od brojot shto go imale evidentirano telefonskite sluzhbi i koj se sledel. Del Ponte istakna deka hrvatskiot premier Ivo Sanader prifatil da sorabotuva so Hag vo apsenjeto na Gotovina samo poradi pritisokot od Evropskata unija, koja prethodno gi odlozhi pregovorite za priem na Hrvatska.

SRBIJA
Semejstvoto na Ratko Mladikj znae kade e toj
Pretsedatelot na Nacionalniot sovet za sorabotka so Hashkiot tribunal Rasim Ljaikj izjavi deka semejstvoto na poraneshniot komandant na Vojskata na Republika Srpska Ratko Mladikj, koj e obvinet za voeni zlostorstva, znae kade se krie toj. "Ako saka, mislam deka Zdravko Tolimir bi mozhel da dade moshne korisni informacii, no ne veruvam deka kje go napravi toa", naglasi Ljaikj, dodavajkji deka e mozhno voopshto da ne e prekinata komunikacijata na Mladikj so negovoto semejstvo. Spored zborovite na Ljaikj, shtom bile uapseni jatacite na Mladikj, a so toa se razotkrila mrezhata na negovite pomagachi, stanalo jasno deka edinstveniot nachin na nivnata komunikacija se baziral vrz metodot na srekjavanje na edno mesto, vo edna ustanova, kade shto si razmenuvale pishani poraki i taka odrzhuvale kontakt. Ljaikj ne sakashe da otkrie za koja ustanova se raboti, edinstveno izjavi deka taa se naogja vo Belgrad i deka vo nea ne doagjale chlenovite na semejstvoto na Mladikj.

GRCIJA
Opozhareni 6.000 hektari shuma
Spored necelosnite bilansi, vo pozharite shto gorea niz Grcija zaginaa dve lica, 15 lica umrea od goreshtinite, a unishteni se nad 6.000 hektari shuma. Okolu 150 pozharnikari, pomognati od 300 vojnici, uspeaja da go stavat pod kontrola pozharot vo nacionalniot park na planinata Parnet kaj Atina, koj unishti najmalku 2.500 hektari shuma. Vo nacionalniot park na Parnet, koj opfakja 26.000 hektari, zhiveat povekje od 1.000 zhivotinski vidovi, megju koi i eden zashtiten vid eleni. "Najkategorichno tvrdam deka site izgoreni shumi avtomatski kje bidat predvideni za novo poshumuvanje. Tamu kade shto imalo shumi, pak kje gi ima", izjavi premierot Karamanlis. Kako glavna prichina za ognenite stihii se posochuvaat visokite temperaturi, koi minatata nedela vo nekoi delovi na Grcija dostignaa i do 45 stepeni, no mediumite javuvaat deka policijata vodi istraga poradi osnovani somnevanja deka nekoi pozhari bile namerno podmetnati.

BOSNA
Mazhi vo burki ograbile banka vo Saraevo
Dvajca vooruzheni mazhi maskirani vo burki (nametki so koi muslimankite na Bliskiot istok se pokrivaat od glava do petici, shto se se' pochesti i vo Bosna) ja ograbile Union banka vo Saraevo i ukrale 40.000 amerikanski dolari, vleguvajkji vo bankata i vadejkji go oruzhjeto shto go kriele pod burkite.

BUGARIJA
Eden vek za stignuvanje na EU
Vo istrazhuvanjeto na kaliforniskiot univerzitet UKLA se potencira deka na Bugarija kje i' trebaat sto godini za da gi stigne drugite zemji-chlenki na Evropskata unija. Spored presmetkite na univerzitetot, na Ungarija i' se potrebni 30-35 godini, na Cheshka 25 godini, a na Romanija 40-45 godini za da imaat standard kako vo Zapadna Evropa. Dvata ekstrema na istrazhuvanjeto se Slovenija, na koja za toj proces kje i' trebaat samo 5 godini, i Bugarija, koja nema da go dostigne standardot na EU vo narednite 100 godini.

ISTRAZHUVANJE
Kosovcite i Makedoncite najgolemi pesimisti
Povekjeto zhiteli na zemjite od Jugoistochna Evropa pesimistichki gledaat na svojata idnina, no rechisi site drzhavi vo regionot smetaat deka chlenstvoto vo Evropskata unija bi mozhelo da ja podobri situacijata. Kako najgolem problem za razvojot i za evropskite integracii gragjanite ja gledaat korupcijata. Najpesimistichni vo regionot se kosovskite Albanci, koi mislat deka zhivotot bi im bil podobar nadvor od Kosovo. Samo nekolku mesta podolu na skalata na "pesimistite" se naogjaat Makedoncite, a po niv Srbite i Crnogorcite.
Ova go pokazhuva poslednoto istrazhuvanje na javnoto mislenje na organizacijata Galup Evropa shto e sprovedeno vo Albanija, Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Grcija, Makedonija, Crna Gora, Romanija, Kosovo i vo Turcija, a se fokusira na odnosot na gragjanite kon evropskite integracii, problemite vo zemjite i odnosite kon sosedite shto se karakteristichni za sekoja od ovie zemji.
Najpesimistichni vo regionot se kosovskite Albanci, duri 73 otsto od ispitanicite mislat deka zhivotot bi im bil podobar nadvor od Kosovo. Taka mislat i 68 otsto od Makedoncite, kako i 52 otsto od Srbite i od Crnogorcite.
Vo Bugarija, koja stana chlenka na Evropskata unija, samo 35 otsto od naselenieto smeta deka bi imalo podobar zhivot nadvor od Bugarija, a vo Hrvatska, koja e na pragot na evropskoto chlenstvo, takvo mislenje imaat 38 otsto od ispitanicite.
Vo povekjeto zemji se smeta deka chlenstvoto vo EU e pat kon napredokot. Albancite vo Albanija i vo Kosovo se najmnogu nakloneti kon EU, dodeka Hrvatite se najgolemi evroskeptici. Gragjanite na Srbija se megju najgolemite zagovornici vo regionot za prikluchuvanje na zemjite kon Unijata. Istrazhuvanjeto pokazhuva deka samo osum otsto od gragjanite na Srbija se zadovolni od svojot zhivot, vo Albanija samo shest otsto, a vo Bugarija samo tri otsto od ispitanicite.
Vo Makedonija se' ushte postoi strav kaj naselenieto od mozhni sudiri - duri edna tretina od ispitanicite ochekuvaat sudiri vo zemjata ili vo najbliskoto opkruzhuvanje.

BRITANIJA
Uapsena balkanska falsifikatorska tajfa
Vo policiska akcija vo London se uapseni trojca bugarski drzhavjani, eden zhitel na Kosovo i eden Albanec. Vo akcijata se odzemeni 1.800 falsifikuvani pasoshi, vkluchuvajkji i povekje od 200 britanski dokumenti. Konfiskuvani se 562 finski, 428 portugalski, 62 korejski falsifikuvani pasoshi i patni ispravi na Letonija, Slovenija, Albanija, Danska, Grcija, Italija, Belgija i Francija. Spored procenata na policijata, vrednosta na zaplenetite falsifikuvani dokumenti na crniot pazar iznesuva nad 1,5 milion evra. Londonskata policija soopshti deka ova e najgolemoto kolichestvo falsifikuvani pasoshi shto e dosega zapleneto vo Velika Britanija.

HRVATSKA
Obvinenieto protiv Sanader chinelo 30.000 evra
Hrvatskiot premier Ivo Sanader ja povika opozicijata da se izjasni za aferata shto pochna so tvrdenjeto na generalot Vladimir Zagorec, koj e obvinet za finansiski kriminal vo tekot na vojnata, deka Sanader deponiral 20 toni zlato na Devstvenite Ostrovi. Zlatnata afera ja otvori Hrvatski list, koj objavi kopija na eden dokument na koj se posocheni imeto i prezimeto na hrvatskiot premier i ima nechitliv potpis za koj se tvrdi deka e na Sanader. So nego se odobruva deponiranje na zlatnite prachki vo Bank Leu, shto e locirana na Devstvenite Ostrovi. Vo dokumentot, na koj stoi datumot 30 juli 2003 godina i za koj drzhavniot vrv tvrdi deka e falsifikat, nikade ne e posocheno zoshto i pod koi uslovi se deponira zlatoto.
Izvor na vesnikot Vechernji list veli deka dokumentot e kupen na crniot pazar za 30.000 evra. Toj dodava deka povekje detali na faksimilot, kako shto se ogromnoto kolichestvo zlato i razlichniot font na bukvite, ukazhuvaat deka se raboti za falsifikat. Hrvatskite struchnjaci velat deka ne mozhe da se utvrdi ili da se negira verodostojnosta na faksimilot ako go nemaat originalniot dokument. "Se proveruvaat site podatoci. Se veshtachat zhigot, brojot na smetkata, za shto e potreben sudski nalog, i potpisot", objasnuvaat od forenzicharskiot centar Dar-Jar vo Zagreb.
Premierot Sanader, koj dobi poddrshka od pretsedatelot Stipe Mesikj, najavi borba protiv kriminalnoto podzemje i povtori deka generalot Zagorec saka da go iskompromitira hrvatskiot drzhaven vrv so lazhni dokumenti i da ja izbegne ekstradicijata od Avstrija, kade shto zhivee sega.

TURCIJA
Pochna sudenjeto za ubistvoto na novinarot Dink
Vo Istanbul pochna sudskiot proces protiv 18-te lica shto se obvineti deka imale nekakva povrzanost so ubistvoto na poznatiot novinar, Ermenecot so tursko poteklo Hrand Dink (53), koj beshe ubien vo januari pred kancelariite na svojot vesnik vo Istanbul. Negovoto ubistvo predizvika bes i shok niz cela Turcija. Za ubistvoto e obvinet nevraboteniot tinejdzher Ogun Samast, za kogo Obvinitelstvoto posochuva deka go priznal zlostorstvoto. Sudskiot proces e zatvoren za javnosta zatoa shto Samast e maloleten.
Dink beshe poznat po tekstovite vo koi pishuvashe za masovnite ubistva shto gi izvrshile Turcite vrz Ermencite vo 1915 godina, shto e mnogu kontroverzno prashanje vo Turcija. Toj beshe omrazena lichnost kaj tvrdokornite nacionalisti i nekolkupati imashe dobieno smrtni zakani. Sedumnaesetgodishniot Samast od gradot Trabzon imal vrski so nacionalistite. Ako bide osuden, toj kje se soochi so dolgogodishna zatvorska kazna.

Vratata na Avstrija e zatvorena za Balkancite
Avstriskiot minister za vnatreshni raboti Ginter Plater izjavi vo intervjuto za vienskiot Kurir deka Avstrija nema da uchestvuva vo imigracionata politikata, potochno nema da prima imigranti kako shto predviduva planot na Brisel. "Smetam deka legalizacijata na ilegalnite migranti e pogreshen pat. Toa e imigracija na mala vrata. Na lugjeto treba da im se pomaga vo mestoto kade shto zhiveeat", reche Plater.

Vo Dubrovnik se prodava kukja od chetiri milioni evra
Semejstvoto Lepesh, koe zhivee vo stariot del na Dubrovnik, ja prodava svojata kukja za chetiri milioni evra, shto e najnov rekord na najskapo ponuden imot za prodazhba vo Hrvatska. Kukjata se sostoi od chetiri sobi, kujna, shpajz, hodnik i vizba i ima povrshina od 200 kvadratni metri. Od kukjata mozhe direktno da se izleze na tvrdinata, a od nea ima prekrasen pogled na ostrovot Lokrum i na stariot grad.

Vo Crna Gora pochna topenje na 61 tenk
Pochna unishtuvanjeto na vishokot voeno oruzhje vo Crna Gora, a prviot chekor kje bide sechenje i topenje na 61 tenk vo zhelezarnicata vo Nikshikj. Eden od tenkovite kje se zachuva kako muzejski eksponat. Osven tenkovite, kje se unishtat nad 9.000 toni voen eksploziv i municija, 128 toni toksichen otpad i 25,8 toni napalm, morski mini, torpeda, aerosolni i kasetni aviobombi i zastareni raketi.

Uapsen gazdata na TV Esenin od Novi Sad
Hrvatskata policija go uapsi vo Rovinj sopstvenikot na novosadskata televizija Esenin Zoran Kjirikj, po kogo avstriskiot Interpol raspisha poternica poradi somnevanje deka e povrzan so shverc na polovina ton kokain shto beshe zaplenet pred nekolku godini vo Avstrija. Istarskata policija doznala za nego pri rutinska kontrola na spisokot na gostite vo hotelot Valdevizo.