(Aleksandar Donski) - * Izveduvanjeto prisvojna pridavka od lichni iminja e antichko-makedosnka gramatichka forma ostanata do denes!
* Postojat tesni etno-kulturni vrski pomeggu Makedoncite i drevniot narod Brigi!
Srede mozhnite gramatichki formi od jazikot na antichkite Makedonci, koi ostanale do denes e i izveduvanjeto prisvojna pridavka od lichni iminja. Ovaa mozhna gramatichka forma ja navedovme vo objasnuvanjeto na imeto Mirkinus (Myrcinus), koe go zapishal Herodot kako ime na kral na makedonskoto pleme Edoni. Vekke spomnavme deka ako se otstrani grchkiot sufiks "us" se dobiva imeto Mirkin shto vo deneshniot makedonski jazik etimoloshki znachi "onoj shto pripagga na Mirka". Spomnavme deka duri i vo prvata polovina na 20 vek (a sekako i pred toa) Makedoncite bile determinirani spored imeto na bliska zhenska lichnost. Toa najchesto bila majkata (Pencho Conin, t.e. Pencho koj bil sin na Cona), no ponekogash duri i sakanata (Kosta Racin, koj go dobil svojot prekar poradi imeto na negovata sakana Raca i sl.).
Imeto na edonskiot kral Mirkin(us) ne e edinstveniot primer, kade (verojatno) se srekkava ovaa gramatichka forma. Ist e sluchajot i so sodrzhinata na eden natpis, pronajden na plocha od blizinata na seloto Izvor (blizu Ber) od 253 godina po Hrista. Sodrzhinata na ovoj natpis glasi:
"Jas Desi(os) Komin(os) Julian(os) i podariv na maj-kata na bogovite Avtohtonata dete, na ime Kalokeron Olimpin, na vozrast od 12 godini, rodum - Makedonec". (Prof. Fotis Pecas: "Vo shpicot meggu idolopoklonstvoto i hristijanstvoto", v. "Elinikos Voras", cit. spored Hristo Andonovski: "Juzhna Makedonija od antichkite do deneshnite Makedonci"; Skopje, 1995 god., s. 42).
Ovoj natpis bil posveten na osloboduvanjeto od ropstvo na nekoe 12 godishno momche.
Gledame deka osloboduvachot e determiniran so prisvojnata pridavkata Komin (toj shto i pripagga na Koma), a deteto so pridavkata Olimpin (toj shto % pripagga na Olimpija).
Vakva gramatichka forma postoela i kaj Makedoncite od Sredniot vek. Vo eden srpski dokument od 14 vek, vo koj bil prezentiran spisok na zhiteli od Strumica i nivnata materijalna polozhba, spomnati se strumichanite: Mihail Limjanin i Mihail Akritin ("Odbrani spomenici srpskog prava", Beograd, 1926, str. 161-165).
Dali preku ova mozhe da se pretpostavi deka postoi kontinuitet na vakvata gramatichka forma, ushte od antikata, preku Sredniot vek, pa se do denes?
Na krajot od ova poglavie treba da se objasnat ushte nekoi raboti za slichnosta pomeggu zborovite od jazikot na antichkite Makedonci i deneshniot makedonski jazik.
Prethodno dokazhavme deka pred sekoj istrazhuvach se protega shirok prostor za pretpostavki i shpekulacii vo odnos na sporedbata na zborovi meggu dva jazika. Dokolku sekoj eden zbor voglavno e determiniran preku svoeto znachenje (semantika) i izgovor, togash dokazhavme deka i znachenjeto i izgovorot se menlivi kategorii, pa ottamu sekoj istrazhuvach mozhe da iznesuva svoi mislenja koga sporeduva dva zbora od dva jazika.
No i pokraj ova, pokazhavme deka postojat zborovi od jazikot na antichkite Makedonci, koi i po svoeto znachenje i izgovorno, nalikuvaat na deneshni makedonski zborovi (no i na zborovi od drugi slovenski jazici).
Nekoj mozhebi kke zabelezhi deka taa slichnost ne e dovolna za da se dokazhe vrskata pomeggu antichko-makedonskiot i venetskiot (slovenskiot, t.e. deneshniot makedonski jazik). Istiot mozhebi kke zabelezhi deka, na primer, antichko-makedonskata imenka garkan (prachka) nema izgovorna slichnost so deneshnata makedonska imenka granka. Na vakvite zabeleshki kke potsetime deka i zborovite od t.n. staroslovenski jazik ne se sekogash slichni po izgovor so zborovite od deneshniot makedonski jazik, pa sepak nikoj denes ne se somneva vo nivnata meggusebna vrska. Taka, na primer, vo t.n. staroslovenski jazik deneshnata makedonska imenka tatko se izgovarala kako ata. Iako postoi ochigledna razlika vo izgovorot na imenkite tatko i ata, nikoj ne se somneva deka toa e istiot zbor, koj so tekot na vekovite ozhiveal izgovorna transformacija.
No, ako nikoj ne se somneva deka imenkata ata so tekot na vremeto se transformirala vo tatko, zoshto togash ne bi mozhelo i imenkata garkan so tekot na vremeto da se transformira vo granka? Posebno ako se znae deka i znachenjeto na ovie dva zbora e rechisi identichno?
Ima i drugi brojni primeri na zborovi od t.n. staroslovenski jazik koi po svoeto znachenje se isti so soodvetnite deneshni zborovi od makedonskiot jazik, no izgovor-no zabelezhitelno se razlikuvaat (goljane - koleno; aldia- lagga; ashte - ako; blizhika - blizok; ide - kade; iziti - izleze; krabii - korab; lanita - lice; pesht - pechka i drugi). Osven toa, vo t.n. staroslovenski jazik ima i golem broj zborovi koi voopshto gi nema vo deneshniot makedonski jazik i koi denes sosema poinaku se izgovaraat, pa sepak nikoj ne gi negira vrskite pomeggu ovie dva jazika.
SHto se odnesuva do zlobnite zabeleshki deka denesh-niot makedonski jazik e veshtachki sozdaden, samo kke potsetime deka sekoj sovremen literaturen jazik e sozdaden (taka da se kazhe) veshtachki, t.e. sekoj sovremen litera-turen jazik e kodificiran so pishani normi, koi gi sozdavaat grupa ucheni vo opredelen istoriski moment.
Makedoncite ne se vinovni shto tie prvite izblici na svojata sloboda gi dobija duri vo 1944/1945 godina, pa togash bea steknati istoriski uslovi za kodificiranje na sovremeniot makedonski literaturen jazik, isto kako shto Bugarite toa go napravija so svojot jazik na krajot od 19 vek, a Grcite i Srbite neshto pred toa.
Znachi sovremeniot makedonski jazik (bez razlika koga e kodificiran vo svojata literaturna forma) ne e jazik "padnat od nebo", tuku toa e jazik sozdavan so vekovi i generacii Makedonci.
Brigiskata vrska so Makedoncite
Etnogenezata na antichkite Makedonci pretstavuva fundamentalen dokaz za nivnata razlichnost od Grcite. Antichkite Makedonci bile zaseben balkanski narod, glavno sozdaden od meshanjeto na starite domorodni pleminja, koi zhiveele na teritorijata na Makedonija. Najznachaen etnikum vo formiranjeto na antichkite Makedonci bile Bri-gijcite (podetalno za ova kaj d-r Nade Proeva: "Studii za antichkite Makedonci", Skopje, 1997, na nekolku mesta). Brigijcite bile starosedelci vo Makedonija (i poshiroko), a po Trojanskata vojna delumno se preselile vo Mala Azija. Osven niv, vo etnogenezata na antichkite Makedonci bile vklucheni i drugi domorodni drevno-makedonski pleminja: De-sareti, Linkesti, Oresti, Krestonci i drugi, a podocna i Pajoncite (koi i samite vo golema mera poteknuvale od Brigijcite).
Etnogenezata, pak, na antichkite Grci ni pokazhuva deka tie glavno bile sostaveni od meshanjeto pomeggu Ahajcite i Dorcite.
Do ne taka odamna mnozina istorichari smetaa deka Dorcite (grchko pleme) bile eden od glavnite etnikumi i vo etnogenezata na antichkite Makedonci. Vakviot stav istoricharite glavno go prepishuvaa edni od drugi, bez nekoja poseriozna kritichka analiza na istiot. No, vo ponovo vreme, vrz osnova na najnovite istrazhuvanja i preispituvanja na dosega poznatite materijali, vakvata teorija e celosno otfrlena. Prichinite za ova se mnogu ednostavni i jasni, a nivna sublimacija nudi d-r Eugen Borza. Vo svojata citirana kniga toj e deciden vo tvrdenjeto deka teorijata za dorskata migracija vo Makedonija treba da se isfrli od naukata, zatoa shto za istata ne postojat nikakvi dokazi. D-r Borza pishuva deka Makedoncite nemale etnichka vrska so Dorcite. Vo vrska so ova ovoj vrven svetski poznavach na antichka Makedonija pishuva:
"Teorijata za invazijata na Dorcite (zasnovana vrz pishuvanjata na Herodot 9.26 i nasledena od Tukidid 1.12) vo najgolem del pretstavuva izmislica na istoriografijata od devetnaesettiot vek, i istata ne e potkrepena so nikakov arheoloshki ili lingvis-tichki podatok... Arheoloshki gledano Dorcite se nevidlivi. Severna Grcija se ushte treba da ni ponudi makar i najobichen artefakt shto mozhe da bide povrzan so Dorcite... Ne postoi nikakov dokaz za ovaa takanarechena dorska migracija vo centralna i zapadna Makedonija i vo severoistochna Tesalija... Ne postoi arheoloshki zapis za dvizhenjata na Dorcite, a mitskite argumenti vo najgolema mera se pretpos-tavki, zasnovani vrz folklorni tradicii za toa deka Dorcite poteknuvale od severo-zapadna Grcija. Duri i dokolku poslednovo e vistina, vrskata pomeggu originalnata tatkovina na Dorcite i dobro poznatiot dorski dijalekt od podocnezhnite vreminja ne e jasna. Sigurno deka site "dorski Grci" od Klasichniot period ne mozhele da bidat potomci na raseanite pleminja od severozapadnite grchki planini. Toa shto tie podocna bile narecheni Dorci ne e dokaz za nivnoto dorsko poteklo vo etnichka smisla. I Grcite od 19 vek imale obichaj sebesi da se deklariraat kako Romei, a svojata zemja Rumelija, kako dokaz za nivnoto rimsko nasledstvo, nasproti sopstveniot grchki jazik so slovenski primesi". (Borza, cit. delo, str. 65, 67 i 68).
Istoto ova go tvrdi i CHadvik (Chadnjick John "njho njere Dorians?" Cambrigde, 1976), kako i drugi istoricharich