POPIS 2007
SE KAZHAVME SITE ILI PAK SE KRIEVME?

Po dolgo ochekuvanje konechno gi obelodenija brojkite od minatogodishniot popis. Za nas - Makedoncite, dilemata dali site se zapishavme ispravno ili ne, ostanuva da lebdi i ponatamu. I pokraj golemata kampanja kako treba da gi popolnuvame formite, ochigledno e deka za mnogumina toa ostanalo nejasno. SHto ne naveduva na takov zakluchok? Vo grafata za jazici koi gi zboruvate doma - 4,666 graggani stavile Juzhnoslavjanski. Ne velam deka site do eden se Makedonci, no dokolu razmislite podlaboko, kazhete mi koj drug bi mozhel da go napishe toa? Bugarite? Srbite? Hrvatite?... Se somnevam. Najgolemi se mozhnostite pogolemiot broj od niv da se "zaskitani" Makedonci. Slichna e sostojbata i so zemjata na ragganje. Ovaa grafa ne ja popolnile duri 704,153 Avstralijci. Ne tvrdam deka site se Makedonci, ne sum zabegal do tamu, no deka odreden broj od nas, dojdeni od Jugoslavija, Grcija i Bugarija, nesakajkki da gi napishat iminjata na tie zemji, ednostavno, namesto da napishat Makedonija - ja izostavile taa grafa, bidejkki vo vremeto koga tie doaggale, taa "ne postoela". Toa e odgovorot shto go dobiv od eden moj poznanik koj samiot mi kazha deka ne sakal da stavi Jugoslavija zatoa shto toj doshol so jugoslovenski pasosh. Mozham da zamislam kolkav e brojot na licata koi ne sakale da stavat Grcija, od prichina shto ne sakaat imeto da go spomnat. Ne e lesno preku nokk "site ovci da se vratat vo matichnoto stado". Posebno so ovie nashi pastiri. Ova, onaka, bibliski.
***
V petok, vo poseta na Avstralija pristignuva ministerot bez resor vo Vladata na Republika Makedonija, Gligor Tashkovikk (na slikata), koj e zadolzhen da obezbeduva stranski vlozhuvanja vo Makedonija. Tashkovikk posetata na nashata vtora tatkovina kke ja zapochne vo Pert kade kke bide prechekan od pochesniot konzul na Republika Makedonija vo ovaa drzhava Zoran KKoseski i od pretstavnici na politichkiot vrv na Zapadna Avstralija.
Posetata na Tashkovikk e od golemo znachenje, posebno koga se znae kolkavi sredstva bea potrosheni na promoviranje na kampanjata "Investirajte vo Makedonija". Da se razbereme, toa mozhebi ne se nekoi golemi sredstva za drugi drzhavi shto toa go pravat na mesechna osnova, no za Republika Makedonija toa beshe golem chekor kon svetot na biznisot i ochekuvanjata na javnosta bea ushte pogolemi. Za zhal, rezultatite od vakvi kampanji ne doaggaat preku nokk, no javnosta vo Makedonija, ednostavno nema vreme za chekanje, pa zatoa, ne taka retko, Tashkovikk i negoviot kolega za obezbeduvanje na stranski investicii (ministerot Vele Samak) naiduvaat na ostri kritiki od tamoshnite mediumi. Pari se baraat odma, vednash, a ne samo so shetanje po svetot i vetuvanja, kako shto ja tolkuvaat negovata rabota pogolemiot broj Makedonci.
Da se nadevame deka negovata poseta na Avstralija kke ostavi tragi i deka nekoja firma kke "zagrize" i kke ja prifati golemata ponuda na Makedonija, kako zemja so najnizok lichen i kompaniski danok vo Evropa. Nam ni ostanuva da mu posakame mnogu srekka vo negovata misija.
***
Minatata nedela bev shokiran od soznanieto deka del od nas i natamu rovari protiv odredeni makedonski institucii i lichnostite koi rabotat vo niv. Ovaa informacija ja doznav od sekretarka na eden viden minister vo vladata na Hauard. Namesto da gi upotrebuvame site sili kon pomaganje vo razreshuvanjeto na problemot so imeto i da pishuvame protestni pisma vo taa nasoka, del od nas gubi vreme vo klevetenje na lica koi izvrshuvaat rabota za interesite na Republika Makedonija. Do koga? Mora da nauchime edna lekcija od site nashi prijateli i neprijateli. Ako nema "mir vo kukka", najdobroto reshenie e dijalog, megguseben razgovor za nadminuvanje na "bolnata tochka", a ne posegnuvanje po glavi. Mozhete da gi zamislite Avstralijcite koga kke dobijat vakvi pisma? Ne znam dali se smejat ili potsmevaat, ama koga kke vidat vakvi pisma, sigurno si velat "ah, ova mora da se Makedonci". Ochigledno ne ja nauchivme crkovnata lekcija koja i natamu ne chini milioni dolari, no parite se sporedni vo odnos na delbite vo zaednicata. Zarem sakame sega nov front da otvorime, da gi delime site Makedonci na nekoi novi "nashi" i "nivni". Vo edno da sme ubedeni, so vakvi postapki ne dobivame nitu eden poen vo politichkiot krug na Avstralija, samo potsmevanje i novo frlanje vo kosh, kade so vakvo odnesuvanje % ni e mestoto.
Obidete se da go smenite prokletstvoto od minatoto koga najgolemite makedonski sinovi bea nishteni od Makedonci. Ova e 21-vi vek, pochetok na makedonskoto budenje, barem jas taka sakam da razmisluvam.
Vash,
Ljupcho Stankovski

Makedonskiot jazik petti na listata na evropskite govorni jazici vo Avstralija
Duri 67.883 zhiteli na Astralija, pokraj sluzhbeniot angliski, go govorat i makedonskiot jazik, pokazhuvaat objavenite podatoci na Avstraliskiot zavod za statistika od minatogodishniot popis na naselenieto.
Spored ovie podatoci, makedonskiot jazik e na petto mesto meggu evropskite jazici koi se zboruvaat vo Avstralija.
Na prvo mesto meggu govornite jazici e italijanskiot, koj go zboruvaat 316.894 lica, a po nego sleduvaat grchkiot so 252.216, shpanskiot so 97,996 i germanskiot so 75.625 govoriteli.
(MIA)

SPORED REZULTATITE OD MINATOGODISHNIOT POPIS
NE IMA SE POVEKE

Minatata nedela bea objaveni oficijalnite rezultati na popisot shto vo avgust lani beshe izvrshen vo Avstralija. Tie pokazhuvaat deka vo vo periodot od pet godini brojot na Makedoncite se zgolemil za 2,5 procenti ili okolu 2.100 lica: od blizu 81.900 vo 2001 godina na rechisi 84.000 lani. Stanuva zbor za lica koi Makedonija ja navele kako zemja na ragjanje na eden ili dvata roditela. Nad 85 otsto od niv zhiveat vo dvete najnaseleni drzhavi - Viktorija i Nov Juzhen Vels, pri shto Melburn e „najmakedonskiot“ avstraliski grad. Od druga strana, blizu 68.000 lica (nad 5 godini) na popisot go prijavile makedonskiot kako jazik shto go zboruvaat doma. Podatocive pokazhuvaat deka makedonskata zaednica e megju povitalnite, za razlika od, na primer, grchkata i srpskata chija brojnost belezhi opagjanje. Inaku, rezultatite na lanskiot popis na naselenieto i zhivealishtata pokazhuvaat deka prosechniot Avstraliec e star 37 godini i e del od semejstvo so dve deca. Toj vo prosek zarabotuva 400.600 dolari „pred danok“ i plakja po 1.300 dolari mesechno za kredit za stan ili kukja. Za razlika od nekoi damneshni vreminja, koga mazhite bea daleku pobrojni, denes vo Avstralija zhiveat 250.000 zheni povekje odoshto mazhi. Statistikite, sepak, pokazhuvaat deka nacijata staree. Pred 10 godini prosechnata vozrast na Avstralijcite beshe 34 godini, a vo 2001 35. Vo izminatata decenija brojot na licata na 65 godini ili postari se zgolemi za rechisi polovina milion, ili od 10 na 13 otsto na celokupnoto naselenie. Starosnata grupa od 55 do 64 godini za 10 godini narasna od devet na 11 otsto od naselenieto. Od rechisi 20 milioni Avstralijci prebrojani vo avgust 2006, blizu edna chetvrtina se postari od 55 godini. Juzhna Avstralija ima prosechno najstaro naselenie. Prosechnata starost vo taa drzhava se zgolemi od 35 godini vo 1996 na 39 lani. Popisot pokazha i deka brojot na licata vo brak prvpat opadna pod 50 otsto na naselenieto. Poslednive godini se menuva i nacionalnata struktura na doselenicite. Vo oseten porast e brojot na doselenicite od Kina i Indija. Megjutoa, vo Zapadna Avstralija najbrojni nosi doselenici se od Velika Bri tanija i Nov Zeland, iako e zabelezhliv i prilivot od nekoi afrikanski zemji kako Zimbabve i Zambija. Se menuva i trendot na poseduvanje sopstveno zhivealishte. Vo avstraliski ramki, zgolemen e procentot na lica koi kupuvaat stan ili kukja, no e namalen procentot na onie shto zhiveat vo otplateno zhivealishte. Samo 33 otsto od zhivealishtata se otplateni vo 2001 toj procent iznesuvashe 40, a vo 1996 41.

IDNINATA E VO POVEKE BEBINJA

Objavuvajkji gi rezultatite na popisot, federalniot blagajnik Piter Kostelo gi povika Avstralijcite da imaat „edno dete za mama, edno za tatko i edno za zemjata“. Otkako so godini pokazhuvashe postojano opagjanje, stapkata na plodnost konechno zabelezha pokachuvanje od 1,73 deca po zhena vo 2003 godina, na 1,84 lani. No demografite velat deka toa ne e dovolno, zashto e pod takanarechenoto „nivo na obnovuvanje na naselenieto“ koe iznesuva dve bebinja po zhena. Ako toa ne se postigne, Avstralija kje mozhe da go odrzhuva segashniot broj na zhiteli samo so masoven priem na doselenici. Od okolu 1,3 milioni lica za kolku vo izminatite pet godini se zgolemi brojot na zhitelite na Avstralija, rechisi 600.000 bea doselenici od stranstvo.

AVSTRALIJA DOSTIGNA 21 MILION ZHITELI

Avstralija minatiot vikend go dobi 21milionitiot zhitel, glasi procenata na Avstraliskoto statistichko biro. Ovaa procena se zasnovuva na statistichkata pretpostavka deka na krajot na 2006 Avstralija imala 20,852.000 zhiteli i deka ottogash toj broj se zgolemuval za po edno lice sekoi 105 sekundi. Spored statisticharite, sekoja edna minuta i 56 sekundi vo Avstralija se ragja po edno bebe, vo prosek eden zhitel umira sekoi tri minuti i 59 sekundi, a sekoi tri minuti i 15 sekundi po eden nov doselenik. Ekonomskiot bum sekako pridonese procentualno najgolem porast na naselenieto vo tekot na 2006 da zabelezhat Zapadna Avstralija i Kvinslend, dodeka toj e najmal vo NJV i Tasmanija. Rezultatite od minatogodishniot popis pokazhuvaat deka okolu edna pettina od naselenieto na Avstralija e skoncentrirano vo Sidnej, iako toj e ne samo najgolem, tuku i najskap grad za zhiveenje. Prosechnata nedelna plata vo Sidnej e za okolu 12 procenti povisoka od avstraliskiot prosek, no dodeka Avstralijcite vo prosek plakjaat 190 dolari nedelno za iznajmuvanje stan ili kukja, prosechnata stanarina vo Sidnej iznesuva 250 dolari nedelno. Vo Sidnej stanovite sochinuvaat 26 procenti od zhivealishtata, shto e rechisi dvojno povekje odoshto vo Avstralija kako celina. Mesechnata otplata na kreditite za stan ili kukja vo Sidnej e za okolu 40 otsto povisoka od avstraliskiot prosek, shto e logichen odraz na visokite ceni na zhivealishtata vo Sidnej. Ottuka ne e iznenaduvanje shto brojot na zhitelite na Sidnej raste pobavno odoshto vo drugite glavni gradovi na sojuznite drzhavi i teritorii okolu chetiri procenti od 2001 navamu. Minatogodishniot popis otkri ushte edna karakteristika go izdvojuva Sidnej od drugite avstraliski gradovi: vo nego zhiveat rechisi tri chetvrtini Avstralijci rodeni vo Liban. Ottuka, po angliskiot, arapskiot e jazik koj najmnogu se zboruva vo domovite vo Nov Juzhen Vels, dodeka vo drugite delovi na zemjata toa se kineskite jazici, italijanskiot i grchkiot. Popisot pokazha i deka Juzhna Avstralija ima najstaro naselenie. Prosechnata vozrast na zhitelite na ovaa drzhava vo 1996 iznesuvashe 35 godini, dodeka edna decenija podocna taa dostigna 39. Istovremeno, prosechnata nedelna zarabotuvachka na zhitelite na Juzhna Avstralija lani beshe za 140 dolari poniska od avstraliskiot prosek.

POMOSH ZA SIROMASHTIJATA
Narodni kujni kje hranat 1.800 dushi

Narodni kujni kje se otvorat vo 22 opshtini niz Makedonija. Ministerot za trud i socijalna politika Ljupcho Meshkov najavi deka po eden dneven obrok kje se obezbedi za okolu 1.800 socijalno zagrozeni lica. Proektot kje se sproveduva vo detski gradinki i domovi, prigotvenata hrana korisnikot kje si ja zema so sebe, a mozhno e i mobilni ekipi da ja dostavuvaat hranata do domot na korisnicite. "I pokraj faktot deka vladata pravi reformi i sproveduva agenda shto treba da pridonese za podobruvanje na ekonomskata sostojba, sepak svesni sme za toa deka postojat lugje koi se siromashni i lugje na koi treba da im se pomogne preku vakvi dopolnitelni formi na socijalna zashtita", reche Meshkov.
Za proektot se predvideni 19 milioni denari od budzhetot, a kujnite kje prorabotat otkako Ministerstvoto za finansii kje gi prefrli potrebnite sredstva. Proektot kje pochne vo nekolku opshtini koi gi evidentirale licata. Meshkov se nadeva deka vo ponatamoshniot tek na proektot, so uchestvo na biznis-sektorot, brojot na licata shto kje bidat opfateni so ovoj proekt ushte povekje kje se zgolemi. (Vest)

KUD "JANE SANDANSKI" VO TATKOVINATA
Igraorcite od Melburn na makedonska turneja
Kulturno-umetnichkoto drushtvo Jane Sandanski od Melburn vo tekot na juli kje ima desetina koncerti shto gi organizira vo sorabotka so domakjinot od Skopje - ansamblot za narodni pesni i ora Goce Delchev. Prviot nastap kje go imaat na 15 juli, na Galichkata svadba, naredniot den kje go posetat Kichevo, a na 17, 18 i 19 juli kje prestojuvaat vo Ohrid. Na 20 i 21 juli chlenovite na KUD Jane Sandanski kje gostuvaat vo Makedonska Kamenica i vo Delchevo, na 22 juli vo Star Dojran, a na 24 juli vo Radovish. Na 25 juli tie kje go posetat Leshochkiot manastir, na 26 juli kje go posetat Krushevo, a utredenta kje bidat vo Skopje. Glavnoto pretstavuvanje pred skopskata publika kje bide na festivalot Skopsko leto, na 28 juli na ploshtadot Makedonija, zaedno so domakjinite od Goce Delchev od Skopje. Svojata koncertna turneja vo Makedonija kje ja zaokruzhat na 29 juli, so nastap na festivalot Ilindenski denovi vo Bitola.

Malkumina si spomnaa za Boris Trajkovski
So solzi vo ochite, soprugata i tatkoto na tragichno pochinatiot pretsedatel ja prosledija manifestacijata Spomeni za Boris Trajkovski koja vtora godina po red se odrzhuva na denot na negoviot rodenden. Alejata na velikanite na gradskite grobishta Butel vo Skopje beshe mestoto kade shto malkumina mu oddadoa pochit i polozhija cvekje na grobot na Boris Trajkovski. Za spomenot i za deloto na poraneshniot pretsedatel govorea gradonachalnikot na Butel Petre Latinovski i bliskiot sorabotnik na Trajkovski, profesorot Vlado Popovski.
I pred spomenikot Makedonija vo Strumica so prigodna kulturno-umetnichka programa beshe odbelezhana 51-godishninata od ragjanjeto na vtoriot makedonski pretsedatel. Rech za zhivotot i za deloto na Trajkovski odrzha gradonachalnikot na Strumica Zoran Zaev, a brakjata na Trajkovski Mojsej i Aleksandar so svoite semejstva polozhija svezho cvekje na spomenikot. (Dnevnik)

Prilep kje gradi spomenik na Itar Pejo
Vo Starata charshija vo Prilep kje se podigne spomenik na legendarniot mariovec Itar Pejo. Spored prikaznite, Pejo nikogash ne odel podaleku od Prilep i poradi toa preku nego se prepoznavaat ne samo mariovci, tuku i prilepchani. "Raspishan e oglas za parterno ureduvanje na delot od Starata charshija kade shto kje bide postavena skulptura vo prirodna golemina na Itar Pejo. Lokacijata ne e sluchajno izbrana. Spored prikaznite, Pejo chesto doagjal vo Prilep kaj segashnata fontana vo charshijata. Tamu mariovcite prodavale volna od mnogute stada ovci. Tamu se ragjale mnogu mudrosti zachineti so duhot na majtapot na Pejo, shto bile sekogash povrzani so Prilep i so Mariovo", veli Branko Neshkoski, direktor na Javnoto pretprijatie za prostorno planiranje. (Dnevnik)

Lavchinja - novi zhiteli na skopskata zoo-gradina
Lavchinjata se najmladite zhiteli na skopskata Zooloshka gradina. Lavicata gi chuva podaleku od ljubopitnite ochi na posetitelite, no spored direktorot na Gradinata Anastas Petrov se raboti za dve ili tri lavchinja. Spored nego, mladenchinjata se stari samo nekolku denovi i ne izleguvaat od boksot, no se ochekuva za dve nedeli da izlezat, po shto kje se znae kolku se i koj e nivniot pol. Ova se prvi mladenchinja od ovoj vid zhivotni vo skopskata Zooloshka vo poslednive 15 godini. Neodamna dojde na svet i edno poni-konjche, a od pred eden mesec posetitelite mozhat da im se voshituvaat i na dve elenchinja-lopatari i edna antilopa-iland.