|
|
Dolgo krienata tajna sepak
izleze na videlina
 So Pavle se poznavavme od deca. Obajcata sme edinci, pa
mozhebi zatoa postojano bevme nerazdelni, a nashite
roditeli go pottiknuvaa i go poddrzhuvaa nasheto
prijatelstvo. Duri i semejstvata ni se zdruzhija vo
zaednichki biznis, a nie ushte od mali znaevme deka kje
bideme kumovi i kje se srodime za navek. Na
chetirinaesetgodishna vozrast nashite semejstva dojdoa vo
Avstralija za da se obideme da sozdademe podobar zhivot.
Godinite minuvaa, a zhivotot navistina dobro ni odeshe.
Jas i Pavle bevme nerazdelni i planot beshe nie da go
nasledime semejniot biznis. Delevme se': parite, domot,
duri i devojkite. Se' dodeka ne se pojavi Jana.
* * *
Jana dojde vo Pert na gosti kaj edna nashinka so namera da
se obide ovde da najde rabota. Dobro go vladeeshe
frizerskiot zanaet i brzo uspea da se snajde. Mirna,
spokojna, so svojot blag pogled gi magjepsuvashe site, a
ni jas ni Pavle ne ostanavme nedopreni od nejzinata magija.
Megjutoa, onaa ljubovna hemija shto mozhe da se razvie
samo megju dve navistina srodni dushi se sluchi megju
Pavle i Jana. Ili barem vo toj mig taka se chineshe. Morav
da go prifatam toa. Se obidov da si ja baram srekjata na
druga strana, no sekogash site zheni gi sporeduvav so nea.
- Ah, brate, shto velish? Od rodniot kraj pravo vo moite
pregratki? Podgotven li si da bidesh kum na nashata svadba?
- Poleka, Pavle, poleka, tolku li e seriozno?
- Znam deka taa e zhenata na mojot zhivot i, eve, samata
mi dojde.
Jasno mi beshe deka Pavle e seriozen, a i taa izgledashe
isto tolku zanesena so nego. Tie postojano nastojuvaa da
bideme zaedno. Site planovi shto gi pravevme bea za nas
trojca. Jana i Pavle duri nastojuvaa da najdat nekoja
srodna dusha i za mene. No, kolku shto povekje vreme
pominuvavme zaedno, tolku povekje izbranichkata na mojot
pobratim mi srasnuvashe za srceto. Vo posledno vreme na
zaednichkite vecheri pochnav da nosam prijatelki, samo za
da vidam kako kje reagiraat. Nekako potsvesno sakav da
vidam nekakva ljubomora vo nejzinite ochi. Nekakov znak.
No taa samo kje mi recheshe:
- Zlate, izvini shto kje ti go recham ova, ama mislam deka
ti zasluzhuvash mnogu poblagorodna zhena pokraj sebe.
- Mislish, kako tebe?
- Znam samo deka zhenata shto kje te dobie tebe navistina
kje ja ima seta srekja na svetot.
- Navistina go mislish toa?
I se' ostanuvashe na toa. Se obidov da go vodam svojot
zhivot i da ne potpagjam pod nivno vlijanie, najvazhna od
se' mi beshe srekjata na moite najbliski. Zatoa, koga
nashata firma trebashe da otvori pretstavnishtvo vo
Brizbejn, samiot se ponudiv da odam tamu. Jana i Pavle bea
malku iznenadeni i mozhev da zabelezham deka iskreno
zhalea za toa shto kje se razdelime, no za mene ne
postoeshe nieden drug nachin da izbegam od seto toa.
Shtom se smestiv vo Brizbejn, mojot zhivot malku po malku
pochna da dobiva sopstven tek. Gazdaricata shto mi go
iznajmi stanot me pokani na vechera, kako eden vid
dobredojde. Bev ochaen, sam, bez najdobriot prijatel od
kogo begav bez toj da sfati zoshto, a i samiot ne bev
svesen dokraj od shto begam. Zatoa i ja prifativ pokanata
za vechera. Odamna se nemav opushteno vo zhensko drushtvo
a da ne me sledi senkata na Jana. Drushtvoto na Dijana i
ne beshe tolku losho, duri i si pominav prijatno. Dijana
beshe nekolku godini postara od mene, razvedena, so edno
dete, a vo brakorazvodnata parnica ja imashe dobieno
zgradichkata shto ja iznajmuvashe i dobro zhiveeshe od toa.
I taa beshe dusha zhelna za malku intimnost, ama ushte
vednash mi dade do znaenje deka ne ochekuva nishto i deka
ni jas ne treba da ochekuvam povekje.
- Mi se chini deka nema prichina vecherva da ne prespiesh
ovde?
- Sigurna si deka go sakash toa? Pa, ne me ni poznavash
dovolno!
- Dusho, jas sum pominala mnogu vo zhivotot, mislish deka
sekogo bi pokanila da ostane? Vednash te prochitav. Ama
jas znam kako da ja zalecham tvojata bolna dusha.
Diajna navistina znaeshe shto zboruva. I navistina ne
zazhaliv za toa shto ja minav nokjta so nea. Beshe iskusna
v krevet isto tolku kolku shto kazhuvashe deka e iskusna
vo zhivotot. Pominavme neverojatna nokj polna so strast i
so ochajni obidi da "ukrademe" malku ljubov.
I vo slednite denovi nashiot odnos ostana takov, spontan i
bez obrvski kon drugata strana. Nekako prirodno se sluchi
taa da ostanuva kaj mene navecher, ili jas da zatropam na
nejzinata vrata ako vidam svetlo vo nejzinata spalna soba.
Toa ni beshe nekoj premolchen dogovor.
No toa ne znachi deka prestanav da mislam na Pavle i na
Jana. So Pavle i onaka sekojdnevno kontaktiravme vo vrska
so rabotata i toj me prekoruvashe deka sum bezobrazen i
deka namerno se otugjuvam od nego. Ne znaev shto povekje
da izmislam za da go razubedam deka nemam vreme. Taka se
sluchi tie da dojdat kaj mene na gosti. Im prirediv
navistina nezaboraven pomin, a vecherta gi pokaniv na
vechera na koja prisustvuvashe i Dijana.
- E pa, brate, dobro si se sredil. A i ribava ne ti e
losha. Iskusna e, se gleda...
- Znaesh kako e, mora da se ima nekoj.
- Samo, slushaj me mene, nemoj mnogu da izbrzuvash, kje
zavrshish pred oltar.
- Ama, Pavle, zar ima neshto poubavo od toa da se
zavetuvash na vechna ljubov so izbranichkata na tvoeto
srce?
- Ne lazhi se, brate, tebe ti odi odlichno. Eh, da mozham
da go imam tvojov zhivot.
Ne mi beshe jasno shto saka da kazhe! Znaev samo deka
Pavle beshe nekako izmenet, no i deka jas vo sebe si
mislev: "Eh, da mozhev jas da bidam na tvoeto mesto".
Si otidoa voodusheveni od mojot zhivot i mi najavija deka
kje treba da se podgotvam za kumstvoto. I da ne ja chekam
svadbata za da dojdam vo Pert. Sepak, taa vest me stolchi.
Duri i Dijana zabelezha deka "ja smeniv bojata" koga ja
chuv vesta za svadbata. Se razbira, znaev deka koga-togash
kje dojde do toa, no sepak, sega koga beshe tolku izvesno,
me fati strav. A potsvesno malku i mi olesni. Koga kje
bide mazhena zhena, vekje nema da imam moralno pravo da
kopneam po Jana.
- Znachi, Zlate, zhenata na tvojot pobratim e prichinata
poradi koja begash? Inaku, ne gledam druga prichina zoshto
ergen kako tebe da bide se' ushte nezdomen. Eh, a mislev
deka kriesh nekoja pomrachna tajna.
- Ne zboruvaj mi za toa, Dijana. Neli se dogovorime deka
nema da kopame po ranite od minatoto?
- Choveku, zar sakash cel zhivot da stradash poradi toa?
Si i' kazhal li voopshto?
- Nikogash ne bi go napravil toa. Ne mozham poradi Pavle.
Po pet godini pominati nadvor od Pert dojde migot povtorno
da otidam tamu. Morav da si ja izvrsham svojata kumska
dolzhnost. Vo megjuvreme totalno se bevme oddalechile.
Loshite kontakti, moeto ignoriranje i nivnoto molchenje si
go napravija svoeto. Koga pristignav vo nivniot stan, me
precheka samo Jana.
- Presrekjna sum poradi toa shto konechno dojde.
- Kade e Pavle?
- Tvojot drag kumashin vekje ne e chovekot shto go
poznavash.
Ne sfativ vednash shto saka da mi kazhe, no bev navistina
neprijatno iznenaden koga taa vecher, sproti denot na
sopstvenata svadba, Pavle se pojavi pijan. Edvaj go
prepoznav. Imashe desetina kilogrami povekje na sebe i
izgledashe propadnato i zapushteno.
- Shto ti se sluchilo, brate?
- Ne znam, kume... Vekje nishto ne me ispolnuva... Ne sum
vekje ni siguren dali voopshto ja sakam Jana. Stanav grub
kon nea i ludo ljubomoren... Ne znam shto mi se sluchuva.
Verojatno sum prezasiten... Mozhebi brakot malku kje me
smiri. Taa strada za deca.
Bev totalno shokiran. Ni sledniot den, pred stoticite
gosti, Pavle ne izgledashe popristojno. Beshe
alkoholiziran ushte od utroto, bukvalno se dovlechka do
oltarot kade shto postojano go pridrzhuvav za da ne padne
vo tekot na celata ceremonija. Da mozhev, kje go istepav
ubavo, gledajkji gi prekrasnite ochi na Jana polni solzi.
Zar nekoj mozheshe da se drzne da ja rasplache taa
prekrasna zhena, a posebno chovekot so kogo izrasnav?
Istata vecher, bez pozdrav, skrishno sednav vo avtomobilot
i otpatuvav. Mu bev lut na Pavle, ne mozhev da najdam
niedna dobra prichina poradi koja mojot najdobar prijatel
bi se kockal so svojata srekja ne vodejkji smetka za
posledicite. Duri i go mrazev poradi toa, osobeno zatoa
shto ne go ceneshe toa shto mu go beshe podaril zhivotot -
zhena za kakva shto sonuva sekoj mazh.
* * *
Od taa nasha posledna sredba pomina povekje od edna godina.
Edna nokj, vo dva chasot po polnokj zadzvoni telefonot.
- Zlatko, te molam dojdi po mene.
- Jana...
- Tuka sum, vo Brizbejn, ama ne mozham da ja najdam
tvojata ulica, vo panika sum...
Koga ja vidov, celata beshe vo modrinki i vo shok.
- Koj ti go napravil ova?
- Pavle totalno polude.
Toa beshe se' shto uspea da mi kazhe pred da se onesvesti.
Ja odnesov vo bolnica, a potoa pravo vo mojot stan. Mi
zaspa vo pregratka. Od izrazot na liceto i' se gledashe
deka se chuvstvuva sigurno. Vo toj mig reshiv nikogash
povekje da ne dozvolam da ja zagubam - po nikoja cena.
Taa nokj telefonot ushte ednash zadzvoni so losha vest.
Beshe majka mi.
- Sine, ne mozhesh da zamislish shto se sluchi. Pavle
nokjeska zagina vo soobrakjajna nesrekja, a Jana ne mozhat
nikade da ja najdat...
- Kaj mene e, mamo.
Toa beshe se' shto kazhav. A doznav deka Pavle vo bes
izlegol so avtomobilot da ja bara Jana otkako taa uspeala
da izbega od doma po burnata raspravija i tepachka. Bil
prilichno opien i vozejkji brzo izletal od patot. Nikoj ne
ni pomisluvashe deka bi mozhelo da dojde do takva
tragedija.
Sledniot den ja vrativ Jana vo Pert. Pogrebot beshe
potresen i, ete, povtorno ne beshe moment da i' zboruvam
za moite chuvstva. Bev ogorchen i potresen od smrtta na
Pavle. Shto li mu se sluchilo na mojot pobratim za tolku
da go zagubi umot? Kade li ne' odvede zhivotot?
I od pogrebot zaminav bez pozdrav. Celata situacija beshe
premnogu bolna za mene, osobeno zatoa shto ne mozhev da i'
poglednam na Jana v ochi.
* * *
So smrtta na Pavle kako da zamre se'. Mu se vrativ na
svojot zhivot, a i vrskata bez obvrski shto ja imav so
Dijana pochna da se razlabavuva ushte povekje. Taa ushte
vednash ja sfati mojata tajna i nekako potajno kopneeshe
da ja ima taa ljubov shto jas ja chuvstvuvav za druga. No
taa druga za mene beshe nedostizhna, i mozhebi nikogash i
nemashe da i' se javam ako edna vecher samata ne se
pojaveshe pred mojata vrata.
- Zdravo, Zlate. Mislam deka si dolzhime eden razgovor po
se' shto se sluchi.
- Jana, mislev deka si se vratila vo Makedonija...
Slushnav deka po pogrebot...
- Se prashuvash od kade jas? Znaesh, morav da dojdam za
ednash zasekogash da mi razjasnish edno neshto. Zoshto
zamina od pogrebot na Pavle bez zbor, kako shto zamina i
od nashata svadba?
- Zatoa shto te ljubam. Zatoa shto nikogash ne prestanav
da kopneam po tebe od prviot den koga te zapoznav. No toa
nikogash ne mozhev da ti go kazham zatoa shto ti beshe
zhenata na mojot kumashin, na mojot pobratim i prijatel od
detstvoto.
- A ete, mozhebi jas ushte od samiot pochetok go napraviv
pogreshniot izbor. No mislev deka e docna za premisluvanje.
Docna sfativ zoshto ti tolku uporno begashe od nas.
* * *
Potoa sleduvaa pregratki i baknezhi, migovi na sovrshena
srekja. Konechno ja pochuvstvuvav onaa ispolnetost shto
doagja so zaemnata ljubov za koja dolgo kopneeja i mojata
dusha i moeto telo. I denes, po dve godini, go neguvame
spomenot za nashiot neprezhalen Pavle, ama prodolzhuvame
so nashite zhivoti zatoa shto, ete, po celi deset godini
razni prechki nam ni bilo sudeno da bideme dvete zagubeni
polovini od edno celo.
|
| |
|
New Page 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pisma do Urednikot
Letter to the Editor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
