SRPSKIOT PREMIER KOSHTUNICA
GI PREDUPREDUVA AMERIKANCITE
Nova Kosovska bitka!
 "Se' dodeka vo Ustavot na Srbija pishuva deka Kosovo e
nejzina teritorija, Kosovo ne mozhe da bide nezavisno. I
tuka silata nishto ne pomaga", porachuva premierot na
Srbija Voislav Koshtunica. "Pred ochite na celiot svet se
odviva nova, sega srpsko-amerikanska kosovska bitka. Na
ednata strana e avtoritetot na golemata svetska sila, a na
drugata strana e Srbija, koja gi istaknuva argumentite na
pravoto. Site shto se vbrojuvaat zad politikata na
golemata sila i' velat na Srbija: Zaboravete go pravoto,
zar ne gledate deka silata e posilna od pravoto? Megjutoa,
kluchno e prashanjeto dali vo ovaa nova kosovska bitka e
pojaka silata ili pravoto", reche Koshtunica, odgovarajkji
na prashanjeto na Politika zoshto srpskiot drzhaven vrv
vleguva vo ostar retorichki i diplomatski duel so SAD
okolu Kosovo.
"Srbija znae, i toa e sushtinata na vidovdenskata poraka,
deka vo Kosovo mozhe da pobedi samo pravoto, a deka
politikata na silata ostanuva celosno nemokjna i jalova. I
sekoj Srbin, kade i da zhivee, koga kje pomisli na Kosovo
tochno znae kolkava e silata i mokjta na pravoto i na
pravdata i kolkava e nemokjta na silata. Bidejkji ja nema
taa sila shto mozhe da go promeni faktot deka Kosovo bilo
i sekogash kje bide sostaven del na Srbija. Se' dodeka vo
Ustavot na Srbija pishuva deka Kosovo e nejzina teritorija,
Kosovo ne mozhe da bide nezavisno. I tuka silata nishto ne
pomaga, pravoto na Srbija ostanuva neprikosnoven
argument", dodade Koshtunica.
SO LITURGIJA VO GRACHANICA
ODBELEZHAN VIDOVDEN
Proslavata pomina bez incidenti
So sveta arhierejska liturgija bea odbelezhani 618 godini
od Kosovskata bitka. Po vidovdenskata liturgija
mitropolitot crnogorsko-primorski Amfilohie izjavi deka
Kosovo i Metohija e sveta srpska zemja i deka zasekogash
kje bide toa. Mitropolitot go potenciral znachenjeto na
zhrtvata na carot Lazar i na Srbite koi na Vidovden 1389
godina im se sprotivstavile na Turcite na Kosovo Pole.
Pokraj nekolkute stotici gragjani, na svechenata liturgija
prisustvuvaa i ministrite Radomir Naumov i Slobodan
Samardzhikj, pretsedatelot na Koordinativniot centar za
Kosovo i Metohija Vuko Antonievikj, kako i princot
Aleksandar Karagjorgjevikj so soprugata Katarina.
Po svechenata vidovdenska liturgija se odrzha parastos za
padnatite srpski borci. "Se nadevam deka ovoj 618.
Vidovden kje bide prodolzhuvanje na pravdata,i deka ovde,
vo Kosovo, kje zavladee mir i ljubov sprema site shto
zhiveat tuka", izjavi Amfilohie. Uchesnicite na proslavata
nosea srpski znaminja, a za obezbeduvanjeto na nastanot
bea zadolzheni golem broj pripadnici na KFOR, na UNMIK i
na kosovskite policiski sluzhbi.
Kosovskata policija detalno gi pregleduvashe avtobusite i
avtomobilite so koi Srbite dojdoa na nastanot na nekolku
kilometri od Gazimestan. Po zaminuvanjeto na politichkite
pretstavnici, kosovskata policija povtorno gi
pretresuvashe prisutnite i barashe da se soblechat site
maici na koi ima obelezhja od Srbija. Ministerot za Kosovo
i Metohija vo vladata na Srbija Samardzhikj izrazi
nezadovolstvo i protest, bidejkji na sobirot ne mozhele da
prisustvuvaat site zainteresirani i potencirashe deka se
prekrsheni pravata za slobodno dvizhenje i za upotrebata
na verskite i nacionalnite simboli.
Prishtina vo panika
Prishtinskiot vesnik Koha ditore oceni deka kosovskiot
pregovarachki tim dozhivea neuspeh i poradi toa negovite
chlenovi treba da podnesat ostavka i da pobaraat proshka
od javnosta, zashto vo sprotivno nekoj drug kje mora da go
napravi toa. Vesnikot pishuva deka "sega e sosem jasno"
deka poradi vina na kosovskite institucii, planot na Marti
Ahtisari nema da dobie blagoslov od Sovetot za bezbednost
na Obedinetite nacii. "Nitu ovaa nedela, nitu za chetiri
meseci. Faktichki, ostana samo ushte edna, posledna nadezh
- sredbata na dvajcata pretsedateli Bush i Putin na 1 i 2
juli, za da se vidi dali kje se sluchi neshto", naveduva
vesnikot.
Rusija go odbi i chetvrtiot
nacrt
Moskva go odbi i najnoviot predlog na nacrt-rezolucijata
za Kosovo, shto go pretstavija vo Sovetot na bezbednost
SAD, Velika Britanija i Francija. Moskva i ponatamu e
protiv "avtomatskata" nezavisnost na Kosovo po 120 dena
pregovori.
BOSNA I HERCEGOVINA
Ubien e ubiecot shto ja pochna vojnata
Saraevskiot kriminalec Ramiz Delalikj-Kjelo, popoznat kako
pottiknuvach na vojnata vo BiH so ubistvoto na eden srpski
svat za vreme na svadbena veselba vo 1992 godina, e ubien
vo stariot del na gradot - Bashcharshija. Ubistvoto shto
beshe izvrsheno vo vremeto na raspagjanjeto na SFRJ
pretstavuvashe kriminalno delo koe dopolnitelno ja vloshi
situacijata vo Saraevo i predizvika nova megjuetnichka
tenzija. Delalikj beshe blizok so kriminalnite krugovi vo
Saraevo i povekjepati beshe apsen.
ALBANIJA
Kralstvo na hashishot
Vo izveshtaj za drogata na Obedinetite nacii, Albanija i
Holandija se posocheni kako "kralstva na hashishot" i
najgolemi proizvoditeli na kanabis vo Evropa, od kade shto
potoa se snabduva drugiot del na evropskiot kontinent.
Spored tiranskata televizija Top-kanal, vo dokumentot se
naveduva deka shvercot so droga vo Albanija dobiva
zagrizhuvachki razmeri.
SRBIJA
Reakcii na izvinuvanjeto na Tadikj
Srpskata javnost beshe podelena okolu izjavata na
pretsedatelot Boris Tadikj za Hrvatskata televizija.
Koalicionite partii i proevropskite stranki glavno bea
blagonakloneti i so odobruvanje go primija izvinuvanjeto
na pretsedatelot shto im go dade na Hrvatite, dodeka
radikalite i socijalistite go prechekaa "na nozh"! Za
generalniot sekretar na Srpskata radikalna partija
Aleksandar Vuchikj izvinuvanjeto na Hrvatite e skandal nad
skandalite: "Toa e strashno. Ne znam dali se izvini za
Jesenovac, za Knin, za Glina, za Blesok i za Oluja? Dali
toj nechovek se izvini za 500.000 zaginati Srbi?", prasha
Vuchikj. I liderot na srpskite socijalisti Ivica Dachikj
smeta deka so takva izjava Tadikj gi amnestiral site
zlostorstva na Hrvatite shto gi izvrshija nad srpskoto
naselenie.
Vo Hrvatska politichkite chelnici so pofalba reagiraa na
izvinuvanjeto na srpskiot pretsedatel. Pretsedatelot Stipe
Mesikj istakna deka izvinuvanjeto doagja vo vistinskoto
vreme.
SLOVENIJA
Pretsedatelot Drnovshek go bojkotirashe Denot na
drzhavnosta
"Mojata odluka ne beshe lesna, no na toj nachin sakav da
ukazham na sostojbata vo drzhavata, a taa ne e dobra",
izjavi Janez Drnovshek vo razgovorot za POP-TV nekolku
chasovi pred pochetokot na proslavata vo Ljubljana na koja
zboruvashe pretsedatelot na vladata Janez Jansha, so kogo
slovenechkiot pretsedatel vekje podolgo vreme e vo spor
poradi negovite kritiki na smetka na vladata. Denot na
drzhavnosta Slovenija go odbelezhuva na 25 juni, na
datumot na koj vo 1991 godina nejziniot parlament proglasi
samostojnost, a sekoja godina vo parlamentot pred
odbelezhuvanjeto se odrzhuva tradicionalna svechenost vo
prisustvo na najvisokite pretstavnici na drzhavnite
ustanovi.
"Ne sakav da ja igram ulogata na statist i da gi slusham
falbite", reche Drnovshek, obrazlozhuvajkji zoshto ne saka
da prisustvuva na proslavata na koja glaven govornik beshe
premierot Jansha.
ALBANIJA
Otkrien bunker so eksploziv na patot kade shto pominuvashe
Bush
Amerikanskite helikopteri, opremeni so najsovremena
tehnika, za vreme na bezbednosnite kontrolni letovi pred
posetata na Dzhordzh Bush na Albanija otkrile bunker vo
koj imalo golemo kolichestvo eksploziv i municija.
Bunkerot se naogjal pokraj patot po koj pomina
amerikanskiot pretsedatel na 10 juni. Vo bunkerot shto se
naogjal na mestoto Vori, na patot kon aerodromot Rinas,
imalo okolu 500 paketi dinamit, granati, oruzhje i
municija. Bunkerot so oruzhje go otkril helikopter opremen
so infracrveni zraci, a se' se drzhelo vo tajnost za vreme
na celata poseta na Bush od bezbednosni prichini.
Helikopterite doletale vo Albanija dva dena pred posetata
na Bush, so cel da ja kontroliraat zonata niz koja
pominuvashe pretsedatelskata kolona.
Obvinitelstvoto vo Tirana potvrdi deka eksplozivnite
sredstva, oruzhjeto i municijata bile otkrieni vo eden
bunker vo krugot na poraneshna fabrika za cigli shto se
naogja na privaten imot, a sopstvenikot povekje godini
zhivee vo Germanija. Arsenalot bil ukraden od voenite
magacini vo nemirite vo 1997 godina.
SKANDAL NA CRNOMORSKIOT SAMIT
Berisha izbega od Tadikj
Zavrshniot del na samitot na Crnomorskata sorabotka kje se
pameti po diplomatskiot incident shto go napravi
albanskiot premier Sali Berisha, koj prvo izjavi deka
Kosovo treba da bide nezavisno, a potoa, po ostroto
reagiranje na Boris Tadikj, da ja napushti masata na koja
sedea site shefovi na drzhavi, vkluchuvajkji go i ruskiot
pretsedatel Vladimir Putin. Berisha govoreshe za "istoriskite
prichini", megju koi spomena deka vo eden period Kosovo
bilo "vilaet na Osmanliskoto carstvo naseleno glavno so
Albanci koi, bez ogled na toa shto podignale najgolemo
vostanie vo toa vreme, Evropa i' gi podarila na druga
drzhava, samo poradi toa shto Kosovo bilo vilaet na
padnato carstvo". Na toa ostro reagirashe Tadikj, koj
predupredi deka Albanija se mesha vo vnatreshnite raboti
na Srbija, porachuvajkji mu na Berisha deka "Srbija
nikogash nema da se otkazhe od Kosovo".
AFRIKANSKI TOPOL BRAN
Temperaturi do 51 stepen vo Turcija!
Digitalniot termometar na zgradata na shumskata uprava vo
Fetije, vo turskata provincija Mugla, pokazha duri 51
Celziusov stepen. Dopolnitelna panika vnese i vesta deka
doagja nov pekolen bran od Afrika, koj kje gi pokachi i
onaka visokite temperaturi za pet do shest stepeni.
Razladuvanjeto e najvazhna rabota, a vodata e najbaran
proizvod vo celata zemja. Pekolnoto vreme ne samo shto gi
izmachuva lugjeto, tuku gi "traumatizira" i klimatizerite
koi odvaj uspevaat da ja izvrshat svojata funkcija.
Neshto "postudeno" beshe vo Grcija, kade shto
temperaturite vo nekoi delovi na zemjata dostignaa do 43
stepeni. Visokite temperaturi se test ne samo za lugjeto,
tuku i za energetskite mozhnosti na Nacionalnata
elektrokompanija DEI. Se' pochna so prvite restrikcii vo
oblasta Atika, a iljadnici zhiteli na Atina go napushtija
glavniot grad sakajkji da go izbegnat mozhniot struen
kolaps. Dve lica go zagubija zhivotot vo stotina shumski
pozhari shto besneat niz cela Grcija, a najmalku sedum
lugje pochinaa od posledicite na toplotniot udar. Pozhari
besneat vo reonite na Argonida, Pireja, Korint i Elevsina.
Grchkata Civilna zashtita pobara pomosh od EU.
Sileni pozhari besneat i vo blizina na kiparskiot grad
Limasol. Ognenata stihija e nadvor od kontrola i celosno
opozhari eden shumski pojas od nad tri kvadratni kilometri.
TURCIJA
Vartolomej ne e "vselenski"
Turskiot Kasacionen sud objavi deka duhovniot lider na
pravoslavnite hristijani vo svetot, patrijarhot Vartolomej,
nema zakonsko pravo da ja koristi titulata vselenski,
zatoa shto taa ima politichki implikacii shto mozhat da go
potkopaat turskiot suverenitet, so ogled na toa shto
davanjeto specijalni privilegii na malcinskite grupi im
protivrechi na principite na koi se zasnova turskiot ustav.
Od druga strana, Carigradskata patrijarshija posochuva
deka toj termin e vnatreshna crkovna titula i nema
politichko znachenje. Turski nacionalisti obvinuvaat deka
Vartolomej saka da sozdade minidrzhava slichna na Vatikan
vo srceto na Istanbul.
BUGARIJA
Iscenirale sopstvena smrt
Bugarskata telegrafska agencija soopshti deka kreditorite
na kompanijata Koen grup Njujork se somnevaat deka
nejzinite menadzheri Emil Nikolov Bojadzhiev, poznat kako
Emil Koen, i Vladimir Fedjaev ja iscenirale sopstvenata
smrt. Pretstavnici na nekolku zasegnati kompanii
soopshtija deka pobarale da se utvrdi identitetot na
zaginatite lica vo sobrakjajnata nesrekja shto se sluchila
na 25 juni vo Francija, a beshe soopshteno deka vo
nesrekjata zaginale Koen i Fedjaev. "Nesrekjata se sluchi
eden den pred da se dostavat pobaruvanjata za okolu 3,75
milioni evra", izjavi Dinko Penev, spored kogo dolgovite
na Koen i na Fedjaev kon razlichni lica i firmi iznesuvaat
najmalku pet milioni evra. Kreditorite pobaraa sudska
ekspertiza na telata, koja kje vkluchuva DNK analiza i
dentalna analiza za identifikacija na telata.
HRVATSKA
Poraneshna pratenichka raboti kako chistachka
Hrvatskiot Vechernji list pishuva za sudbinata na Sanja
Kapetanovikj, najmladata pratenichka vo istorijata na
hrvatskoto sobranie, koja po izleguvanjeto od politikata
raboti kako chistachka vo teatarot Histrion. Kapetanovikj
e edna od retkite politichari vo Hrvatska shto ne ja
iskoristile svojata pozicija vo visokata politika i ne go
naplatile sobraniskoto iskustvo. "Da, rabotam kako
chistachka. Vo ovie chetiri godini rabotev sekakvi raboti,
zashto treba da si gi plakjam kirijata i studiite.
Apsolvent sum i sakam konechno da go zavrsham fakultetot.
Mozhe nekoj da me smeta za neuspeshna, no mojata rabota e
moj lichen izbor", izjavi Kapetanovikj, koja stana
pratenik na socijalistite vo 2000 godina, na samo 25
godini. Osven shto chisti, taa pishuva scenarija za
hrvatskata sapunska serija Zabraneta ljubov. "Ne treba
nikomu, a osobeno na lugjeto od mojata partija, da mu bide
nezgodno toa shto nivna poraneshna chlenka raboti kako
chistachka", naglasuva taa.
KANADA - SRBIJA
Karikj kje bide deportiran
Dragomir Karikj povekje ne e pozhelna lichnost vo Kanada.
Imigrantskite vlasti vo zemjata vo koja Karikj se nastani
vo 1993 godina i stekna vlijatelni poznanstva izdadoa
nalog za deportiranje na bogatiot doselenik. Prichinata za
toj poteg se kanadskite soznanija deka toj bil sovetnik na
Slobodan Miloshevikj vo vremeto na voenata akcija protiv
NATO vo 1999 godina, koga i go steknal golemiot kapital.
Samo tri dena prethodno Federalniot sud na Kanada go odbi
negovoto baranje za ponishtuvanje na prethodnata odluka.
CRNA GORA
Momo nema da svedochi protiv Milo
Poraneshniot pretsedatel na Crna Gora i chlen na
Pretsedatelstvoto na SFRJ Momir Bulatovikj izjavi deka
nema da svedochi protiv Milo Gjukanovikj na eventualen
sudski proces za shvercot so cigari. Toj dodade deka Milo
e vinoven za mnogu raboti vo Crna Gora, no nema da
svedochi protiv nego na stranski sudovi. Poznato e deka vo
vremeto koga Bulatovikj beshe pretsedatel, Crna Gora
shvercuvashe cigari za da prezhivee. |
