EPUTIN PRISVOJUVA "PARCHE" OD
SEVERNIOT POL
Arktikot - geoloshki del od Rusija
 Pretsedatelot na Rusija Vladimir Putin saka da ja proshiri
ekonomskata zona i na Arktikot, za dopolnitelni nad milion
kvadratni kilometri. Na podrachjeto shto Rusija saka da si
go prisvoi se naogjaat energetski rezervi od okolu 10
milijardi toni gorivo (nafta, priroden gas), no i zlato,
aluminium, mangan, nikel, olovo, platina, pa i dijamanti.
Takviot ruski predlog vekje beshe odbien pred pet godini,
no ovoj pat Moskva planira da izvrshi mnogu poseriozen
pritisok vrz soodvetnata komisija na ON, so opravduvanje
deka stanuva zbor za nauchni soznanija na podrachjeto na
geologijata. Vo takva ekspedicija trgnal ruskiot okeanolog
Valerij Kaminski, koj doshol do "senzacionalni" otkritija.
Nauchnicite tvrdat deka edno podvodno "parche" shto se
naogja blizu do Severniot Pol vsushnost e del od
kontinentalnoto plato na Rusija. Eden vesnik duri
otpechati i karta na "noviot del" koj ima forma na
triagolnik, a e golem kolku pet Britanii i ima nafta kolku
dve Saudiski Arabii. Ovoj dramatichen poteg na Rusija
predizvika megjunarodni reakcii. SAD i Kanada se shokirani,
a ekoloshkite aktivisti smetaat deka toa e ednakvo na
katastrofa.
Spored momentalnite megjunarodni zakoni, zemjite okolu
Arktikot - Rusija, Kanada, SAD, Norveshka i Danska (koja
go poseduva Grenland) se ogranicheni na 300-kilometarska
ekonomska zona okolu svoite bregovi. Spored konvencijata
na Obedinetite nacii, nikoj nema pravo na jurisdikcija vrz
Arktikot, zatoa shto geoloshkata struktura ne se sovpagja
so okolnite kontinentalni platoa. Megjutoa, ruskite
nauchnici sega tvrdat deka 2.000 kilometri dolgiot
Lomonosov Srt e geoloshki povrzan so kontinentalnata
platforma vo Sibir i deka tie imaat slichna struktura.
Eden britanski diplomatski izvor predupreduva deka Rusija
planira da se obezbedi so nafteni i resursi i resursi na
gas "za narednite nekolku decenii". "Putin saka silna
Rusija, a zavisnosta na Zapad od nejzinite nafteni i gasni
rezervi e kluchen del od negovata strategija. Toj povekje
ne e zagrizhen za toa dali toa go voznemiruva Zapadot".
Ted Nild od Geoloshkoto drushtvo vo London tvrdi deka
Lomonosoviot Srt ne e del od kontinentalno plato, tuku
mesto na koe se odvojuvaat dve okeanski dna. Srtot se
protega od Rusija do Kanada, pa spored nego Kanada bi
mozhela da go koristi istiot argument i da tvrdi deka toj
e del od kanadskoto kopno. "Ako se tera po taa logika do
ekstremi, Kanada bi mozhela da gi proglasi Rusija i cela
Evroazija za svoja teritorija".
AMERIKANSKA RAZUZNAVAChKA
RIZNICA
CIA gi ispoveda grevovite
Amerikanskata Centralna razuznavachka agencija kje
obelodeni pred javnosta 147 tajni dokumenti, na okolu 11
iljadi stranici, za svoite aktivnosti vo periodot od 1953
do 1973 godina. Tie kje otkrijat mnogu nejzini
protivzakonski aktivnosti i detali za zagovori i obidi za
atentati na nekoi od stranskite lideri, nezakonski
prislushuvanja i sledenja na amerikanski novinari,
kidnapiranja i slichni aktivnosti.
Mnogu od ovie prestapi na CIA se nasetuvaa i za niv vekje
pishuvaa amerikanskite mediumi, no novite dokumenti kje
dadat podetalen uvid vo niv. "Ova e del od istorijata na
nashata agencija so koj ne mozheme da se pofalime, no
stanuva zbor za uvid vo nekoi poinakvi vreminja, koga CIA
rabotela na poinakov nachin", izjavil direktorot na CIA
general Majkl Hajden.
Dokumentot shto go nosi imeto Semejno bogatstvo pochnal da
se podgotvuva vo 1973 godina, po naredba na togashniot
direktor na CIA Dzhems Shlezinger. Kako voved vo negovoto
objavuvanje, Arhivot na nacionalnata bezbednost vo
Vashington objavi memorandum na shest stranici shto datira
od 1975 godina, a e deklasificiran vo 2000 godina. Vo nego
se naveduvaat "18 ilegalni aktivnosti na CIA" koi vo toa
vreme mu bile prezentirani na amerikanskiot pretsedatel
Dzherald Ford. Megju tie aktivnosti se i organiziranjeto
na atentat vrz Fidel Kastro, dvegodishnoto drzhenje v
zatvor na eden prebegnat od Sovetskiot Sojuz,
prislushuvanjeto na telefonite na novinarite Robert Alen i
Pol Skot od 1963 godina i sledenjeto na novinarot Dzhek
Anderson vo 1972 godina poradi negovite izveshtai za
odnosite megju SAD i Pakistan vo tekot na
indisko-pakistanskata vojna.
Togashniot direktor na CIA Vilijam Kolbi mu rekol na
pretsedatelot Ford deka "agencijata ne smee da napravi
nekoi raboti". Pred Ford bila prezentirana i programata za
nadzor nad poshtata shto doagjala vo SAD od SSSR i od
Kina. Povekjeto od tie pratki se otvorale i se
pregleduvale, a vo dokumentot se naveduva i podatokot deka
megju pismata shto doagjale od Sovetskiot Sojuz bile
zadrzhani i chetiri pisma za holivudskata akterka i
antivoena aktivistka Dzhejn Fonda.
AVGANISTAN
Talibancite sakale da napravat samoubiec od shestgodishno
dete!
"Koga me fatija, talibancite me nateraa da si stavam pojas.
Mi rekoa da se frlam megju amerikanskite vojnici koga kje
gi vidam, a koga kje go pritisnam kopcheto, od pojasot kje
izleze cvekje", vaka ja opishuva shestgodishnoto
Avganistanche Juma Gul sredbata so islamistite koi sakale
da napravat od nego bombash-samoubiec. Talibancite go "regrutirale"
Gul vo provincijata Gazna vo Avganistan. "Koga mi go
stavija pojasot, na pochetokot ne znaev shto da mislam, no
potoa ja pochuvstvuvav bombata i vednash pobarav pomosh od
avganistanskite vojnici", veli Gul. Portparolot na
talibancite Kari Jusuf Ahmadi demantira deka tie gi
koristat decata kako borci i izjavi deka toa e propaganda
protiv niv. "Imame stotici vozrasni shto se podgotveni za
samoubistveni misii, za toa ne ni trebaat deca. Toa e
protiv islamskite zakoni i protiv humanitarnite pravila",
reche izjavi Ahmadi.
VENECUELA
Chavez se podgotvuva za gerilska vojna so SAD
Pretsedatelot na Venecuela Hugo Chavez pobara od vojnicite
da se podgotvat za gerilska vojna protiv SAD, velejkji
deka Vashington vodi psiholoshka i ekonomska vojna kako
del od nevoobichaenata kampanja so cel da se raznisha
negovata vlada. Oblechen vo maslinesto-zelena uniforma i
so crvena beretka, Chavez odrzha govor vo bazata Tiuna,
voeniot centar na Venecuela, pred stotici uniformirani
vojnici koi stoeja kraj oklopni vozila i tenkovi shto bea
ukraseni so natpisi: "Tatkovina, socijalizam ili smrt! Kje
pobedime!"
"Morame da prodolzhime so razvivanjeto na vojnata na
otporot, toa e antiimperijalistichkoto oruzhje. Morame da
mislime i da se podgotvuvame sekojdnevno za vojna", reche
Chavez, koj povekjepati predupredi deka amerikanski
vojnici bi mozhele da izvrshat invazija na Venecuela za da
ja prezemat kontrolata vrz nejzinite ogromni nafteni
rezervi.
BRITANIJA
London e spasen od krvoprolevanje
Pripadnici na britanskata policija i na edinicata za
antiterorizam uspeshno demontiraa avtomobil-bomba shto bil
otkrien vo strogiot centar na London, vo ulicata Hejmarket,
vo neposredna blizina na ploshtadot Pikadili, koga lugjeto
od edno ambulantno vozilo zabelezhale deka od eden
parkiran mercedes izleguva chad. Eksplozivot bil unishten
so t. n. kontrolirana eksplozija, a Skotland jard traga po
chovekot shto go ostavil avtomobilot i, spored ochevidcite,
"brzo izbegal". Voziloto bilo ostaveno pred nokjniot klub
Tajger-tajger vo reon shto e prepoln so lugje, soobrakjaj,
mnogu avtobusi, restorani i teatri. Policijata potvrdi
deka, ako se sluchela eksplozija, kje imalo mnogu zhrtvi i
znachitelna materijalna shteta. Vo otkrieniot
avtomobil-bomba se vmeshani megjunarodni elementi, otkriva
Bi-Bi-Si povikuvajkji se na svoi izvori vo vladinata
administracija vo Vajthol. Spored policiski eksperti,
momentot za incidentot ne e sluchaen, zashto doagja samo
eden den po sostavuvanjeto na novata vlada i imenuvanjeto
na nov minister za vnatreshni raboti i e rechisi
identichen so momentot na teroristichkiot napad od 7 juli
2005 godina, po proglasuvanjeto na London za domakjin na
Olimpijadata 2012. |
