AVSTRALISKA VRSKA SO BOMBITE VO BRITANIJA?
Federalnata policija gi demantirashe kako neosnovani navodite na eden londonskiot vesnik deka britanskata policija navodno se somneva oti teroristite imale namera edna od kolite-bombi otkrieni minatata nedela vo London, da gi aktiviraat dalechinski od Avstralija! Tabloidot pishuvashe deka britanskite detektivi veruvaat oti „mercedesot“ poln so zapaliva materija i gorivo, otkrien pred eden londonski nokjen klub, teroris- tite planirale da go krenat vo vozduh so povik od Avstralija na mobilniot telefon instaliran vo kolata. Minatata nedela vo London se otkrieni dve koli spremni za detoniranje. Eden den podocna 27-godishniot irachki doktor Bilal Abdula se obide so xip poln so plinski boci da vleta vo zgradata aerodromot vo Glazgov, no predizvika samo pozhar na voziloto, no ne i eksplozija. Britanskata policija ispituva sedummina mazhi i edna zhena, site doktori ili medicinski rabotnici, pod somnevanje za zameshanost vo teroristichkite napadi. Site se od irachki, jordanski ili indiskdrzhavjani. Vo megjuvreme, avstraliskata federalna policija i britanski detektivi go prodolzhuvaat ispituvanjeto na 27-godishniot indiski doktor Mohamed Hanif (na slikata) koj e uapsen pri obidot da zamine od Brizbejn za Idnija, eden den po teroristichkiot atak vo Glazgov. Toj raboteshe vo drzhavnata bolnica vo Gold Kost. Megju somnitelnite elementi se navodno i chipot za mobilen telefon shto go koristel eden od uapsenite vo Britanija, a koj porano mu pripagjal na Hanif. Megjutoa, semejstvoto na Hanif tvrdi deka toj e rodnina na dvajca od uapsenite vo Britanija i oti zaminuval za Indija za da ja poseti soprugata i novorodenata kjerka. Vo vrska so celiot sluchaj, avstraliskata policija privede na soslushuvanje ushte eden stranski doktori koj rabotel vo bolnica vo Gold Kost, eden vo Nov Juzhen Vels i chetvorica vo Pert. Tie podocna bile pushteni na sloboda pod uslov da bidat na raspolaganje za eventualna natamoshna istraga. Federalniot javen obvinitel Filip Radok ne ja iskluchi mozhnosta i drugi lica vo Avstralija da bidat ispituvani za da se utvrdi dali postoi „avstraliska vrska“ so teroristichkite zagovori vo Britanija. Toj reche deka policijata prodolzhuva da gi ispituva kompjuterite, mobilnite telefoni i dokumentite na nekoi od stranskite doktori. Federalniot premier Dzon Hauard izjavi deka avstraliskiot granichen sistem za bezbednost kje bide nadgraden. Eden nov kompjuterski softver kje ja povrze razuznavachkata agencija ASIO so Ministerstvoto za doseluvanje. Sistemot kje ovozmozhi razmena na podatoci za lica shto baraat vlez vo Avstralija, kako shto se nivnoto dvizhenje vo stranstvo, kontakti, finansiska sostojba i transakcii.

RAZNOGLASIJA VO VLADATA OKOLU IRAK
VO VOJNA ZA NAFTA ILI DEMOKRATIJA?
Dve razlichni objasnuvanja za prichinite na avstraliskoto voeno angazhiranje vo Irak bea glavniot nastan na domashnata politichka scena minatata nedela. Najnapred ministerot za odbrana Brendan Nelson izjavi deka avstraliskite trupi ostanuvaat vo Irak delumno i poradi zagrizhenosta za snabduvanjeto so nafta. - Energetskata bezbednost e iskluchitelno znachajna za site drzhavi vo svetot i, sekako, za zashtitata i obezbeduvanjeto na interesite na Avstralija. Celiot Sreden Istok, ne samo Irak, se znachaen snabduvach so nafta na ostatokot na svetot, reche Nelson. No, federalniot premier Dzon Hauard i federalniot blagajnik Piter Kostelo pobrzaa da go ispravat Nelson. - Nie ne sme tamu poradi naftata. Nie ne otidovme tamu poradi naftata i ne ostanuvame tamu poradi naftata. Nie se borime za neshto poznachajno od naftata, a toa e demokratijata, izjavi Hauard vo edno radio-intervju. Blagajnikot Kostelo reche deka avstraliskite vojnici ne se borat vo Irak za da ja zadrzhat cenata na naftata na nisko nivo. Toj dodade deka cenata na naftata mozhebi kje ostane nepromeneta duri i ako stranskite vojski se povlechat, pa Irak potone vo haos. Eden den podocna Nelson se distancira od sopstvenata izjava, velejkji deka bezbednosta na resursite e odvoeno prashanje od prichinite za avstraliskoto voeno prisustvo vo Irak. Liderot na opozicijata Kevin Rad ja iskoristi prilikata da ja obvini federalnata vlada za podelenost okolu vojnata vo Irak i deka toa pretstavuva problem. - Koga ministerot za odbrana veli „otidovme vo Irak poradi naftata“, a shefot na vladata deka „ne otidovme vo Irak poradi naftata“, so kolku doverba avstraliskiot narod mozhe da smeta deka nacionalnata bezbednost e vo sigurni race?, reche Rad. Zelenite soopshtija deka prvichnata izjava na Nelson e otvoreno priznanie deka vojnata vo Irak se vodi okolu naftata, shto taa partija so godini go tvrdi. Vo najnovite odbranbeni proceni na federalnata vlada se predupreduva deka ignoriranjeto na tochki na konflikti kako shto e Sredniot Istok, nosi rizik od pomestuvanje na zakani poblizu do Avstralija i deka terorizmot mozhebi kje ostane globalna zakana vo tekot na cela edna generacija. Vo procenata isto taka se naglasuva nesigurnata sostojba na ostrovite vo Juzhniot Pacifik kako golema prichina za zagrizhenost.

NA POVIDOK DIJABETES EPIDEMIJA
Na pochetokot na „Nedelata na shekjernata bolest“, organizacijata „Dijabetes Australija“ predupredi deka ako vednash ne se prezemat soodvetni merki, za shest godini sekoj petti ili shesti Avstraliec kje strada od ova zaboluvanje. Spored organizacijata, postoi seriozna opasnost do 2012 godina vo Avstralija da ima chetiri milioni lica zaboleni od dijabetes. Struchnjacite gi povikuvaat gragjanite da se informiraat koi se rizicite da zabolat od shekjerna bolest i da prezemat merki da gi namalat. - Ako ne sakate da stradate od komplikacii povrzani so dijabetesot, kako shto se slepiloto, infekcii na nozete shto mozhat da zavrshat so amputacija, oshtetuvanja na bubrezite i nivno otkazhuvanje, srcevi zaboluvanja i niza drugi, potrudete se da ja sprechite pojavata na ovoj tivok ubiec, preporachuvaat od „Dijabetes Avstralija“. Glavni predizvikuvachi na shekjernata bolest, osven nasledniot faktor, se nesoodvetnata ishrana, debelinata i nedovolnata fizichka aktivnost.

NOVI TENKOVI
Avstraliskata armija soopshti deka prviot tenk „M1A1 Abrams“ od amerikansko proizvodstvo vo nejzniot arsenal, e spremen za borbeno koristenje, po dvegodishna obuka na ekipazhite vo SAD. So toa kje pochne postepenoto povlekuvanje od upotreba na germanskite tenkovi „Leopard“ shto armijata gi koristeshe vo izminatite 30 godini.

KVINSLEND: UBIENI ZHENA I DETE
Edna 24-godishna zhena i edno shestgodishno momche se ubieni so nozh, a tri drugi deca povredeni vo aborixinskoto selo [erbur go jugoistochen Kvinslend. Policijata podnese krivichna prijava protiv edna 23-godishna zhena.

MELBURN: 15.000 LAZHNI DOLARI
Policijata zapleni 15.000 falsifikuvani dolari pri prestres na soba vo eden motel vo melburnshkata naselba Koburg. Chovekot shto ja napushtal sobata bil uapsen otkako vo negovata kola policijata nashla droga. Eden negov souchesnik izbegal otkako gi napadnal policajcite. Ushte eden mazh i edna zhena bile uapseni i protiv niv bila podnesena krivichna prijava za droga i poseduvanje falsifikuvani pari.