|
|
LIDEROT NA GRCHKATA OPOZICIJA
PAPANDREU VO "ETNOS"
Grcija treba da razmisluva za veto vo EU i vo NATO
"Grcija treba da razmisli duri i za stavanje veto na
priemot na Makedonija vo EU i vo NATO", veli liderot na
opozicioniot PASOK Jorgos Papandreu vo intervjuto za
grchkiot dnevnik Etnos. Toj go obvinuva premierot
Karamanlis deka negoviot kabinet vodi statichna, labava i
plashliva politika.
"Otkako ja prezede vlasta nema nikakva inicijativa od
Karamanlis i vladata vo vrska so skopskoto prashanje. Toj
e samo obichen nabljuduvach na ova prashanje koe e od
golemo nacionalno znachenje za grchkiot narod. Svedoci sme
na postojanite potkleknuvanja na vladata, koi kako
tragichen vrv go imaa priznavanjeto na PJRM od SAD vo
noemvri 2004 godina. Toa beshe gorchliv moment za grchkata
diplomatija, koj bez somnenie go promeni odnosot na silite,
no ne vo nasha korist. Od Karamanlis slushame samo
bezizlezni opravduvanja shto glavno se nameneti za
vnatrepartiski celi, a ima apsoluten molk tamu kade shto
toj kako premier trebashe da reagira - na samitite na EU i
na NATO. Karamanlis gi zagubi shansite i dozvoli da dojde
do ovaa nepopustlivost na Skopje. Gorchlivata vistina
denes e deka pregovarachkata mokj na Grcija e namalena
poradi ova shto se sluchi vo neposrednoto minato. A za toa
se odgovorni iskluchivo premierot Karamanlis i negovata
vlada. Smetam deka e nedozvolivo toa shto Skopje
pribegnuva kon provokacii. Tie treba da sfatat deka
nacionalizmot ne e dobar sovetnik za razreshuvanje na
problemite. Vladata na PASOK so vistinski potezi i
dolgorochni inicijativi kje se obide da ja popravi
shtetata shto vo toj pravec ja napravi vladata na
Karamanlis. Kako shto toa go napravi Andreas Papandreu
koga ne' izvleche od kjorsokakot shto go sozdadoa
Kostantin Micotakis i negovata vlada vo 1990-1993 godina.
Ovaa nemokj na vladata da pregovara i da go nasochi
prashanjeto vo nasoka na grchkite interesi ne' tera da
pomisluvame duri i da stavime veto. Grcija ne treba da
bega od pravata shto i' pripagjaat, kako shto toa vo
momentov go pravi Karamanlis", reche Papandreu. (Vreme)
BUCHKOVSKI:
Izjava za vnatreshna upotreba
"Izjavata na Papandreu definitivno e za vnatreshna
upotreba vo predvecherieto na izborite kaj nashiot sosed.
Tokmu poslednite rezultati na anketite koi pokazhuvaat
deka partijata na Karamanlis vodi pred PASOK i mozhnosta
za predvremeni izbori go pravat poradikalen vo izjavite za
animiranje na izbornoto telo. Jas smetam deka Papandreu i
ponatamu i' e prijatel na nashata zemja, no znaete - vo
politikata interesot e sekogash pred prijatelstvoto".
TUPURKOVSKI:
Nema razlichen stav za imeto
"Vo Grcija postoi nacionalen konsenzus po makedonskoto
prashanje. Dvete golemi partii nema da si dozvolat da
imaat razlichen stav po ova prashanje - tie tuka se
edinstveni. Od druga strana, pak, radikalnite izjavi na
Papandreu mozhe da se zemat vo kontekst na izborite, koi
mozhe da bidat i predvremeni.
Vo sekoj sluchaj, spored mene, Papandreu e politichar shto
i' ostanuva prijatel na Makedonija".
GRCIJA GO POVLECHE SVOJOT AMBASADOR OD SKOPJE
Atina bara objasnuvanje od Grosomanidu
Grchkata ambasadorka vo Skopje Teodora Grosomanidu e
povikana vo Atina za da ja objasni svojata izjava za imeto
na Makedonija vo ugledniot Fajnenshel tajms. Ambasadorkata
Grosomanidu izjavi deka Grcija treba da ja soznae
realnosta deka polovina zemji vo svetot ja priznale
Makedonija pod nejzinoto ustavno ime. Grchkata ambasadorka
kje ja objasni i kje ja precizira ovaa izjava na sredba so
rakovoditelite vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti vo
Atina. Fajnenshel tajms denovive objavi specijalen
izveshtaj za Makedonija za 2007 godina pod naslov Zelenoto
svetlo za vleguvanje vo NATO kje go zacvrsti napredokot,
vo koj se koristi ustavnoto ime na Makedonija. (Makfaks)
Grosomanidu najverojatno ne se vrakja vo Skopje
Teodora Grosomanidu e privremeno povlechena od
ambasadorskata pozicija vo Skopje. Na tvrdenjeto na
atinskiot vesnik Etnos deka ministerkata Dora Bakojani
vekje donela vakva odluka, dobro informirani izvori na TV
Kanal 5 tvrdat deka oficijalno se' ushte nema ishod od
sostanocite shto gi imala ambasadorkata Grosomanidu vo MNR
vo Atina. Spored istite izvori, odlukata za nejzinata
diplomatska sudbina vo Makedonija kje se donese po
dopolnitelni konsultacii na pochetokot na nedelava. Site
opcii se vo igra, pa duri i otpovikuvanje na Grosomanidu.
Nema detali za toa kakvo objasnuvanje ponudila taa pred
svoite pretpostaveni. Etnos, koj objavuva deka Grosomanidu
e privremeno povlechena, pishuva deka so toj poteg
Bakojani sakala da isprati poraka do Skopje da ne se
tolkuva pogreshno izjavata na Grosomanidu i da ne se smeta
deka Grcija popushta vo bitkata za imeto.
Duri i da ne bide otpovikana ili prinudno zadrzhana na
prodolzhen odmor vo Atina, Grosomanidu naskoro ja
zaokruzhuva ambasadorskata misija vo Skopje. Od januari
2005 godina, koga gi predade akreditivnite pisma, i'
ostanuvaat ushte nekolku meseci mandat. Daleku pred ovoj
sluchaj vekje bil utvrden nejziniot naslednik vo
kancelarijata za vrski na Grcija. Doagja povtorno zhena-diplomat.
Aleksandra Papadopulu doagja na zheshkata fotelja vo
Skopje od grchkata misija vo Obedinetite nacii vo Njujork,
kade shto mu beshe zamenichka na ambasadorot Vasilakis,
koj e i grchki pregovarach za imeto. Papadopulu ne bila
premnogu javno eksponirana, no vazhela za sposoben kadar
na grchkata diplomatija. (TV Kanal 5)
GRCIJA JA PRODOLZHUVA DIPLOMATSKATA INICIJATIVA
Bakojani i kaj papata se zhali za imeto!
Prashanjeto za imeto na Makedonija bilo edno od
prashanjata shto grchkata ministerka za nadvoreshni raboti
Dora Bakojani gi otvorila na razgovorite vo Vatikan.
Bakojani se sretna so sekretarot na Svetiot stol za odnosi
so drzhavite Dominik Mamberti, eden den otkako toj ja
zavrshi tridnevnata poseta na Makedonija. "Bakojani imashe
dolga sredba so vatikanskiot minister za nadvoreshni
raboti. Taa izjavi deka vo nejzinite razgovori bil
vkluchen i sporot na Grcija so Poraneshnata Jugoslovenska
Republika Makedonija za imeto na Republikata Makedonija,
po neodamneshnata poseta na Mamberti na Skopje", javuvaat
grchkite mediumi bez da iznesuvaat detali od sredbata.
Posetata na Vatikan e prodolzhenie na diplomatskata
ofanziva na Grcija vo vrska so imeto na Makedonija, pri
shto Atina gi koristi site mozhnosti da gi iznese svoite
stavovi i obvinenija deka "vladata vo Skopje vodi
iredentistichka i nacionalistichka politika". Prethodno,
grchkiot ambasador vo SAD Aleksandros Maljas ja iskoristil
godishnata konvencija na Panmakedonskata asocijacija vo
Baltimor za povtorno da ja obvini Makedonija za
neprijatelska propaganda. Toj rekol deka, iako odnosite
megju Vashington i Atina se zasnovani na zaednichki
vrednosti i interesi, unilateralnoto priznavanje na PJRM
kako Republika Makedonija od administracijata na Dzhordzh
Bush ne gi imalo predvid grchkite interesi. "Politikata na
aktuelnata vlada vo Skopje, vkluchuvajkji ja megju drugoto
i upotrebata na Aleksandar Veliki i na makedonskata
falanga vo tandem so neprijatelskata i iredentistichka
propaganda protiv Grcija e garantiran recept za neuspeh",
izjavil Maljas.
Od druga strana, vladata vo Atina preku portparolot na
Ministerstvoto za nadvoreshni raboti Jorgos Kumucakos
najavi deka se otvoreni site mozhnosti za reakcija za
priemot na Makedonija vo NATO. "Kje ja procenime celata
situacija, shto se odnesuva do kriteriumite shto gi
postavivme i gi razgleduvame site mozhnosti", izjavi toj.
(Dnevnik)
GRCHKI GRADONACHALNICI SE OBRATIJA DO BRISEL
Grcite protiv Makedonija vo NATO i kako PJRM!
Makedonija ne treba da vleze vo evroatlantskite institucii
pred da se najde zaednichki prifatlivo ime za drzhavata,
velat gradonachalnikot na Solun Vasilios Papageorgopulos i
negovite kolegi od drugite gradovi na "grchkiot del na
Makedonija" vo predlog-rezolucijata shto ja ispratija do
Evropskiot parlament. Briselski izvori velat deka grchkite
nacionalisti se protiv toa Makedonija da vleze vo NATO
duri i pod referencata PJRM. Vo rezolucijata na grchkite
gradonachalnici se osuduva "obidot na PJR Makedonija da ja
falsifikuva istorijata i da gi uzurpira simbolite i
kulturnoto nasledstvo na nashata Makedonija". Tie smetaat
deka Skopje ne pridonesuva za harmoniziranje na odnosite i
prodolzhuva so provokacii na site nivoa "sistematski
narushuvajkji ja Privremenata spogodba od 1995 i odlukite
na Sovetot za bezbednost na ON, a istovremeno odbiva da
sorabotuva vo potragata po zaednichki prifatlivo reshenie
vo odnos na imeto".
Spored grchkite gradonachalnici, Makedonija ja otfrla
rakata na prijatelstvo shto Grcija ja podava so toa shto
igra vodechka uloga vo evropskata perspektiva na
balkanskite drzhavi, go odbira patot na konfrontacija i "zaborava
deka nejzinata evroatlantska perspektiva e direktno
povrzana so grchkite politichki i drzhavni institucii".
Konechno, tie gi povikuvaat grchkata drzhava, mediumite,
politichkite partii i site Grci aktivno da gi poddrzhat
grchkite prava shto se potpiraat vrz istoriski dokumenti.
Nivniot povik e upaten i do megjunarodnata zaednica
seriozno da se zafati so ovoj problem i "da najde direktno
reshenie vo soglasnost so mandatot shto go dava istorijata".
Spored briselski diplomatski izvori, vakvata reakcija ne e
iznenaduvanje vo presret na izborite vo Grcija koi mozhebi
kje bidat predvremeni i nanesto vo 2008 godina kje se
odrzhat esenva.
"Nacionalistichkite krugovi vo Grcija stanuvaat se'
poglasni barajkji od grchkata vlada javno da kazhe deka
kje stavi veto vrz chlenstvoto na Makedonija vo NATO duri
i pod referencata PJRM", istaknuvaat tie. (Dnevnik)
OSTRA REAKCIJA NA MEGJUNARODNIOT PRES-INSTITUT
Grchkata vlada predlaga zakon protiv radiostanici na
makedonski jazik
Grchkiot parlament e na dobar pat da prekrshi del od
megjunarodnite konvencii za slobodata na pechatot ako go
izglasa predlog-zakonot za mediumi so koj na lokalnite
radiostanici indirektno kje im se odzeme pravoto da
emitiraat programa, odnosno da prenesuvaat informacii.
Ovaa reakcija na Megjunarodniot institut za mediumi IPI e
ispratena do pretsedatelkata na grchkiot parlament i
doagja otkako grchkata vlada reshi da izmeni nekoi od
uslovite za dobivanje licenca za rabota na pomalite
radiostanici.
Grchkite ministri predlagaat site sopstvenici na
informativni radija da polozhat 100.000 evra depozit kako
garancija, a za muzichkite radiostanici toj depozit e
60.000 evra. Ova se odnesuva na t. n. regionalni
radiostanici, koi pretezhno emitiraat programa za
malcinskite grupi vo Grcija i se locirani vo
posiromashnite regioni vo drzhavata. Spored institutot,
iznosot od 100.000 evra e previsok, a toa avtomatski
znachi deka radioto nema da dobie dozvola za rabota i so
toa se prekrshuva pravoto na izrazuvanje i informiranje na
malcinskite grupi vo zemja-chlenka na EU. Osven toa, vo
predlogot na zakonot se veli deka radiostanicite mora da
emitiraat programa 24 chasa na den i celata programa, bez
razlika dali se vesti ili muzika, da bide iskluchivo na
grchki jazik.
"Mislam deka emitiranjeto na programata samo na grchki
jazik e anahronizam shto go nemalo ni vo sredniot vek. Vo
Grcija, osven makedonsko ima i tursko malcinstvo, i ako go
izglasaat ovoj zakon navistina razmisluvam da ja napushtam
ovaa drzhava, zashto da se ostane vo zemja koja ne go
pochituva pravoto na informiranje e isto kako da udirash
so glavata v dzid", veli eden pretstavnik na nevladinite
makedonski organizacii vo Grcija.
Celodnevnata programa samo na grchki jazik e sprotivna na
namerata i mozhnosta na malcinskite mediumi da emitiraat
ogranichena, no kvalitetna i sushtinska programa za
grupata na koja i' se obrakjaat, se veli vo reakcijata na
IPI. Drug problem kje bide i zakonskata obvrska, ako se
usvoi, sekoe informativno radio da vraboti 20 novinari,
administrativen i tehnichki personal so polno rabotno
vreme. Spored Institutot toa se mnogu lugje shto treba da
se platat, a finansiskata mokj na regionalnite
radiostanici e mala. So ovoj predlog ja kochi
konkurencijata na pazarot na trudot i gi ogranichuva
kulturnite i specijalni interesi na malcinskite grupi, koi
se razlichni od interesite na mnozinstvoto, stoi vo
soopshtenieto na IPI do grchkiot parlament.
Ako ovoj zakon se usvoi, Grcija kako chlenka na EU kje go
prekrshi chlen 27 od Megjunarodnata konvencija za
gragjanski i politichki prava i zatoa ovaa reakcija kje ja
prepratime do Sovetot na Evropa, OBSE i UNESKO, se veli vo
soopshtenieto na globalnata mediumska organizacija shto gi
pretstavuva urednicite, izdavachite i novinarite vo
povekje od sto drzhavi. (Vreme)
REAKCIJA NA "VINOZHITO"
Grchkata vlada go koristi zakonot za politichki celi
Zabranata za radiostanici na makedonski jazik e nachin da
se privleche glasachkoto telo i grchkata vlada da dobie
poeni, se veli vo reakcijata na partijata na Makedoncite
Vinozhito, koja predupreduva deka, ako se zboruva mnogu za
toj zakon vo Makedonija, toa mozhe da gi naluti Grcite i
da gi pottikne da donesat ushte postrog zakon so koj
celosno kje se ogranichi pravoto na informiranje od
malcinskite radiostanici vo Grcija.
SMK: 60-GODISHNINA OD EGZODUSOT OD BANICA
Proteranite ne mozhat da se vratat vo Grcija!
Na 7 juli 1947 godina utroto zhitelite na seloto Banica (Vevi)
ja chekaa crkovnata kambana da go najavi krajot na
policiskiot chas shto go zavede grchkata vlast i da otidat
po svoite rabotni obvrski na poleto, vo dukjanite, vo
rabotilnicite... Namesto crkovnata kambana, po seloto se
pojavija vojnici i dzhandarmerija i so niv po eden civil,
za da gi pokazhat kukjite na familiite na borcite za
osloboduvanje na grchkiot i na makedonskiot narod od
fashistichkite okupatori, kako i tie shto go napushtija
seloto od terorot na novodojdenata monarhistichka vlast i
zaminaa vo planinite, vo redovite na Demokratskata armija
na Grcija DAG. "Ovie nepozhelni so spisok gi baraa
tatkovcite, majkite, brakjata, zhenite i decata
mashki-zhenski. Site gi sprovedoa na sred selo vo atarot
na Sveti Dimitrija. Tuka gi oddelija od svoite najbliski
dvaeset i pet (25) i gi ispratija vo zatvor vo Lerin i
ottamu, so mnogu drugi od drugi sela, na golite ostrovi na
Egejskoto More", velat vo Svetskiot makedonski kongres.
Preostanatite, spored soznanijata, okolu sedumdeset
familii, gi izvadile vo kolona od seloto na eden kilometar
oddalechenost i im rekle da odat vo planinite "kaj svoite".
Potoa so avtomati i so minofrlachi pukale nad niv, za da
ne se vratat nikogash povekje. (Vecher)
OBID ZA NOVO POMIRUVANjE NA ZDRUZHENIJATA NA MAKEDONCITE
OD EGEJSKA MAKEDONIJA
Si podadoa raka, ama ne se smirija
Najgolem broj zdruzhenija na etnichkite Makedonci shto se
proterani od Grcija vo nedelata vo Bitola odrzhaa
koordinativna konferencija na koja napravija obid za
pomiruvanje i zaednichko ponatamoshno dejstvuvanje pred
instituciite na drzhavata i pred megjunarodnata zaednica
za ostvaruvanje na nivnite prava. Konferencijata ja otvori
najstariot chlen Aleksandar Popovski, dolgogodishen
pretsedatel na bitolskoto zdruzhenie, po poteklo od
lerinskoto selo Dolno Kotori. "Ne bevme raskarani, no
imashe odredeni zdruzhenija shto ne se soglasuvaa so takvo
obedinuvanje. Vakva ideja nie dadovme ushte vo 1988 godina,
no ne' odbija. Sega se obedinuvame i zaednichki kje
trgneme vo borbata za chovekovi prava. Na 27. sredba shto
kje ja organizirame vo Trnovo kje go pokanime premierot
Gruevski, koj lani reche deka sekogash kje bide otvoren za
nas", reche toj.
Megju prisutnite beshe i sveshtenikot Nikodim Carknjas. "Deneshnoto
obedinuvanje kje bide najgolemata pobeda na Makedoncite od
egejskiot del shto zhiveat ovde, vo Makedonija. Kje bidam
mnogu srekjen ako od ovoj sostanok izlezeme edinstveni
kako shto bevme na pochetokot", reche toj.
So mnogu emocii i tenzii, konferencijata pokazha deka na
etnichkite Makedonci od egejskiot del na Makedonija kje im
treba ushte vreme za da gi zaboravat nedorazbiranjata. Se
raspravaa okolu dnevniot red, nekoi ne se soglasuvaa koj
da vleze vo rabotnata grupa na Konferencijata, a nekoi ne
bea ni pokaneti. Od konferencijata beshe upatena
rezolucija do evroparlamentarcite, do Portugalija, koja e
pretsedavach na EU, i do NATO, vo koja se izneseni baranja
za ukinuvanje na diskriminatorskite zakoni vo Grcija i
ostvaruvanje na pravata na etnichkite Makedonci shto se
proterani ottamu. (Vreme)
ZA VREME NA POSETATA NA "TIMOT MAKEDONIJA"
Italijancite go koristea ustavnoto ime
Grchkite diplomati vo Rim reagirale do italijanskite
vlastiza toa shto site nivni sluzhbenici i biznismeni go
koristele ustavnoto ime na Makedonija vo razgovorite so
premierot Nikola Gruevski, koj tri dena so Timot
Makedonija beshe "na lov" na investitori vo Italija.
Spored vladini izvori, za grchkite diplomati bilo
neprifatlivo vo zemja na Evropskata unija da se koristi
imeto shto ne go priznava Grcija. I pokraj toa,
italijanskite vlasti i ponatamu vo site kontakti so
Gruevski prodolzhile da go koristat nasheto ustavno ime.
TACHI SO NOV ULTIMATUM DO VLADATA
Za sto dena da se donesat zakoni za ONA i za jazikot!
"Im davam rok od sto dena na Gruevski i na Ahmeti da
donesat zakoni za upotrebata na albanskiot jazik i za
prvata na borcite od ONA. Vo sprotivno, kje ja povlecham
poddrshkata za vladata", izjavi pretsedatelot na DPA
Menduh Tachi. Vladata odbi da ja komentira izjavata na
Tachi.
Vo DUI velat deka e dogovoreno vladata do Nova godina da
donese zakoni za invalidite od ONA i za upotrebata na
albanskiot jazik. DUI ima rabotni verzii na
predlog-zakonite. "Imame dogovor so Gruevski. VMRO-DPMNE
pokazha dobra volja tie dva zakona da se donesat vo
opredeleniot rok. Agendata so dogovorot vo pet tochki
treba da se zavrshi pred Makedonija da dobie pokana za
chlenstvo vo NATO", izjavi potpretsedatelot na DUI Rafis
Haliti. Spored DUI, neseriozno e Tachi da postavuva
ultimatumi poradi neserioznosta so koja negovi funkcioneri
dadoa otkazi, a ostanaa na rabotnite mesta. "Tachi so
pompezni izjavi saka da ostane vo centar na vnimanieto.
Toj nema pozicija da dava rokovi. Vo kampanjata pred
izborite toj se obvrza pred glasachite deka, otkako kje
vleze vo vladata, DPA za 60 dena kje go reshi statusot na
invalidite od ONA i upotrebata na albanskiot jazik", veli
Haliti.
So baranje do vladata izleze i Tito Petkovski, tretiot
koalicionen partner vo vlasta. Pratenicite od NSDP
dostavija vo sobranieto zakon za stechajnite rabotnici so
nad 25 godini raboten stazh. Partijata bara sobraniskoto
mnozinstvo da go poddrzhi ovoj zakon, shto kje bide i prv
test za funkcioniranjeto na vladeachkata koalicija po
interpelacijata za vladata. Slichen zakon minatata godina
ponudi i VMRO-NP, no toj beshe odbien. (Vreme)
TEUTA ARIFI ZA "SLOBODNA EVROPA"
Gruevski vodi tvrda politika kon Albancite
"DUI ne uchestvuva vo liderskite sredbi za reformi vo
sudstvoto zatoa shto ne se pochituvaat rokovite za
ispolnuvanje na dogovorenoto so VMRO-DPMNE", izjavi Teuta
Arifi, potpretsedatelka na DUI za radioto Slobodna Evropa.
Vo intervjuto taa reche deka chekaat da vidat pochetok na
pochituvanje na dogovorot. Spored Arifi, politikata na
Gruevski kon Albancite e tvrda i toa vo javnosta se ceni
pozitivno, pa ottamu i negoviot visok rejting. "Kolku e
popopularen vnatre, Gruevski e pomalku popularen nadvor.
Dokaz za toa e i toa shto generalniot sekretar na NATO
Shefer povika da se ispolni dogovorenoto so DUI", reche
Arifi. Spored nea, liderska sredba megju Tachi i Ahmeti
nema da ima, bidejkji Tachi go okvalifikuval Ahmeti kako
predavnik. (Vreme)
PO POKANITE NA TACHI ZA SREDBA SO AHMETI
DUI: DPA saka megjualbanski namesto albansko-makedonski
dijalog
Namesto albansko - makedonski, DPA saka megjualbanski
dijalog, se veli na partiskiot sajt na DUI kako odgovor na
pokanite na Menduh Tachi za sredba so Ali Ahmeti. "DPA
saka da gi premesti problemite od megjuetnichki na
problemi megju albanskite partii. Pokanite za sredba na
Tachi i Ahmeti znachat zamena za dijalogot pomegju
Albancite i Makedoncite (DUI - VMRO), so dijalog Albanci -
Albanci", veli portparolkata na DUI Ermira Mehmeti.
Potpretsedatelot na DUI Dzhevat Ademi smeta deka toa ne e
nishto novo. "Starata teza na DPA deka DUI ima problem so
DPA, a ne so VMRO ili so makedonskite partii, dovolno
kazhuva", veli Ademi. DUI ja otfrli i oficijalnata pokana
na Tachi za sredba so Ahmeti.
Od DPA, pak, gi otfrlaat ovie obvinuvanja od DUI.
Potpretsedatelot na DPA Besim Dogani veli deka sredba na
Tachi so Ahmeti treba da ima za da se namalat tenziite
megju albanskite partii. Vo intervju za albanskiot vesnik
Gazeta shkjiptare Tachi ja obvini DUI deka znae da
dejstvuva samo voninstitucionalno, kako vo 2001 godina.
"DUI i sega instalira edna nedemokratska institucija, koja
eufemistichki ja narekuvaat dijalog, so cel da gi zajakne
svoite oslabeni pozicii", rekol Tachi. (Vreme)
IRI: KOGA UTRE BI IMALO NOVI IZBORI
VMRO-DPMNE bi osvoila 62, a SDSM 22 pratenichki mesta
Koga utre bi imalo novi parlamentarni izbori VMRO-DPMNE bi
osvoila 62 pratenichki mesta, a opozicioniot SDSM 22,
utvrdila najnovata analiza na amerikanskiot Republikanski
institut IRI. Analizata bila napravena vrz osnova na
minatonedelnata anketa za rejtingot na partiite spored
koja se belezhi zgolemuvanje na doverbata na gragjanite vo
VMRO-DPMNE za 30 otsto i namaluvanje na doverbata kon SDSM
za 8 otsto. IRI ja napravil analizata za izborot na
pratenici vo site shest izborni edinici.
NEUSPESHEN OBID ZA DEBLOKIRANJE NA SUDSKITE REFORMI
Fijasko za mandatot na javnite obviniteli
Namesto konechen kompromis, poslednata liderska sredba na
parlamentarnite partii zavrshi so fijasko! Vlasta i
opozicijata ne uspeaja da se dogovorat za poslednoto
otvoreno prashanje za mandatot i za izborot na javnite
obviniteli, so shto e dovedena vo prashanje deblokadata na
sudskite reformi. Spored premierot Nikola Gruevski, vlasta
napravila golema otstapka soglasuvajkji se za javnite
obviniteli chij mandat e istechen ili naskoro istekuva, da
ima poseben izbor na koj ne kje mozhat da se javat drugi
kandidati. No, kriteriumite spored koi kje se napravi toa
da se odredat so noviot zakon za javnoto obvinitelstvo,
shto ne bilo prifatlivo za opozicijata. "SDSM, kako i
dosega, ne se soglasi. Tie baraat kriteriumite da bidat
isti kako za razreshuvanje. Za nas e nelogichno da
izbirate obvinitel spored kriteriumi za razreshuvanje",
reche Gruevski. Toj izrazi nadezh deka SDSM vo narednite
denovi kje se preispita i po tolkute otstapki na vlasta
kje se soglasi so toa izborot na javnite obviniteli da se
vrshi spored kriteriumite shto se predvideni so noviot
zakon, za chie donesuvanje e potrebno dvotretinsko
mnozinstvo vo sobranieto.
Pretsedatelkata na SDSM Radmila Shekerinska oceni deka
pregovorite propadnale poradi nepodgotvenosta na vladata
da dade vistinski odgovor za kvalitetna reforma na
sudstvoto. "Po serijata razgovori stana jasno deka na
vladata i' e potreben zakon za Javnoto obvinitelstvo, za
Drzhavniot sudski sovet i drugi zakoni za da napravi
chistka vo Obvinitelstvoto i samo dopolnitelno da go
partizira sudstvoto", reche taa. Shekerinska reche deka
SDSM insistira za toa dali nekoj e dobar ili nekvaliteten
obvinitel nadlezhnoto telo da reshava vrz osnova na tochno
odredeni chlenovi vo zakonot, a ne so nedefinirani i
rasteglivi kriteriumi. Neizvesno e dali kje ima nova
liderska sredba i dali zakonite za obvinitelstvoto kje
vlezat vo sobraniska procedura, iako ministerot za pravda
Mihajlo Manevski izrazi nadezh deka stavovite ne se tolku
razlichni za da ne mozhe da se usoglasat.
Rabotite zapnale i za kompletiranjeto na Sudskiot sovet.
Spored Gruevski, SDSM ne mozhel da garantira deka, i ako
se dogovorat, kandidatite kje bidat izbrani, po shto
diskusijata se prefrlila na terenot na pomalite etnichki
zaednici. Tie gi povtorile poznatite baranja za
garantirani pratenichki mesta, za zakon za zashtita na
malcinstvata i formiranje posebna agencija. Vladata
predlaga
osum, a zaednicite baraat dvanaeset pratenichki mandati.
Za opozicijata toa e neprifatlivo. (Dnevnik)
FUERE ZA VLADATA
Ne davame ocenki za ubavina
"Ova ne e natprevar po ubavina i nie ne davame ocenki",
odgovori evropretstavnikot Ervan Fuere na prashanjeto kako
ja ocenuva ednogodishnata rabota na vladata i dali sega
Makedonija e poblisku do zachlenuvanje vo Evropskata unija.
"Vladata gi ispolnuva obvrskite i gi sproveduva reformite
za podobruvanje na kvalitetot na zhivotot, no i za
priblizhuvanje kon EU. Do kade e toj proces najdobro kje
se znae po izveshtajot shto kje go podgotvi Evropskata
komisija vo noemvri", dodade Fuere. (Vreme)
PO KARANICATA PRETSEDATELOT I PREMIEROT SE DOGOVARAA ZA
ARMISKIOT IMOT
Gruevski: Voenata bolnica na megjunaroden tender, nema
dogovor so "Filip Vtori"
Edna od opciite na vladata e Voenata bolnica da se prodava
na megjunaroden javen tender, no nema dogovor so
kardiohirurgijata Filip Vtori, izjavi premierot Nikola
Gruevski po sredbata so pretsedatelot i vrhoven komandant
Branko Crvenkovski za prenamena na imotot na ARM. Kje se
formiraat posebni komisii za da ja definiraat
transformacijata na armiskiot imot. "Ako vladata reshi da
ja prodava Voenata bolnica, nikoj nema da ima prioritet.
Kje ja dobie najdobriot ponuduvach, koj kje ima obvrska da
ja zadrzhi dejnosta 10 do 15 godini i da ne gi otpushti
vrabotenite", izjavi Gruevski. Toj naglasi deka so
Crvenkovski se na ista linija za transformacijata na
bolnicata. Ministerot za odbrana Lazar Elenovski reche
deka Makedonija kje ja ispolni obvrskata kon NATO za ARM
da ima voeni bolnichki kapaciteti.
Komisiite chie formiranje se najavi kje imaat obvrska da
utvrdat kako kje se prenamenat kasarnite. "Napushtenite
kasarni se vo losha sostojba. Od niv sakame da napravime
delovni centri i uchilishta", reche Gruevski. Po sredbata,
Gruevski i Elenovski otidoa na poseta kaj prvite lugje na
Voenata bolnica.
Vladata predlaga armiskiot imot da se transformira taka
shto od nego da imaat korist i gragjanite i drzhavata.
Spored vladinata ideja, kasarnite mozhat da se upotrebat
za stanovi, kancelarii, studentski domovi, ambulanti ili
za objekti za kultura. Namenata kje se odreduva spored
potrebite na lokalnoto naselenie. Vo najgolemata,
kasarnata Ilinden vo Skopje, vladata predlaga da se pravi
moderna naselba so rezidencijalen del i delovni objekti,
slichna na Sonchev Grad. Ako se ostvari namerata na
vladata, vojnicite kje bidat smesteni na Krivolak i vo
sedishtata na Prvata i Vtorata peshadiska brigada vo Shtip
i Kichevo. Ministerstvoto za odbrana napravilo spisok so
611 voeni objekti shto se proglaseni za nesushtinski so
segashnite planovi za transformacija. Nekolku od kasarnite
vekje im se otstapeni na opshtinite, otkako Ministerstvoto
za odbrana proceni deka ne i' se potrebni na Armijata. (Vreme)
EKSPERTITE PROTIV PLANOT NA VLADATA
Nova Voena bolnica kje chini milijarda evra!
Makedonija kje treba da potroshi najmalku milijarda evra
za da gi dislocira Voenata bolnica i tetovskata i
skopskata kasarna Ilinden, predupreduvaat voeni eksperti i
naglasuvaat deka, pokraj ekonomskoto, tie objekti imaat i
ogromno strategisko znachenje za odbranata na zemjata.
Vakvoto predupreduvanje sleduva po najavata na vladata
deka formirala rabotni grupi zadolzheni za transformacija
na imotot na ARM. No, toa e napraveno bez prethodna
analiza i podgotovka na toj proces. "Ako se sprovede
idejata za dislokacija na Voenata bolnica i na dvete
kasarni, da se izgradat takvi kapaciteti za Armijata kje
chini najmalku milijarda evra. Makedonija ne mozhe da si
dozvoli da gi dislocira trite voeni kompleksi. Problem e
toa shto nema kade da se dislociraat edinicite od tie
kasarni. Najbliskata kasarna do Ilinden e vo Petrovec, no
taa nema kapacitet da gi primi tie edinici. Ushte pogolem
problem e ako se dislocira tetovskata kasarna. Bazata vo
Erebino ne mozhe da se koristi za smestuvanje na tie trupi,
a slednata kasarna e duri vo Kichevo", predupreduvaat
voeni izvori. (Spored Dnevnik)
ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA JA PROVERUVA VLASTA
Trieset i pet visoki funkcioneri pod lupa za nepotizam
Drzhavnata komisija za sprechuvanje na korupcijata raboti
na triesetina sluchai na sudir na interesi i na nepotizam
kaj visoki drzhavni funkcioneri. Pretsedatelkata na
Komisijata Mirjana Dimovska veli deka po donesuvanje na
Zakonot za sprechuvanje na sudir na interesi, spisokot so
iminjata na tie funkcioneri vednash go stavila na masa za
razgleduvanje.
"Se postapuva za triesetina iminja, za koi e ukazhano i
porano za nepotizam i sudir na interesi", izjavi Dimovska.
Ako komisijata utvrdi deka postoi sudir na interesi i
nepotizam, kje izreche opomena, po koja tie bi trebalo da
se povlechat. Ako ne, togash komisijata poveduva postapka
pred nadlezhen organ za nivno razreshuvanje od funkcijata.
Spored Dimovska, komisijata raboti na tie sluchai mnogu
intenzivno. "Vo prvata faza na proverka utvrduvame koi od
tie iminja realno se vo situacija da se podlozhuvaat na
natamoshna proverka, dali nekoj nekomu e ili ne mu e prv
bratuched", reche Dimovska. Vo vrska so iminjata shto gi
ima na spisokot na antikorupciskata komisija za sudir na
interesi i nepotizam, taa veli deka za niv javnosta vekje
znae.
Opozicijata dosega najde nepotizam vo sluchajot na
premierot Nikola Gruevski i negoviot bratuched Sashko
Mijalkov, koj e direktor na UBK, i vo sluchajot na
vicepremierkata Gabriela Konevska-Trajkovska, chij soprug
Goran Trajkovski e direktor na UJP. Vo komisijata nema
predmet za sluchajot na momcheto na ministerkata za
vnatreshni raboti Gordana Jankulovska, koe neodamna stana
sovetnik na premierot Gruevski. "Za nego nemame predmet.
Komisijata kje razgovara za toa od aspekt na zakonot -
dali spagja vo kategorijata konflikt na interesi i
nepotizam", veli Dimovska. (Vest)
Jankulovska ne gleda nepotizam vo angazhmanot na nejzinoto
momche
Ministerskata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska ne
smeta deka e nepotizam toa shto nejzinoto momche e
naznacheno za sovetnik vo kabinetot na premierot. "Lichnostite
od opkruzhuvanjeto na politicharite ne smeat da bidat
diskriminirani, osobeno ako gi ispolnuvaat uslovite i
imaat soodvetno nivo na obrazovanie, kvalitet i iskustvo.
Srodstvoto ili bliskosta so nekoj politichar ili
funkcioner ne smee da bide osnova za sankcioniranje, se'
dodeka postoi sistem na vrednosti i pravno izdrzhana
procedura kako shto e vo ovoj sluchaj", oceni Jankulovska.
(Utrinski vesnik)
Narodna ili semejna banka na Makedonija
Zakonot za sprechuvanje sudir na interesi ne vazhi vo
Narodna banka na Makedonija, tvrdat vraboteni vo bankata i
naveduvaat primeri za nepotizam. Rakovodstvoto na bankata
veli deka voopshto nema sluchai na nepotiza ili krshenje
na Zakonot za sprechuvanje na interesi. No, od primerite
za rodninskite vrski na rakovodni lugje vo bankata se
dobiva sosem poinakva slika. Bratot na aktuelniot guverner
Petar Goshev, Vasko, od zamenik direktor na trezorot na
NBRM e premesten vo Sluzhbata za zaednichki raboti. Toa
premestuvanje se sluchuva po otkrivanjeto na grabezhot na
nad milion evra od trezorot na NBRM, koga zaedno so Vasko
Goshev beshe smenet i direktorot na trezorot. Bratot na
guvernerot e vraboten vo bankata ushte pred izborot na
Petar Goshev za guverner.
Bankarskata supervizija ja izvrshuva Zoran Jovanovski, koj
ja deli kancelarijata so soprugata Daniela. Direktorot na
Direkcijata za supervizija e Igor Davkov, a negov zamenik
e Toni Stojanovski. Soprugata na Stojanovski Milica
Arnaudova e direktorka na Direkcijata za bankarska
regulativa, a zamenik direktor vo Direkcijata za pravni i
organizacioni raboti e Sara Davkova, sopruga na Igor
Davkov. Dane Krstevski e direktor na Direkcijata za
informatichka tehnologija, dodeka negovata sopruga Aneta
Krstevska e direktor na Direkcijata za istrazhuvanje, a
negovata majka e sekretarka na Zoran Jovanovski, koj e i
sovetnik na guvernerot.
Ova se samo del od primerite za klasichen nepotizam i za
krshenje na Zakonot za sprechuvanje na sudir na interesi.
Od centralnata banka velat deka stanuva zbor za visoko
profesionalni i struchni lica i deka sekoja shpekulacija e
na shteta na NBRM. "Site spomenati lica so godini se
vraboteni vo NBRM, za shto postojat dokazi, odnosno
reshenija za vrabotuvanja. Nekoi od niv se zapoznale na
rabotnite mesta i stapile vo brak, shto go dokazhuvaat
izvodite od matichnite knigi na venchanite. Spored toa, ne
mozhe da stane zbor za nepotizam ili za krshenje na nekoj
zakon", velat od Narodnata banka na Makedonija. (Vreme)
Shekerinska vo kampanja "a la Gruevski"
Liderkata na SDSM Radmila Shekerinska na godishninata od
izborite ja poseti Strumica, za da promovira nekolku novi
stopanski objekti zaedno so gradonachalnikot Zoran Zaev i
so svoite sopartijci. "Ne sluchajno na godishninata od
izborite dojdovme ovde, vo Strumica, kade shto
gradonachalnikot e od redovite na SDSM, za da i' pokazheme
na vladata shto se' mozhe da se napravi i da se sraboti za
edna godina vo opshtinite kade shto lokalnata vlast e na
SDSM", reche Shekerinska. "Namesto da se troshat pari na
shetanje i na reklamiranje, vlasta treba da vidi kako ovde
vo Strumica rechisi 2,5 milioni evra od budzhetot se
troshat na kapitalni investicii", naglasi taa. Shekerinska
gi razgleda novoto gradsko pazarishte i centarot na gradot,
a potoa zamina vo Ograzhden, kade shto beshe udren
kamen-temelnik na nova fabrika za proizvodstvo na suv
malter. (Shpic)
SDSM
Kampanja protiv propagandata na vladata
Dali denes zhiveete podobro od lani e mototo pod koe
najgolemata opoziciona partija SDSM ja pochna kampanjata
shto kje trae do 17 juli. Spored socijaldemokratite,
nejzina edinstvena cel e da pokazhat deka partijata se
smenila na podobro i deka gi uvidele greshkite shto gi
pravele vo minatoto. Na otvoreni tribini vo gradovite niz
Makedonija SDSM kje im gi prezentira na gragjanite
chekorite shto kje gi prezemat za podobro utre i
partiskite stavovi za politichkata i za ekonomskata
sostojba. Velat deka kje ponudat i alternativa i novi
lugje koi kje se spravuvaat so problemite. Liderkata
Radmila Shekerinska najavi deka baraat mladi, svezhi
intelektualni kadri, koi ne se optovareni so balastot na
minatoto. "Vo 2007 godina kje rabotime na ovie timovi, so
koi vo 2008 godina kje izrabotime vistinska
socijaldemokratska ponuda", izjavi Shekerinska. "Nie sme
seriozna opozicija i ostro kje i' se sprotivstavime na
vladata na Nikola Gruevski i na politikata shto i' nosi
losho na drzhavata. Toa e obvrska shto ni ja dadoa 220
iljadi glasachi. Pomina edna godina od izborite, a
premierot ushte govori kako da e glaven opozicioner. Ovaa
vlada dobi mandat za da gi reshi krupnite problemi, a,
namesto toa rezultatite se porazitelni. Zatoa SDSM kje im
ponudi novi reshenija na gragjanite", najavi portparolot
na SDSM Emilijan Stankovikj. (Shpic)
ZAKON ZA VERSKITE ZAEDNICI
Brisel pritiska, vladata kje gi moli MPC i IVZ da bidat
poliberalni
Vladata i pretstavnicite na najgolemite verski zaednici
kje imaat nova tura razgovori za pobezbolno da gi prifatat
odredbite od noviot Zakon za verskite zaednici. Navodno,
od Brisel doagjaat silni pritisoci za donesuvanje zakon
koj maksimalno kje gi garantira verskite prava i slobodi
na koi vladata se obvrzala. Ako se ima predvid faktot deka
najbrojnite verski zaednici vo drzhavata postignaa
konsenzus - idniot zakonski tekst da ne dozvoluva
registriranje dve verski zaednici od edna veroispoved -
togash sosem e jasno deka sredbite i nema da pominat lesno.
Dotolku povekje shto Makedonskata pravoslavna crkva i
Islamskata verska zaednica veruvaat deka partiite na vlast
ushte go imaat predvid nivniot predizboren angazhman, koj
im donese golem broj glasovi.
Nashi izvori vo vladata velat deka zakonot treba da bide
poliberalen i verskite zaednici mora da ja prifatat
realnosta. Portparolot na Sinodot na MPC, vladikata
Timotej, odbi voopshto i da komentira edna takva mozhnost,
so objasnuvanje deka za takvo neshto prvpat slusha. Vo
praktikata, edna takva zakonska odredba kje ovozmozhi
registriranje verski zaednici koi doprva kje mora da
porabotat na ispolnuvanje na uslovite za zazhivuvanje. Taa
rabota kje bide iskluchivo vo nadlezhnost na sudot, taka
shto od sudskata vlast kje zavisi kako kje gi implementira
liberalnite zakonski reshenija. Vladata ushte ne presekla
i vo optek se dve mozhnosti - ili mnogu skoro, ushte
letovo, kje ja dade vo sobraniska procedura novata
zakonska regulativa, ili kje go odolzhi donesuvanjeto na
zakonot za verskite zaednici ushte za nekolku meseci. Za
vtorata varijanta postoi soglasnost i od Evropskata unija,
koja po sekoja cena bara zakon shto maksimalno kje gi
garantira verskite prava i slobodi na site gragjani. Toa e
obvrska od Brisel i vladata kje ja realizira. Prashanje na
vreme e koga toa i kje go soopshti.
Vo nasoka na donesuvanje poliberalen zakon bea i
minatonedelnite izjavi na generalniot sekretar na NATO Jap
de hop Shefer, koj na samitot na EAPS vo Ohrid istakna
deka vo Makedonija mora da se pochituvaat verskite slobodi.
Na ova dojde ostar komentar od MPC deka zakonite se pravat
za Makedonija, a ne za NATO i za EU. Za sovremen i
liberalen zakon se zalozhi i drzhavniot sekretar na
Vatikan, nadbiskupot Domenik Mamberti, koj vo minatiot
vikend beshe vo Skopje.
Vo Ministerstvoto za pravda, koe go izgotvuva zakonskiot
tekst, nikoj ne sakashe da dade izjava. Ministerot Mihajlo
Manevski e nedostapen za komentar, a za sodrzhinata na
zakonot ne saka ili ne smee da zboruva nikoj od tie shto
uchestvuvale vo negovoto kreiranje. Kakva kje bide
konechnata verzija na tekstot, navodno ne znae ni
pretsedatelot na Komisijata za odnosi so verskite zaednici
Zvonko Mucunski. Toj veli deka vo idniot zakon se
implementirani povekje od 80 otsto od baranjata na
Veneciskata komisija i na OBSE, no dali kje ima novi
modifikacii na spornite chlenovi ne sakashe da soopshti. "Poentata
na zakonot ne e da sozdade nered i da odreduva dali nekoj
kje bide registriran ili ne, tuku vo toa deka po osum
godini vakuum verskite zaednici kje dobijat primenliva
regulativa", smeta toj.
Kako i da e, fakt e deka zakonot za verskite zaednici e
zhezhok kosten za sekoja vlast. Okolu negovoto donesuvanje
so godini se taktizira. Minatata vlast ne se osmeli da
donese reshenija so koi verskite zaednici kje gi svrti
protiv sebe, a segashnata vlast ushte od doagjanjeto
vetuva zakon so koj nema da gi narushi dobrite relacii.
Kolku kje im uspee toa, kje se vidi vekje po prvata sredba
so verskite lideri. (Utrinski vesnik)
VRANISHKOVSKI GI GUBI PRIVRZANICITE
Monah na Jovan se ozhenil i ja napushtil POA
Arhimandritot Sofronij zaminal od prestojuvalishteto na
Pravoslavnata orhridska arhiepiskopija vo seloto Staro
Lagovo, prilepsko, i se ozhenil. Selanite velat deka
Sofronij se ozhenil za prilepchanka, profesorka po
angliski jazik, i bil revoltiran od toa shto ne stanal
vladika na POA. So toa bratstvoto na Jovan Vranishkovski
zagubi ushte eden monah. Nashite izvori velat deka
Sofronij se chuvstvuval marginalizirano i revoltirano
poradi toa shto David i Maksim stanale vladici, a toj ne.
Denovive bile sobrani drugite monasi i Vranishkovski, no
pri nashata poseta na prestojuvalishteto, vo seloto
nemashe nikoj. Selanite velat deka ne znaat vo koj pravec
se upatile drugite monasi.
Vo januari trojca monasi ja napushtija POA na
Vranishkovski. Od lichni prichini togash si zamina
monasite Maksim, Dionis i Porfirij. (Vreme)
G. TIMOTEJ:
Zakonite gi nosime za nas, a ne za NATO
"Zakonite shto gi nosime vo Republika Makedonija gi nosime
pred se' za gragjanite, a ne gi nosime ni za NATO ni za
Evropa", reche vchera debarsko-kichevskiot mitropolit g.
Timotej. Toa e negova reakcija na neodamneshnata izjava na
generalniot sekretar na NATO Jap de hop Shefer, koj na
samitot na EAPS vo Ohrid istakna deka vo Makedonija mora
da se pochituvaat verskite slobodi. "Site verski zaednici,
ne samo MPC tuku i Islamskata verska zaednica i
Katolichkata crkva, se ednoglasni za zakonot za verskite
zaednici, osven nekoi sitni protestantski grupacii koi
lovat vo matno i baraat nekakva liberalizacija vo verskoto
dejstvuvanje. Ako na site crkvi i verski zaednici im
odgovara zakonot, zoshto sega treba nekoj otstrana da ni
kazhuva shto da pravime", reche portparolot na MPC.
Vladikata Timotej istaknuva deka nema potreba od menuvanje
na stavot na MPC vo vrska so zakonot za verskite zaednici
bidejkji, kako shto reche, makedonskite struchnjaci shto
gi podgotvuvaat zakonite najdobro znaat kakvi propisi ni
trebaat. "Nie kako MPC veruvame deka kje se donese zakon
shto kje bide vo polza na makedonskiot pravoslaven narod i
na Crkvata", reche g. Timotej. (Dnevnik)
PO POVOD 40-GODISHNIOT JUBILEJ NA MPC
Mitropolitot Kiril i Boris Trajanov ja ispeaja "1762 leto"
Poloshko-kumanovskiot mitropolit g. Kiril, operskiot
pejach Boris Trajanov i otec Aco Candovski ja snimija
antologiskata pesna na Grigor Prlichev 1762 leto vo
ramkite na chestvuvanjata na 40-te godini samostojna i
avtokefalna Makedonska pravoslavna crkva. Pesnata shto i'
e posvetena na sudbinata na crkvata e snimena vo
Makedonskata radio-televizija vo pijano pridruzhba na
Todor Trajchevski.
Makedonsko radio - Radio Skopje kje gi emitira
ekskluzivnite svedoshtva i besedenja na vladikata Kiril,
koj e potpisnik na odlukata za celosna avtokefalnost na
MPC, na 11 juli vo 20.30 chasot na site svoi frekvencii,
na internet i na satelit. Na Makedonsko radio vo
praznichnata programa za nastanot shto pred 40 godini na
17 i 18 juli se odrzha vo Ohrid kje bidat objaveni i
svedoshtvata na site dosegashni arhiepiskopi na MPC:
Dositej, Gavril, Angelarij, Mihail i Stefan. Ovaa
programska, duhovna i umetnichka sodrzhina so besedenjeto
na vladikata Kiril i so dvete verzii na pesnata 1762 leto
kje bide objavena na kompakt-disk shto kje im bide podaren
na site radiochasovi na makedonski jazik vo svetot, na
eparhiite na MPC, na Bogoslovskoto uchilishte i
Teoloshkiot fakultet i na chlenovite na Svetiot sinod na
MPC. Produkcijata na diskot e na Radio Skopje, a avtor i
urednik e Stojan Trenchevski. (Dnevnik)
PO IZBUVNUVANJETO NA AFERATA VO SRBIJA
MVR kje gi proveruva zdelkite so Mile Dragikj
MVR kje gi proveri zdelkite na makedonskata vojska i
policija za nabavka na oprema i uniformi od srpskiot
proizvoditel Mile Dragikj, koj vo Belgrad e obvinet za
nezakonski dogovor so poraneshnata Vojska na Srbija i Crna
Gora vo visina od okolu 300 milioni evra. Makedonskata
vojska i policija potvrdija deka nabavuvale uniformi i
oprema od srpskata firma od 2001 do krajot na 2005 godina.
MVR nabavilo pogolemo kolichestvo uniformi od taa firma vo
2001 godina. "Dosega ne sme dobile izvestuvanje od
istragata vo Belgrad deka otkrile krivichni dela i vo
dogovorite so Makedonija, no kje gi proverime site sluchai
za koi ima somnevanje", izjavi portparolot na MVR Ivo
Kotevski. Toj ne precizira koi nabavki se somnitelni. I
portparolot na Ministerstvoto za odbrana Zaharija
Vulgarakis potvrdi deka ARM do pred dve godini nabavuvala
oprema od taa firma.
Sorabotkata so Mile Dragikj i so negovata fabrika vo
Zrenjanin ja pochnale togashnite ministri za odbrana Vlado
Buchkovski i za vnatreshni raboti Ljube Boshkoski vo 2001
godina. So uniformi, chizmi, zashtitni eleci, ranci i
druga oprema od firmata togash se opremuvaa specijalnite
edinici na vojskata i na policijata, no i edinicata Lavovi.
Do denes niedna drzhavna institucija ne dade informacija
za toa kolkavo kolichestvo uniformi i oprema bile nabaveni
i po koja cena. Spored nepotvrdeni informacii, samo
Ministerstvoto za odbrana potroshilo okolu 5 milioni evra
za uniformi i za oprema od Proizvodnja Mile Dragikj. Se
spomenuvaat okolu 12.000 parchinja uniformi. Zdelkata bila
skluchena so neposredna spogodba, po posetata na
delegacijata na makedonskoto ministerstvo na Belgrad vo
oktomvri 2001 godina, koga bil potpishan dogovor za
voeno-tehnichka sorabotka megju dvete zemji. (Dnevnik)
Parite za nepogodi se potrosheni za izbori?!
Drzhavniot zavod za revizija utvrdi deka, namesto za
elementarni nepogodi i za troshoci vo sluchaj na visha
sila, parite od budzhetskata rezerva lani, bez amin od
sobranieto, vladata gi troshela za drugi programi i
proekti . Revizorite gi osporuvaat finansiskata poddrshka
na MRT od 1,7 milion evra, uslugite na edna ekspertska
kukja i edna megjunarodna advokatska firma od Shvajcarija
od okolu milion evra, kofinansiranjeto na eden film so
131.000 evra za koj prethodno bile potrosheni planiranite
1,2 milion evra, podgotovkata na parlamentarnite izbori so
okolu 39.000 evra. Vo revizorskiot izveshtaj za budzhetot
za 2006 godina na odgovornost se povikuvaat prethodniot i
segashniot minister za finansii Nikola Popovski i Trajko
Slaveski. (Spored Dnevnik)
"MILIJARDATA NA CILE" GO PRAZNI DRZHAVNIOT BUDZHET
Tajvanskite dubari vo sudska fioka!
Teche pettata godina otkako beshe podnesena prvata
krivichna prijava za sluchajot Tajvanski krediti, a
aferata e ushte vo sudska istraga. Prijavata beshe protiv
eksdirektorot na Agencijata za razvoj i investicii Sashko
Staninov, za zloupotreba na polozhbata i za falsifikuvanje
isprava, so shto gi oshtetil Agencijata i drzhavniot
budzhet za 82,6 milioni denari. Slednata godina prijavata
beshe dopolneta so zloupotreba na ushte okolu milion
dolari.
Na krajot na 2005 godina prethodnikot na Staninov,
bivshiot lider na DA Vasil Tupurkovski beshe obvinet deka
nezakonski dodeluval krediti od tajvanskata linija i ja
oshtetil drzhavata za okolu 3,7 milioni amerikanski dolari.
Ottogash protiv Tupurkovski, koj vo 1999 beshe
potpretsedatel vo vladata na Ljubcho Georgievski, teche
sudska istraga.
Vo megjuvreme revizorite otkrivaat deka malverzaciite so
kreditite prodolzhile. Togash vladata povela istraga shto
traela cela godina. Bilo utvrdeno deka ne se pochituvala
ni edna od obvrskite od dogovorot za dobivanje tajvanski
kredit. Otkako vladata videla kako Tupurkovski gi deli
tajvanskite pari, na 19 oktomvri 1999 godina ja blokirala
smetkata na Agencijata, no pet meseci podocna ja
odblokirala. Na 14 mart 2000 godina utvrdila deka
tajvanskite pari se kredit, a ne donacija, i ja obvrzala
Agencijata da gi deli parite spored razvojnite programi i
so celosno pochituvanje na bankarskite proceduri za nivno
vrakjanje. "Ovie sluchai gi istrazhuvashe skopskoto
obvinitelstvo, no poradi nachinot na koj se vrshele
malverzaciite gi prezede oddelot za borba protiv
organiziraniot kriminal i korupcijata. Spoeni se vo eden
predmet i za niv se vodi istraga vo skopskiot Osnoven sud
1", objasnuvaat vo Obvinitelstvoto.
I dodeka istragata teche, revizorite otkrivaat novi
zloupotrebi. Tie utvrdile deka podocnezhnoto rakovodstvo
na Agencijata ne gi aktiviralo hipotekite za da gi naplati
nenamenski dodelenite krediti, tuku vo 2005 godina
netransparentno skluchuvalo dogovori za nivno
reprogramiranje. Revizorite ne nashle evidencija za toa
komu i pod koi uslovi mu se delele tajvanskite krediti i
grantot vo visina od 25 milioni amerikanski dolari. Nemalo
evidencija ni za replasiranite krediti od 7,4 milioni i
stanbenite krediti od nad milion dolari. Konstatiraat deka
kreditite se dodeluvale nenamenski, bez pochituvanje na
kriteriumite i sprotivno na Spogodbata za zaem, shto beshe
skluchena megju tajvanskata banka i drzhavata.
Revizijata ne e ubedena ni deka namenski bile potrosheni
chetiri milioni denari za nadomestok na sudski troshoci i
kamati za zagubeni sudski sporovi. (Spored Dnevnik)
REZIL
Pratenicite potroshile 700.000 evra za prevoz so privatni
vozila
Vo 2006 godina pratenicite potroshile 43 milioni denari
ili 700.000 evra za doagjanje na rabota so privatni vozila.
Od tie pari se isplateni pomalku od polovinata, 18 milioni
denari ili 300.000 evra. Drzhavnata blagajna po taa osnova
im dolzhi na narodnite izbranici ushte 25 milioni denari,
odnosno 400.000 evra, shto planira da gi vrati vo tekot na
ovaa godina. Ova go konstatiral Drzhavniot zavod za
revizija pri uvidot vo smetkovodstvenata evidencija na
Sobranieto, ukazhuvajkji na fiskalnite implikacii vrz
budzhetot. "Se doveduva vo prashanje opravdanosta na
isplatata na tie nadomestoci", stoi vo preporakata na DZR,
koj bara od Sobranieto da "vospostavi soodvetni kontrolni
mehanizmi shto bi garantirale deka nadomestocite na
pratenicite se isplakjaat za celta".
Stanuva zbor za stavka koja vsushnost pretstavuva
nadomestok za koristenje avtomobili vo lichna sopstvenost
za sluzhbeni celi, a se formira taka shto za sekoj izminat
kilometar se isplatuvaat 30 procenti od prodazhnata cena
na litar gorivo. Istovremeno, pratenicite imaat pravo da
bidat obeshteteni i za plakjanje patarini. Megjutoa,
revizorot objasnuva deka pratenicite ne praktikuvale da
prilozhuvaat fiskalni smetki ili sluzhbeni beleshki koi bi
dokazhale deka sopstvenoto vozilo navistina go koristele
za potrebite na sluzhbata! Pratenicite od glavniot grad i
od pobliskite gradovi komentiraat za svoite kolegi od
vnatreshnosta deka, patuvajkji po nekolkumina vo edno
vozilo, zarabotuvale plus plata?! (Utrinski vesnik)
OLI REN
Makedonija ne e podgotvena za hashkite sluchai
Evrokomesarot Oli Ren izrazi rezerva okolu podgotvenosta
na sudstvoto vo Makedonija da gi prezeme chetirite
otvoreni sluchai vo Hag za voenite zlostorstva na ONA. Na
zaednichkata tribina so Karla del Ponte minatiot vtornik
vo Brisel, toj izjavi deka e neophodno da se osigura deka
sudovite vo Makedonija se sposobni da sprovedat vakvi
visokoprofilni procesi, a vo momentov toa ne e sluchaj
zatoa shto reformite vo taa oblast ushte se vo tek. "Ochekuvame
rabotata na Javnoto obvinitelstvo, na sudiite i na
Sudskiot sovet da bide na nivoto shto se bara od
zemja-kandidat za chlenstvo, zashto chetirite sluchai se
predizvik", izjavi Ren dodavajkji deka vo zemjite-chlenki,
pa i vo Obvinitelstvoto vo Makedonija, postoi stav deka
kvalitetot na procesot e povazhen od toa koga kje se
vratat sluchaite.
Nasproti negoviot stav, glavnata obvinitelka vo Hag Del
Ponte povtori vo Brisel deka planira chetirite sluchai na
voeni zlostorstva vo Makedonija da gi vrati vo Makedonija
pred da zamine od funkcijata naesen. Spored nea, se cheka
samo na zeleno svetlo od makedonskite vlasti, pa prashanje
na vreme e koga sluchaite kje se vratat vo zemjata. "Se
borevme vo 2001 godina so makedonskite vlasti da gi
dobieme sluchaite, no po odlukata na Sovetot za bezbednost
za kompletiranje na procesot na sudenjata ne mozhevme da
zavrshime so istragite. Pred dve godini ne' sovetuvaa deka
treba da se donesat novi zakoni vo Makedonija i da se
podgotvat sudiite. Sega se napraveni pozitivni chekori vo
zemjata i ochekuvame zeleno svetlo da gi vratime nazad",
objasni Del Ponte, naglasuvajkji deka istragite za niv kje
treba da se dokompletiraat. Spored nea, kolku pobrzo kje
se podgotvi Makedonija za sluchaite tolku pobrzo kje se
vratat, zashto Hag e podgotven da go napravi toa ushte
sega.
POLITICHKI DIKTAT VO SUDOVITE
Komandant Leka lesno e osloboden
So Sudskiot sovet vo kancelarija, samo zapisnichar,
obvinitel i pomoshnik na advokatot, sudijata Ajrula Idrizi
ekspresno go oslobodi poraneshniot komandant na ONA Daut
Redzhepi-Leka, koj e sega pratenik na DPA. Vaka tvrdat
izvori shto se upateni vo sudskiot proces protiv
obvinetiot Redzhepi za pomaganje vo chedomorstvo, koj ne
se pojavi vo tetovskiot sud. Osloboditelnata odluka
sudijata Idrizi ja obrazlozhi so nedovolni dokazi za
deloto za koe se tovari obvinetiot.
Od DUI velat deka vakvata presuda e samo dokaz za toa deka
sudot e pod politichki diktat i deka se narushuva i
ugledot na parlamentot. "Tragichno e toa shto vo moment
koga politichkata elita se zalaga za reformi vo sudstvoto,
se pokazhuva deka vlasta nema volja za toa. Ugledot na
parlamentot e prikazna za sebe, koga glasachite gi
pretstavuva pratenik so edno takvo dosie", veli
portparolkata na DUI Ermira Mehmeti. Od SDSM velat deka ne
sakaat da komentiraat sudski odluki, no sepak vo ovaa
situacija postoi neshto shto ne mozhe da ne se zabelezhi.
"Ne sme nie kako Nikola Gruevski da komentirame sudski
odluki. No, stanuva simptomatichno toa shto sekogash koga
VMRO-DPMNE i DPA se na vlast, vladini funkcioneri se
osloboduvaat od obvinenija", velat vo SDSM. Za razlika od
opozicijata, partiite od vladinata koalicija ne bea
raspolozheni da zboruvaat za odlukata na tetovskiot sud.
Daut Redzhepi-Leka beshe obvinet deka vo noemvri 2000
godina i' pomognal na edna devojka od Moldavija, koja
rabotela vo negoviot bar vo Neproshteno, da se oslobodi od
bebeto shto go rodila, za da mozhe da prodolzhi da raboti
kako tancharka! Vo 2001 godina tetovskiot sud presudi edna
i pol godina zatvor za majkata na bebeto Lilija Chernat i
za medicinskata sestra shto ja porodila. Majkata tvrdeshe
deka i' go odzele bebeto, no sepak odlezha 8 meseci zatvor,
po shto beshe proterana od Makedonija. Procesot protiv
Redzhepi se odlagashe 46 pati, zashto toj ne se
pojavuvashe na sudskite rochishta! Komandant Leka se
pojavi vo Sobranieto otkako beshe simnat od poternicata za
sluchajot na 12-te kidnapirani Makedonci. Toa dosie sudot
ushte go drzhi otvoreno. (Shpic)
MINISTERKATA RAFAJLOVSKA SE BRANI
Nema etnichko chistenje vo Ministerstvoto
Ministerkata za ekonomija Vera Rafajlovska tvrdi deka vo
Ministerstvoto za ekonomija nema etnichko chistenje, kako
shto informiraat albanskite mediumi. Tie pred izvesno
vreme gi obvinija Rafajlovska i ministerot za finansii
Trajko Slaveski deka ne sakaat Albanci vo svoite resori.
Vo demantot na Ministerstvoto za ekonomija se veli deka e
nekorektno da se koristi nacionalnata pripadnost za raboti
shto se odnesuvaat na kvalitetot na vrabotenite. "Vo
Ministerstvoto za ekonomija 25,4 otsto od vrabotenite se
pripadnici na zaednicite. Site imaa ednakva shansa da
pokazhat rezultati i da dobijat soodvetni rasporeduvanja
na rabotnite mesta soglasno so novata sistematizacija. Se
raboti za kvalitet, a ne za nacionalna pripadnost", veli
Rafajlovska.
Vo demantot se objasnuva deka otpushtenite ili
degradiranite ne rabotele dobro vo sporedba so svoite
kolegi. Za slobodnite mesta kje se raspishe javen konkurs,
a edinstven kriterium za izbor kje bide kvalitetot.
Vo megjuvreme Albancite formiraa sovet shto kje gi
zashtituva od otpushtanja od rabotnite mesta vo drzhavnite
institucii. Sovetot go formiraa 40 Albanci shto smetaat
deka se "zhrtvi" na makedonskite ministri. (Vreme)
VLADIMIR MILCHIN, CHELNIK NA FONDACIJATA "SOROS", ZA 2001
GODINA
Nema samo angeli i samo gjavoli
* Se soglasuvate li so tezata deka vojnata od 2001 godina
ushte trae i deka se vodi so drugi sredstva? Deka se
postavuvaat i se obnovuvaat kulturni spomenici na kartata
kako na shahovska tabla, za shto imashe i revolt, na
primer pri iskopuvanjata na skopskoto Kale?
- Prodolzhuvanjeto na vojnata vo taa smisla vo koja shto
zboruvate e mozhna tokmu zatoa shto nema vistinski
razgovor, ima povekje mitovi otkolku fakti, ima
profitiranje na smetka na toa. Vo Makedonija nemame
soglasnost za hronologijata. Se' ushte ne ni e jasno kade
pukna, vo Tearce ili vo Tanushevci? Nie sega, na primer,
vo Fondacijata se obiduvame da gi soochime razlichnite
hronologii. Sledno e da sostavime kompletna lista na
bibliografija za sudirot vo 2001 godina. Od internet gi
simnavme site sodrzhini za vojnata i tie kje se podlozhat
na analiza. Chetvrtiot segment e da napravime dva tima
recenzenti - Makedonci kje gi recenziraat knigite shto se
napishani na albanski i obratno. Na krajot kje gi
sporedime, da si kazhat shto imaat za interpretacijata na
sudirot. Ednash vekje da gi spushtime na zemja rabotite,
da dojdeme do nivoto na faktite... Znachi, seriozniot
razgovor za 2001 godina podrazbira razgovor shto se bazira
na fakti. Mislam deka varijantata vo koja mislime deka
treba da ochekuvame ednostavna formula - nema da opstane.
Toa e sudir so povekje komponenti i prichini. Tuka e
sigurno deka kje nastradaat romanticharskite mitovi,
sigurno kje nastradaat tie shto se obiduvaat da pravat
karieri na toa - pred sudot na istorijata, ne znachi toa
deka kje gi zagubat partiite. No, na 2001 godina nema da
mozhe da se pravi politichki kapital vo koj edni kje bidat
jagninja i angeli a drugi gjavoli. (Od podolgoto intervju
vo Shpic)
SHANSA ZA BIZNISMENITE SO IDEI
Biznis-angeli nad Makedonija
Mrezhata na t. n. biznis-angeli, odnosno fizichki lica ili
kompanii shto se finansiski mokjni, vo Makedonija kje
pochne da se plete od septemvri. Vo mrezhata bi imalo
najmalku pedesetina angeli koi imaat na smetkite
shestcifreni iznosi evra, so koi bi im obezbedile
finansiska i ekspertska poddrshka na tie shto se
zainteresirani za razvivanje sopstven biznis.
Vakviot nachin na finansiranje pretpriemachi koi, osven
idejata, nemaat nikakva druga poddrshka, e prisuten vo SAD
i vo Zapadna Evropa, a vo Makedonija kako del od
programata za konkurentnost i inovativnost na malite i
srednite pretprijatija treba doprva da se razviva.
Ova bi trebalo da bide edna od prvite mrezhi na
biznis-angeli vo regionot.
Idejata e stara vekje polovina godina, ushte od Forumot za
razvoj na malite i srednite pretprijatija, koga
biznis-angelite bea spomenati kako ushte edna nishka shto
nedostiga za razvojot na sektorot na mali i sredni
biznisi. Spored proektot, mrezhata kje se organizira po
principot centar i dva istureni punkta, odnosno vo Skopje
i vo istochna i vo zapadna Makedonija. Bidejkji Makedonija
e eden vid krstosnica na Balkanot, a biznis-angelite
obichno investiraat vo radius od 100 do 200 kilometri od
svoite zhivealishta, ekspertite procenuvaat deka Skopje e
dobra lokacija za shirenje na mrezhata na biznis-angeli.
"Lugjeto ushte ne se zapoznaeni so terminot biznis-angeli,
no ova e prekrasna mozhnost da se pridvizhi domashniot
kapital i da se investira vo razvojot na stopanstvoto.
Iako oficijalno biznis-angelite ne postojat vo zemjava,
mnogumina odgovaraat na opisot, toa se najchesto rodninite
ili prijatelite shto go poddrzhale proektot ili idejata za
razvoj na nov biznis. So formiranjeto na mrezhata lugjeto
so dobra ideja za biznis kje znaat kade da se obratat za
da dobijat finansiska poddrshka", veli Goran Ivanov,
sovetnik vo Agencijata za razvoj na pretpriemnishtvoto.
I makedonskite biznismeni se zainteresirani za mozhnosta
da go investiraat svojot kapital vo dobra i svezha ideja
za biznis i da mu dadat poddrshka na inventivniot
pretpriemach koj ne mozhe da gi izdrzhi visokite kreditni
stapki na bankite. "Ako vidam deka idejata e dobra i
chovekot e chesen, zoshto da ne", veli Vladimir
Todorovikj, sopstvenik na Tineks marketite, na prashanjeto
dali bi bil nechij biznis-angel. (Vreme)
Shto se biznis-angeli?
Akademik Taki Fiti objasnuva shto se' pravat
biznis-angelite: "Biznis-angelite se neformalen izvor na
rizichen kapital za finansiranje mali i sredni
pretprijatija, koj e mnogu razvien vo svetot, osobeno vo
SAD, Avstralija i Kanada, a se' povekje i vo zemjite na
Evropskata unija. Tie se bogati poedinci, poraneshni
menadzheri ili pretpriemachi, koi gi investiraat svoite
pari vo zamena za akcii vo biznisot. Pokraj pari, tie
vlozhuvaat vo firmite i ekspertiza, odnosno im pomagaat na
pretpriemachite vo vodenjeto na biznisot, so znaenjeto
shto go steknale dodeka bile aktivni. Ako biznisot pochne
da raste, raste i cenata na akciite, a tie mozhat da gi
investiraat zarabotenite pari vo novi pretpriemachki
potfati".
PREKU SVETSKIOT SINDZHIR KOSTA KOFI
Srpskata "Delta" sepak vleguva vo Makedonija
Srpskiot holding Delta na tajkunot Miodrag Mishkovikj
sepak kje vleze na makedonskiot pazar. Kompanijata Delta
sport, koja e del od holdingot, potpishala 15-godishen
franshizen dogovor so svetskiot sindzhir na kafeterii
Kosta kofi, koj vekje vo slednata godina kje otvori
sindzhir na vakvi lokali vo Makedonija, Albanija, Crna
Gora, Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Slovenija. Planirano
e za pet godini vo tie zemji da se otvorat 100 kafeterii,
za shto e predvideno da se vlozhat okolu 200.000 evra.
Mishkovikj preku kompanijata Delta M trebashe da izgradi
sindzhir supermarketi vo Makedonija, no vladata na
premierot Nikola Gruevski minatata godina reshi da go
raskine dogovorot so holdingot zatoa shto bil nezakonski,
a parite od kupoprodazhbata na zemjishteto na koe trebashe
da se gradi trgovski centar vo Skopje ne bile uplateni vo
zakonskiot rok.
Kosta kofi so 573 lokali e najgolem sindzhir na kafeterii
vo Velika Britanija, a vo 19 drugi zemji ima ushte 189
svoi objekti. Go osnovale brakjata Bruno i Serdzho Kosta
od Italija vo 1971 godina. (Vecher)
STRANSKI INVESTICII
Drzhavata kje gi pomaga strancite i so 50 otsto
Amerikanskata kompanija Dzhonson kontrols koja vo
ekonomskata zona Bunardzhik kje gradi fabrika za
avtomobilski delovi, no i site drugi potencijalni
investitori shto kje reshat da vlozhat vo Makedonija,
pokraj danochnite beneficii mozhat da ochekuvaat i
drzhavna pomosh. Soglasno so Zakonot za drzhavna pomosh,
visinata na pomoshta mozhe da bide do 50 otsto od
vrednosta na investicijata ili od iznosot na platata na
vrabotenite vo novootvorenite rabotni mesta za period od
dve godini! Vo konkretniot sluchaj so Dzhonson kontrols,
toa znachi deka drzhavata bi uchestvuvala so okolu 10
milioni amerikanski dolari sopstveni sredstva, zashto
kompanijata najavi deka vo prvata faza od investicijata
kje vlozhi okolu 20 milioni dolari.
Kon sredinata na juni Komisijata za zashtita od
konkurencija donela odluka deka Dzhonson kontrols mozhe da
dobie na ime drzhavna pomosh 10 milioni dolari, ili okolu
8,8 milioni evra, shto prethodno go odobri Komisijata za
drzhavna pomosh. Vsushnost, so tie sredstva vladata treba
da gi sozdade tehnichkite preduslovi za start na
izgradbata na fabrikata vo Bunardzhik. Spored portparolot
na vladata Ivica Bocevski, drzhavnata pomosh ne znachi
deka nekomu kje mu se dadat pari na raka, tuku tie
sredstva se nameneti za sproveduvanje na aktivnite
politiki za podgotovka na zonata Bunardzhik, shto e
kazhano povekjepati dosega. Slichni beneficii davaat i
drugite evropski zemji, a osobeno poznata po toa e Irska.
Na poslednata sredba megju makedonskata vladina delegacija
i Evropskata komisija beshe sugerirano deka treba da se
menuva Zakonot za tehnoloshko-industriski razvojni zoni,
zashto nudi pregolemi beneficii za stranskite investitori,
shto ne e vo soglasnost so evropskoto zakonodavstvo.
Zakonot treba da pretrpi izmeni vo delot na
konkurencijata, shto znachi deka treba da se namalat
golemite privilegii za investitorite. Vicepremierot Zoran
Stavreski togash izjavi deka vladata mnogu skoro kje gi
inicira zakonskite izmeni i tie kje se realiziraat do
septemvri. I Bocevski potvrdi deka intenzivno se raboti na
izmenite vo Zakonot za industriski zoni soglasno so
preporakite od Brisel, i deka tie kje se donesat vo
septemvri. (Spored Utrinski vesnik)
Makedonija ima tri neiskoristeni rudnici na uranium
Minister za stranski investicii Gligor Tashkovikj pred
patuvanjeto vo Avstralija na sredbi so pretstavnici od
tamoshnata mokjna rudarska industrija izjavi deka vo
Makedonija postojat tri rudnici vo koi ima tragi na
uranium, a koi dosega voopshto ne se eksploatirani.
"Rudarstvoto mozhe da igra golema uloga vo podobruvanjeto
na ekonomskata sostojba na Makedonija. Pred se' zatoa shto
vo ovaa dejnost se vrabotuvaat mnogu lugje, shto e dobro
za efektivna borba protiv nevrabotenosta", veli
Tashkovikj. Toj smeta deka bi bilo mnogu povolno za
Makedonija da se razgleda i da se iskoristi mozhnosta pod
ekoloshko prifatlivi uslovi da se eksploatira uranium,
bidejkji poradi negovata visoka cena Makedonija bi imala
ogromni beneficii. (Vreme)
VLADATA BEZ STRATEGIJA ZA ZASHTITA NA PCHENICATA
Zhitoto odi vo Grcija!
Pchenica od Makedonija se izvezuva vo Grcija iako, kako i
na celiot Balkan, i vo Makedonija godinava ima seriozen
nedostig od lebno zhito?! Spored grubi proceni, od ovaa
zhetva se ochekuvaat prepoloveni prinosi, no i pokraj
predupreduvanjata drzhavata ne mozhe da go zabrani
izvozot. Zemjodelcite od Pelagonija, kade shto zhetvata
privrshuva, tvrdat deka zhitoto odi vo Grcija preku
preprodavachi koi go sobiraat rodot od ambar do ambar.
Plakjaat dobro i vo kesh, a potoa go tovarat vo grchki
vozila koi go nosat preku granica. Se' shto kje soberat,
namesto vo domashnite melnici, go nosat na grchkiot pazar
kade shto ima kusok zhito poradi sushnata prolet. Spored
zhetvarite, otkupnata cena se dvizhi od 8,5 do 9 denari za
kilogram, shto e za dva denara povekje od lani.
"Nemam soznanija za toa deka nashata pchenica ja kupuvaat
Grci, no znam deka se bara i pod drvo i pod kamen. Baraat
i melnicharite i preprodavachite. Melnicite plakjaat i
vednash, no i so pochek od nekolku denovi, dodeka
preprodavachite samo vo kesh. Voopshto ne e vazhno kade
zavrshuva pchenicata, najvazhno e toa shto zemjodelcite ja
davaat za ubava cena, a parite vednash si gi stavaat v
dzheb", veli pretstedatel na Sojuzot na zemjodelcite na
Makedonija Veljo Tantarov.
Ministerot za zemjodelstvo Aco Spasenoski izjavi deka nema
soznanie za izvoz na makedonska pchenica vo Grcija. Toj
veli deka slushnal deka ima golem interes za otkupuvanje
na pchenicata od sosednite zemji. "Makedonija ne mozhe da
zabrani izvoz na pchenica. Mozheme samo da ja sledime
sostojbata i, ako e potrebno, da se napravi interventen
uvoz", veli Spasenoski.
STRUMICA
Otvoren e Detski grad
Strumichani go dobija prviot detski grad vo Makedonija.
Smesten vo golemiot gradski park, toj pretstavuva
vistinska atrakcija za decata. Dvaeset gumeni nishalki,
sportski igralishta i zamoci kakvi shto dosega decata
gledaa samo vo filmovite, otsega kje bidat mesta na koi
tie kje pominuvaat najmnogu vreme. Na detskiot grad,
pokraj decata, mu se raduvaat i nivnite roditeli, babi i
dedovci, velejkji deka ova e prekrasno i bezbedno katche
kade shto najgolem del od vremeto kje mozhat da go pominat
nivnite najmili. Detskiot grad se prostira na povrshina od
6.500 kvadratni metri i vo nego kje mozhe da se rekreiraat
500 deca dnevno. Za nivnata bezbednost i za higienata kje
se grizhat vrabotenite vo JPKD Komunalec. Detskiot grad
chini 3 milioni i 200 iljadi denari, shto se obezbedeni od
budzhetot na Opshtina Strumica
Za dva tona lubenici - 1.000 denari
Na pazarot na golemo Kolit vo Koleshino vo sredata bea
parkirani nad 200 traktorski prikolki so lubenici, a
cenata padna samo na 1 do 2 denara za kilogram?! Kako
nikogash dosega prvata berba se prodavashe po tolku niska
cena i so slab interes od trgovcite. Obezvrednuvanjeto na
zemjodelskiot trud kulminirashe popladneto, koga malkute
trgovci shto se pojavija na pazarot za prikolka od dva
tona lubenici ponudija samo 1.000 denari. "Ova e propast
za nas i, ako ne se intervenira vo narednite denovi, toa
kje bide kraj. Od visokite temperaturi bostanot kje izgori
na nivite, a nie kje ostaneme bez pari za zhiveenje i
dolzhni vo zemjodelskite apteki za semeto i za
repromaterijalite", izjavi Vancho Stojanov, zemjodelec od
seloto Borisovo, koj dva dena gi cheka trgovcite na
pazarot vo Koleshino. Zbuneti i razocharani, bostandzhiite
ne mozhat da sfatat shto se sluchuva ova leto so
lubenicite i zoshto tie ne se interesni za trgovcite. "Od
nekoj trgovec shto kje prosheta po pazarot slushame deka
site sosedni zemji si imale vekje sopstveno proizvodstvo i
nemalo kade da gi izvezuvaat nashite lubenici. Po deset
dena mozhebi kje se promenela sostojbata, no dotogash
lubenicite kje prezreat na nivite i kje treba da im gi
frlime na kravite", veli Vane Popov, zemjodelec od seloto
Gabrovo. (Utrinski vesnik)
BITOLA
Shvedska donacija vo vrednost od 30.000 evra
Treta humanitarna donacija po red, vo visina od 30.000
evra (aparatura i potroshen medicinski matrijal) denovive
pristigna vo Klinichkata bolnica vo Bitola, a ja donirashe
drzhavnata bolnica vo gradot Halmshtad. Taa beshe
obezbedena blagodarenie na kontaktite na gradonachalnikot
Vladimir Taleski i direktorot na bitolskata bolnica Dimche
Kuzmanovski so makedonskite iselenici vo Shvedska. Od
imeto na makedonskite iselenici od Halmshtad se obrati
Risto Stojovski.
"Zdravje za site"
Vo organizacija i po inicijativa na Ministerstvoto za
zdravstvo, a vo koordinacija i so posredstvo na Zavodot za
zdravstvena zashtita, i vo Bitola kako i vo drugite
opshtini vo Makedonija se organiziraa prvite besplatni
pregledi pod mototo Zdravje za site. Vo parkot kaj
ploshtadot Magnolija gragjanite imaa mozhnost da gi
dobijat besplatnite preventivni pregledi shto gi vrshea
lekarski ekipi od Zavodot za zdravstvena zashtita i od
Brzaa pomosh. Spored ochekuvanjata oddzivot beshe golem,
zashto za besplatno merenje shekjer i holesterol vo krvta,
kako i za preventivnite pregledi - krven pritisok, telesna
tezhina i visochina, indeks na telesna masa i za
lekarskite soveti imashe golem broj zainteresirani, koi
bez knishki i bez pari gi izvrshija pregledite. Zdravje za
site e akcija shto kje ja organizira Ministerstvoto za
zdravstvo vo narednite chetiri meseci, dvapati nedelno.
Dalekosezhno, ova kje znachi grizha za zdravo naselenie,
navremeno i preventivno otkrivanje i lekuvanje na razni
zaboluvanja i zdrava i posrekjna populacija. (Tekst i
foto: Sasho Ristevski)
|
|
|
|
|
| |
|
New Page 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pisma do Urednikot
Letter to the Editor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
