ZAVRSHI BEZBEDNOSNIOT FORUM NA NATO VO OHRID
Makedonija kje trcha sama kon NATO

Zemjite-chlenki na Jadranskata grupa Makedonija, Hrvatska i Albanija nema da dobijat pokana vo paket za chlenstvo narednata godina vo Bukuresht! Sekoja drzhava posebno kje treba da si ja zasluzhi pokanata so uspeshno sproveduvanje na NATO-standardite i reformite. "Razvojot na regionot i negovata evroatlantska integracija mozhe da bide zabaven ako ne se reshi kosovskiot status", izjavi generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer na krajot na dvodnevniot bezbednosen forum shto zavrshi vo petokot vo Ohrid.
Kosovo kako otvoreno i vo momentov najchuvstvitelno prashanje vo regionot ispliva na povrshinata na forumot. Spored prviot chovek na Alijansata reshenieto na Kosovo nema da vlijae vrz pokanata za chlenstvo, no toj potencirashe deka pokrainata e alkata shto nedostiga za stabilnosta vo regionot. "Ne mozham da dadam datumi za pokana za chlenstvo za vashata zemja, toa kje zavisi od ostvaruvanjeto na reformite", rekol Shefer na sredbata so pretsedatelot Branko Crvenkovski i premierot Nikola Gruevski. Toj pobaral da se vospostavat "normalni odnosi" vo politichkiot zhivot i im porachal deka treba da se zavrshi pochnatoto vo oblasta na pravichnata zastapenost na zaednicite, pochituvanjeto na religioznite prava i sudskite reformi.
Komentirajkji ja prethodnata izjava deka Makedonija ja trcha poslednata milja na patot kon NATO, Shefer reche deka taa posledna milja e i najteshkata i deka ne treba da se pravi slika deka se' e gotovo, zatoa shto ne e.
Toj ne sakashe da go komentira faktot deka Makedonija vo oficijalnite dokumenti na forumot se narekuvashe "zemja-domakjin". "Za toa prashanje ne e nadlezhen NATO, za toa raspravata se odviva vo Obedinetite nacii", izjavi Shefer.
Diplomatski izvori intenzivno komentiraat deka NATO pravi obid da opredeli dve grupi zemji - edni shto bi vlegle vednash i drugi shto kje treba da go chekaat drugiot voz, odnosno reshenieto na statusot na Kosovo. Spored toa scenario Hrvatska bi bila vo prvata grupa, a Makedonija i Albanija bi se vrzale za Kosovo. Sepak, generalniot sekretar demantirashe deka kje ima kakvi bilo "paketi" pri priemot vo Alijansata. (Vreme)

Atina i Skopje da go reshat sporot vo ramkite na OON
SAD prodolzhuva so poddrshkata na postignuvanje kompromisno reshenie megju Atina i Skopje vo sporot za imeto niz pregovori pod agendata na OON, izjavil portparolot na Stejt departmentot Tom Kejsi. Spored Kejsi, NATO funkcionira na nachin shto koga kje dojde vremeto da se ocenuvaat novite kandidati za chlenstvo, site zemji chlenki na Alijansata kje bidat pokaneti da gi ocenat molbite. Toj izrazil nadezh deka kje se postigne ednoglasno reshenie za novite zemji kandidati za chlenstvo. "Prodolzhuvame da veruvame deka site drzhavi shto sakaat da stanat chlenki i koi se del od planot za dejstvo kje prodolzhat da go pravat neophodnoto, za da mozhat da gi ispolnat kriteriumite za chlenstvo vo NATO", rekol Kejsi.

SAD se najgolemite poddrzhuvachi na Makedonija
"SAD silno gi poddrzhuvaat aspiraciite na site zemji od Jadranskata grupa i bi bile srekjni da bideme vo pozicija da im ponudime chlenstvo idnata godina, no pred site tri zemji ushte prestoi teshka rabota shto treba da se zavrshi za da se postignat standardite na NATO", poracha ambasadorkata na SAD vo NATO Viktorija Nuland. Spored nea, Makedonija treba da gi intenzivira reformite vo sudstvoto, da izgradi silna i stabilna demokratija i demokratski institucii. "SAD veruvaat deka Jadranskata povelba beshe od vitalno znachenje za Makedonija, Albanija i Hrvatska da gi zasilat reformskite procesi i da gi podobrat demokratskite procesi so koi pridonesuvaat kon vkupnata stabilnost na regionot", reche Nuland, koja imashe bilateralni sredbi i so premierot Gruevski i so pretsedatelot Crvenkovski. (Vecher)

Operativniot shtab shto beshe zadolzhen za bezbednosta odlichno ja zavrshi rabotata
Ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankuloska izjavi deka Operativniot shtab shto beshe zadolzhen za bezbednosta na forumot na EAPS odlichno ja zavrshi rabotata. Spored nea, shtabot shto beshe sostaven od lugje od najrazlichni sektori i oddeli na MVR vo Ohrid nemal nikakvi pogolemi problemi za vreme na doagjanjeto i odenjeto na 51 delegacija, od koi 22 bea na ministersko, a drugite na ambasadorsko nivo. "Operativniot shtab 24 chasa vo tekot na denot i nokjta so dovolen broj kameri go nabljuduvashe mestoto na nastanot, aerodromot Sveti Pavle i trasata od aerodromot do hotelot Ineks Gorica i do okolnite hoteli kade shto se dvizhea i bea smesteni oficijalnite delegacii. Vo sekoj moment, ako se pojaveshe kakov bilo problem, shtabot imashe kapaciteti navreme da reagira", istakna Jankuloska i naglasi deka pri nejzinite kontakti so oficijalnite delegacii i' bile iskazhani samo pofalbi za bezbednosta na forumot.

GENERALOT NA NATO LENS SMIT E ZADOVOLEN OD REFORMITE
Makedonija se dvizhi vo vistinskata nasoka

"Makedonija se dvizhi vo vistinskata nasoka okolu zachlenuvanjeto vo NATO" - vaka glasi ocenata shto proizleze od sredbata megju ministerot za odbrana na Republika Makedonija Lazar Elenovski i komandantot za transformacija na NATO Lens Smit, kako prethodnica na forumot na EAPS vo Ohrid. "Dali Makedonija kje vleze vo NATO, kje vidime, zashto toa e politichka odluka. No, za voeniot del mozham da kazham deka Makedonija se dvizhi vo vistinskata nasoka", izjavi general Smit. Elenovski reche deka site davaat golem pridones za zachlenuvanjeto na Makedonija vo Alijansata. Smit se sretna i so premierot Nikola Gruevski i so pretsedatelot Branko Crvenkovski.
Bilateralni sredbi se odrzhaa i megju najvisokiot gostin na forumot, generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer so premierot Gruevski i megju Antonio Miloshoski i Viktorija Nuland, ambasador na SAD vo NATO. Ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski vo izjava za mediumite reche deka ova e skromen pridones za makedonskata aplikacija za pokana za vleguvanje vo NATO. "Ova e golema shansa da se pretstavime kako seriozen kandidat za chlenstvo vo NATO. Na Alijansata i' ovozmozhivme uslovi za diskusija okolu kluchnite prashanja", reche ministerot Miloshoski. (Vest)

NATO i Makedonija imaat poseben odnos
"NATO ima poseben odnos so Makedonija", reche Jap de Hop Shefer. Toj potseti na pomoshta shto Makedonija i' ja davashe na Alijansata za vreme na kosovskata begalska kriza vo 1999 godina i logistichkata poddrshka na KFOR, no i na poddrshkata shto Alijansata i' ja dade na Makedonija za vreme i po konfliktot vo 2001 godina, koga NATO i EU se vkluchija vo nejzina stabilizacija. "Odrzhuvanjeto na forumot na EAPS vo Ohrid ja simbolizira nashata dolgogodishna sorabotka so NATO, koja im e mnogu bliska na gragjanite na Makedonija shto se pokazhuva so poslednata anketa od mart godinava, koga 92 otsto od anketiranite se izjasnija za prikluchuvanje kon Alijansata, a Sobranieto toa go potvrdi so ednoglasna poddrshka na prikluchuvanjeto kon NATO", vozvrati Nikola Gruevski.

Gruevski go kani Bush vo Makedonija
Premierot Nikola Gruevski upati pismo do amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush vo koe mu blagodari za poddrshkata shto SAD i' ja davaat na Makedonija za chlenstvo vo NATO. Istovremeno Gruevski go kani Bush idnata godina, po samitot na Alijansata vo Bukuresht, da ja poseti Makedonija. "Bi sakal da ve pokanam po Samitot slednata godina da ja posetite bibliskata Makedonija, da go posetite Ohrid, centarot na hristijanstvoto, koj vo 14. vek imashe 365 crkvi, po edna za sekoj den od godinata, za zaedno so moite kolegi od regionot da go proslavime krunisuvanjeto na nashata vizija, iskazhana vo 2001 godina vo Varshava, za edinstvena Evropa, slobodna i vo mir. Gospod da ve blagoslovi Vas, Vasheto semejstvo i amerikanskiot narod", se veli vo pismoto od Gruevski do Bush.

KAKVA LI EUFORIJA KJE BESHE AKO BUSH DOJDESHE VO MAKEDONIJA?
Forum ne e isto shto i samit!
Nekolku iljadnici policajci, blokirani ulici poradi posebniot rezhim na soobrakjaj, gliseri, limuzini... Vo Ohrid se odrzha pompezno najavuvaniot Bezbednosen forum shto go organizira Evro-atlanskiot partnerski sovet EAPS. Forumot shto makedonskite vlasti go najavuvaa kako najgolem politichki nastan shto koga i da e se odrzhal vo zemjava vsushnost e sobir na diplomatite vo NATO, po nekoj minister za nadvoreshni raboti i za odbrana, pretezhno od novite chlenki na Alijansata i od nashite sosedi, eksperti i pretstavnici na nevladini organizacii. Od bezbednosniot forum ne proizleze dokument. Doneseni se zakluchoci od diskusiite, koi podocna kje bidat predmet na natamoshni diskusii na formalnite sostanoci na rabotnite tela na Evroatlantskiot partnerski sovet vo sedishteto na NATO, vo Brisel. Toa deka "samitot", kako shto se narekuvashe ovoj forum vo makedonskata javnost, i ne e nastan od takov format kako shto nekoj sakashe da go prikazhe, se vide vednash po "otkazhuvanjeto" na posetata na amerikanskiot drzhaven sekretar Kondoliza Rajs. SAD gi pretstavuvashe Viktorija Nuland, nivniot ambasador vo Brisel.
Spored nashi izvori vo MNR, Rajs vsushnost nikogash i ne spomenala deka planira da se pojavi vo Ohrid. Otkako stana jasno deka Rajs nema da dojde, organizatorite lansiraa nova informacija, koja isto taka vremeto brzo ja demantirashe - namesto Rajs doagja nejziniot zamenik Nikolas Barns. No, ni toj ne go udostoi domakjinot na forumot, generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer, a ni Makedonija. Barns imashe vreme da gi poseti Hrvatska, od kade soopshti deka edinstveno taa e sigurna za vo NATO, a podocna i Grcija. (Vecher)

Novinarite nemaa prevoz za kaj pretsedatelot
Za vreme na samitot vo Ohrid i po patot kon Peshtani vrieshe od policija, soobrakjajot beshe ogranichen, i seto toa za da mozhat lugjeto od 49-te delegacii vo koi ima 16 ministri za nadvoreshni raboti, pet za odbrana i 20 ambasadori vo NATO bezbedno da pristignat do svoite hoteli. Ako bezbednosta beshe pod konec, ushte pred da pochne glavniot del logistikata potfrli vo odredeni segmenti, posebno vo delot za neprecheno dvizhenje i rabota na mnogute novinarski ekipi. Pred sredbata na pretsedatelot Crvenkovski so generalot Smit, snimatelite i fotoreporterite ostanaa bez prevoz. Organizatorot zaboravil da isprati kombi za da gi odnese do vilata Biljana, pa sluzhbite moraa dopolnitelno itno da reagiraat.
Ovaa informacija nikoj oficijalno ne ja potvrdi, no od kabinetot na pretsedatelot izrazija zhalenje za teshkotiite pri dvizhenjeto na novinarite i potsetija deka organizator na nastanot e vladata: "Ugledot i avtoritetot na Makedonija kako domakjin i koorganizator e premnogu vazhen za da vleguvame vo detali". (Vest)

SMENA NA VLASTA VO DPA
Menduh Tachi na mestoto na Dzhaferi
Menduh Tachi so aklamacija e izbran za pretsedatel na Demokratskata partija na Albancite na chetvrtiot kongres na partijata. Po izborot Tachi se zakolna deka reshitelno i bez strav, ljubomorno kje ja chuva avtonomnosta na politichkoto odluchuvanje vo DPA, vetuvajkji deka partijata nema da bide na politichka licitacija. "So nas nema da dirigiraat nikakvi krugovi, ni tie shto izvlekoa polza od vojnata ni komunistichkite strukturi, ni biznismenite, ni tajkunite", izjavi Tachi.
Predlogot za Tachi, kako edinstven kandidat, da bide izbran za prv chovek na DPA go dade poraneshniot lider Arben Dzhaferi. "Smetam deka vo idnina site, zaedno so Makedoncite, treba da dejstvuvame vo nasoka Makedonija da bide piemontot na Jugoistochna Evropa", reche Dzhaferi. Najaveno e deka Dzhaferi, koj 14 godini beshe lider na partijata, i natamu kje ostane vo vrvot na rakovodstvoto, najverojatno kako pochesen pretsedatel na generalnoto sobranie.
Na kongresot na DPA bea liderot na VMRO-DPMNE, premierot Nikola Gruevski, i drugi politichari od vlasta i od opozicijata. Na kongresot ne dojde dovcherashniot najblizok sorabotnik na Menduh Tachi od Kosovo, Hashim Tachi, nitu negov pretstavnik, no vo Struga dojde kosovskiot premier Agim Cheku. "Ja pozdravuvam vladata na Gruevski za dobrite rezultati vo reformite, go povikuvam so ist entuzijazam da gi sprovede i obvrskite od Ohridskiot dogovor i Albancite da go imaat tretmanot shto go zasluzhuvaat vo Makedonija", reche Cheku. (Vreme)

VO INTERVJU ZA BI-BI-SI
Tachi prifakja vlada "po Badenter"
Sproti izborot za nov lider na DPA, Menduh Tachi vo intervju za Bi-Bi-Si izjavi deka za negovata partija e prifatlivo vo idnina eden del od vladata da bide partijata na Albancite koja na izborite kje osvoi pogolem broj glasovi. "Jas i sega i vo idnina se soglasuvam albanskite politichki sili da potpishat politichki dogovor so koj kje se obvrzat partijata koja kje dobie mnozinstvo glasovi bez manipulacii da bide pretstavnik na Albancite vo vladata", smeta Tachi.
Izborot na site idni vladi spored Badenteroviot princip beshe edno od prashanjata koi DUI se obide da gi nametne vo politichkiot dijalog so VMRO-DPMNE. Partijata na Ali Ahmeti nastojuvashe, a premierot i lider na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski ne prifati, del od idnite vladi da bidat pobednichkite partii vo makedonskiot i albanskiot politichki blok, odnosno pobednichkata partija na izborite da nema mozhnost da gi izbira koalicionite partneri so koi kje go formira parlamentarnoto mnozinstvo, tuku da mora da koalicira so onaa partija koja go osvoila mnozinstvoto glasovi kaj Albancite.
Tachi najavi i skoro reshavanje na drugite znachajni prashanja za Albancite, kako statusot na poraneshnite pripadnici na ONA i upotrebata na albanskiot jazik, za koi nitu VMRO-DPMNE i DUI vo politichkiot dijalog ne uspeaja da iznajdat kompromis. "Treba da se eliminira nedorazbiranjeto deka baranjeto na Albancite e Makedoncite da se obvrzat da zboruvaat na albanski jazik. Baranjeto na Albancite e vo drzhavnite institucii da se zboruva i pishuva na dva jazika", veli Tachi. (MIA)

GRUEVSKI:
DPA e respektabilen subjekt na politichkata scena
Demokratskata partija na Albancite e respektabilen subjekt na makedonskata politichka scena, partner vo vladinata koalicija so koj i so drugite partneri rabotime kon zaednichkata prerodba na Makedonija, istakna liderot na VMRO-DPMNE i premier Nikola Gruevski pozdravuvajkji gi uchesnicite na chetvrtiot Kongres na DPA vo Struga. Premierot Gruevski istakna deka osnovna cel e Makedonija da stane ekonomski razviena politichki stabilna i funkcionalna multietnichka demokratija. Toj posochi deka so dosledna implementacija na Ramkovniot dogovor Makedonija sega mozhe da se pofali so imidzhot na sovremen model na multietnichnost so shiroko pochituvanje na chovekovite prava posebno na pravata na pripadnicite na zaednicite koi se malcinstvo vo ovaa zemja.

DUI NE ZNAE ZA DOSTA
Ahmeti bara albanskiot da se koristi sekade niz Makedonija
Liderskite sredbi za sudskite reformi za Demokratskata unija za integracija se parada na premierot Nikola Gruevski, koj preku niv saka da go stavi vo senka dogovorot postignat megju VMRO-DPMNE i DUI. "Gruevski saka da gi relativizira efektite od politichkiot dijalog, koj beshe pozdraven od site megjunarodni relevantni faktori", izjavi vchera Ermira Mehmeti, portparol na DUI. Taa tvrdi deka politichkata sostojba vo Makedonija se komplicira poradi otsustvoto na politichka volja na premierot Gruevski da go sprovede na delo dogovorot. "Barame shto e mozhno poskoro da se donese zakonot za upotreba na jazicite. Za ova prashanje ne ni treba balkanski pristap, tuku evropski", istakna Mehmeti.
Spored nea, donesuvanjeto na zakonot kje bide test za makedonskata demokratija i pobrzo vleguvanje na zemjata vo EU i vo NATO.
Pratenikot Dzhevad Ademi ja oceni kako neodgovorna izjavata na potpretsedatelot na DPA Menduh Tachi deka albanskiot nikogash nema da se koristi na cela teritorija na Makedonija. "Ne e rabota na portparolot na Gruevski da go tolkuva Ustavot, tuku da go primenuva amandmanot chetiri od Ustavot, kade jasno stoi deka pokraj makedonskiot i albanskiot e oficijalen jazik", reche Ademi. (Spored Vest)

DUI PAK PROTESTIRA
Ahmeti: Gruevski kje bide vinoven ako DUI go napushti Sobranieto
Ako dogovorot megju DUI i VMRO-DPMNE ne se sprovede, odgovoren za posledicite i za idnite chekori shto kje gi prezememe kje bide premierot Nikola Gruevski. Vaka liderot na DUI Ali Ahmeti se pravdal pred stranskite pretstavnici za eventualnoto prolongiranje na rokovite za prashanjata od zapisnikot na dvete partii. Vo DUI ne ja otfrlaat mozhnosta za povtorno izleguvanje od Sobranieto! Velat deka ne se pochituva dogovorot za prodolzhuvanje na razgovorite megju rabotnite grupi. VMRO-DPMNE prethodno najavi deka kje nastojuva dogovorenoto da dobie poddrshka od ostanatite parlamentarni partii, no SDSM odbi da sedne na zaednichka masa so obrazlozhenie deka toa e dogovor megju Gruevski i Ahmeti i tie treba da go sprovedat.

VO SABOTATA PRESPA "VRIESHE" OD POLITICHARI
Nikola so komitetot vo Sirhan, Branko so borcite vo Resen

Praktikata Centralniot komitet na VMRO-DPMNE da gi odrzhuva svoite sednici nadvor od Skopje prodolzhuva i ponatamu. Partiskiot vrv vo sabotata se sobra vo Prespa, na bregot na Prespansko Ezero, vo letnoto odmoralishte Sirhan, kade shto odrzha sednica zad zatvoreni vrati. Na novinarite im beshe dozvoleno da vlezat vo salata na samiot pochetok od sednicata za da fotografiraat i da snimaat, po shto im beshe recheno deka nema da se davaat nikakvi izjavi za javnosta poradi toa shto sednicata e od chist partiski, odnosno interen karakter.
Samo nekolku chasa pred toa pretsedatelot na Makedonija Branko Crvenkovski beshe vo Resen kade shto so borcite od NOV go proslavuvashe jubilejot 65 godini od formiranjeto na partizanskiot odred Dame Gruev. (Tekst i foto: Sasho Ristevski)

NOVI SOVETNICI NA PREMIEROT
Grujovski go zajaknuva vmrovskoto lobi vo vladata
So naznachuvanjeto na Nikola Dimitrov i na Andrej Lepavcov za svoi sovetnici, premierot Nikola Gruevski saka da go zajakne vmrovskoto lobi vo vladata. Nikola Dimitrov e sin na Dimitar i Ratka Dimitrovi, istaknati vmrovski aktivisti i poraneshni funkcioneri od ovaa partija. Tatkoto Dimitrov beshe minister za obrazovanie, a potoa i minister za kultura vo prvata vlada chij premier beshe Nikola Kljusev. Dimitrov postariot beshe i ambasador na Makedonija vo Moskva, predlozhen od vmrovskata vlada 1998-2002 godina i od poraneshniot pretsedatel Boris Trajkovski, koj isto taka poteknuvashe od redovite na desnicata, a Ratka Dimitrova beshe pratenik vo prviot makedonski parlament.
Andrej Lepavcov, koj beshe portparol na pretsedatelot Boris Trajkovski, isto taka, e sin na istaknat vmrovski aktivist - Aleksandar Lepavcov, koj zaedno so postariot Dimitrov beshe chlen na vladata na Kljusev kako minister za soobrakjaj i vrski. Ne beshe sluchajno toa shto Kljusev vednash po neochekuvanata pobeda na VMRO-DPMNE na prvite povekjepartiski izbori gi pokani Dimitrov i Lepavcov da bidat del od vladata. Tie se edni od prvite vmrovski dejci shto im pristapija na Ljubcho Georgievski i na Dosta Dimovska na pochetokot na devedesettite godini koga VMRO-DPMNE zemashe zamav na novosozdadeniot pluralistichki prostor vo Makedonija.
Denes ne e tajna deka kaj vmrovskoto chlenstvo postoi nezadovolstvo od "otcepuvanjeto" na partiskiot vrv, koj se fokusira na praktikuvanje na vlasta i retko komunicira so bazata. Na Gruevski mu se prefrla i deka gi zaboravil svoite glasachi, deka se opkruzhil so lugje koi nikogash ne mu pripagjale na VMRO-DPMNE. Duri cinichno se konstatira deka vo vmrovskata vlada na Gruevski ima povekje sdsmovci (Elenovski, Jankulovski, Rafajlovska, Meshkov) otkolku avtentichni vmrovci.Novite sovetnici Dimitrov i Lepavcov kje imaat zadacha da go premostat takviot jaz. Gruevski vekje podolgo vreme igra na kartata na sekjavanjata shto makedonskite gragjani gi imaat kon zaginatiot pretsedatel Boris Trajkovski. So najnoviot kadrovski novitet toj vospostavuva ushte edna relacija kon poshirok krug glasachi i poddrzhuvachi, bidejkji Dimitrov i Lepavcov ne bea samo sorabotnici, tuku i lichni prijateli so Trajkovski. Duri se shpekulira deka Gruevski seriozno kalkuliral i so vdovicata na Trajkovski, Vilma, kako mozhen pretsedatelski adut na slednite izbori, za da se iskoristat svezhite sekjavanja kon tragichno zaginatiot pretsedatel.
Vo momentov vo VMRO-DPMNE i vo vladata najmokjna e trojkata Gruevski, Stavreski i Protugjer. Vicepremierot Stavreski i shefot na kabinetot na Gruevski Martin Protugjer vo Izvrshniot komitet na partijata vlegoa pred nepolni dva meseca i naedno se i novi partiski chlenovi, no vo momentov tie se lugjeto vo koi Gruevski ima najgolema doverba, dodeka poraneshnite soborci Trajko Slaveski, Gordana Jankulovska i Antonio Miloshoski se na vtoroto skalilo na informiranost za planovite i namerite na premierot, analiziraat vnatreshni krugovi na partijata. (Utrinski vesnik)

SDSM GO ISKLUCHI OD PARTIJATA, A PRATENIKOT RAHIKJ KONTRIRA
Shekerinska vladee avtokratski
Odlukata za iskluchuvanje na Esad Rahikj od SDSM ednoglasno ja donel Centralniot odbor, zashto toj "vo kontinuitet go narushuval ugledot i dostoinstvoto" na najgolemata makedonska opoziciona partija. Debatata traela samo 10 minuti. Spored Rahikj, ovoj poteg na novoto rakovodstvo pokazhuva deka SDSM ne samo shto nema demokratski kapacitet, tuku e i organizacija vo koja se vladee avtokratski. "Ova e obid da se zamolchi edno poinakvo, demokratsko mislenje. Jas otsekogash sum bil vo razmisluvanjata sloboden demokrat. Ako mislat deka so ova kje me isplashat ili kje me zamolchat, se lazhat. Ne e bitno dali Rahikj ili lugjeto okolu nego kje formiraat partija. Nova partija sigurno kje se pojavi, samo prashanje e koj i koga kje ja formira. Jas sum pratenik i, iako mi e teshko, moram da priznaam, kje prodolzham da gi zastapuvam gragjanite shto mi go dadoa mandatot za da pokazham deka Makedonija ima demokratski kapacitet", izjavi ekspratenikot na SDSM.
Iako e razocharan od toa shto na vakov nachin e otstranet od partijata chij chlen beshe od 1992 godina, sepak Rahikj e srekjen, zashto SDSM vaka mu go olesni zaminuvanjeto od partijata shto samiot go najavuvashe vekje podolg period. I od SDSM se srekjni poradi toa shto konechno go otstranija od partijata chovekot koj sebesi se definirashe kako "socijaldemokrat vo zaminuvanje" i shto javno najavuvashe deka kje formira nova partija. "SDSM saka da go porazi Gruevski, ne saka da odgovara na dilemi shto doagjaat od lugje vo partijata. Toj vo kontinuitet go poistovetuva SDSM so VMRO-DPMNE i so toa ja navreduva partijata", objasni potpretsedatelot na SDSM Jani Makraduli. Toj ne najavi novi iskluchuvanja od partijata. Osven Rahikj, po vonredniot kongres na koj Radmila Shekerinska stana pretsedatel, nezadovolstvo od nasokata vo koja se dvizhi SDSM izrazuvaa i prethodniot lider i premier Vlado Buchkovski i eksspikerot na Sobranieto i nesuden ambasador Ljupcho Jordanovski.
Rahikj e samo vtoriot chlen na SDSM shto e iskluchen od partijata. Nano Ruzhin beshe iskluchen pred sedum godini, poradi toa shto ja prifati ponudata na togashniot premier Ljubcho Georgievski da bide ambasador na Makedonija vo NATO. (Vecher)

Odlukata e fashistichka
Rahikj smeta deka stanuva zbor za "nelegitimna odluka na nelegitimni organi izbrani na nelegitimen kongres". "Ovaa odluka pokazhuva deka vo Makedonija nema demokratski kapacitet. Edna opoziciona partija koja treba da bide alternativa na totalitarnata, i bi rekol duri i fashistichka vlast, sankcionira poinakvi razmisluvanja vo svojata partija. So toa se povlekuva znak na ravenstvo megju Shekerinska i Gruevski i se gleda deka tie na ist nachin raschistuvaat so site neistomislenici. Se plasham deka na krajot kje gi iskluchat site chlenovi na partijata i kje ostanat samo tie vo centralata", veli Rahikj. (Utrinski vesnik)

PROTIVPOZHARNITE EDINICI PRED KOLAPS
Protiv pozharite se jurisha so "krntii"

Vo jurishot za gasnenje na pozharite, koi zachestija vo minatata nedela, ne retko se trgnuva so vozila shto se stari i po 40 godini, so chizmi od pred 15 godini, a ne e ponova ni drugata oprema. Zatoa se sluchuva vo borbata so ognenata stihija najefikasni da bidat stariot kopach i lopatata na pozharnikarite, osobeno vo gasnenjeto na pozharite na otvoren prostor, kade shto terenot e nepristapen za avtocisternite. Vo protivpozharnite edinici velat deka se opremeni samo za gasenje pozhari vo urbani sredini. Niedna institucija nema kanader, specijalen avion za gasnenje pozhari, nitu helikopter?! Po baranje na Centarot za upravuvanje so krizi, koj e zadolzhen da gi sledi, da gi analizira i da gi informira drzhavnite organi, vo gasenjeto na pozharite se vkluchuva helikopter na ARM.
Spored portparolot na Armijata Mirche Gjorgovski, iako helikopterite shto gi poseduva taa ne se nameneti za gasenje pozhari, sepak tie se poslednoto sredstvo shto mozhe da se vkluchi vo gasenjeto na pozharite shto zafatile golemi prostranstva. "Na helikopterot mu zakachuvame korpa koja sobira dva tona voda i taa se polni od najbliskata akumulacija i se istura na podrachjeto shto e zafateno so pozhar. Efikasnosta na helikopterot vo gasenjeto na pozharite e nesporedliva so mozhnostite na kanaderot. Sepak, blagodarenie na helikopterot se lokalizira pozharot na voeniot poligon Krivolak shto besneeshe denovive. Bez ogled na toa kolku chini kanaderot, toj mora da se nabavi", veli Gjorgovski.
Za ilustracija za toa vo kakva sostojba se protivpozharnite edinici zboruva opremenosta na edinicata vo Kriva Palanka. Taa poseduva dve protivpozharni vozila od koi ednoto e staro 40, a drugoto 23 godini. Dvete se so kapacitet od po dva tona voda, shto mozhe da se isfrli za dve minuti. "Poradi amortiziranosta, vozilata mnogu chesto ostanuvaat vo defekt, a nema pari za nabavka na rezervi delovi, pa duri ni za gorivo. Nemame nitu edno terensko vozilo za gasenje shumski pozhari, iako podrachjeto vo najgolem del e ridsko-planinsko i so ogromen shumski fond, kade shto chesto se sluchuvaat pozhari", velat vo protivpozharnata edinica vo Kriva Palanka. Vrabotenite vo nea se zhalat deka i chizmite im se stari po 15 godini, a nemaat ni rakavici, ni uniformi, ni izolacioni aparati, pa si gi rizikuvaat i zdravjeto i zhivotot.
Sostojbata e slichna i vo protivpozharnata edinica vo Veles, koja pokriva najgolem del od teritorijata na Makedonija. Taa ima chetiri vozila za gasenje i dve terenski vozila, chija prosechna starost e 35 godini.
Vo Centarot za upravuvanje so krizi priznavaat deka protivpozharnite edinici raspolagaat so po dve do chetiri cisterni koi ne se novi, no bile upotreblivi. Velat deka ako protivpozharnite edinici ne mozhat da se spravat so pozharite se vkluchuva i Armijata, a vo kritichna situacija Direkcijata za zashtita i spasuvanje mobilizira i civili. Spored nivnite analizi, drzhavata mozhe da se spravi so pozhari od sekakov razmer. Glavniot inspektor vo Direkcijata za zashtita i spasuvanje Trajko Todorchevski veli deka tri godini baraat od vladata da se nabavat specijalni vozila za gasenje pozhari na teren, no dosega ne dobile odgovor. Toj tvrdi deka najgolem zashtiten sistem vo sprechuvanjeto na shirenjeto na pozharite e navremenoto reagiranje.
Komandirot na protivpozharnata brigada na Skopje Blagoja Menkovski ja obvinuva Direkcijata deka ne im gi prefrla parite shto im sleduvaat za da kupat nova oprema. Toj tvrdi deka po preminuvanjeto na protivpozharnite edinici vo nadlezhnost na opshtinite tie se vo ushte polosha sostojba. (Dnevnik)

Dve zhrtvi na zhegata vo Bitola
Dvajca bitolchani pochinaa otkako Makedonija ja zafatija tropski goreshtini. Na bitolskiot pazar mu se sloshilo na sheeset i devetgodishen bitolchanec, koj podocna pochinal vo Klinichkata bolnica. Naredniot den, vo rudnikot vo REK Bitola pochinal pedesetgodishniot rudar B. N. Ovie dva sluchaja nikoj ne gi povrzuva direktno so zheshkoto vreme, iako toa bilo edna od glavnite prichini za vloshuvanjeto na nivnata zdravstvena sostojba. (Spored Vreme)

ZHEGATA GI PRESUSHI I VODOVODITE
Debar e zheden
Zloupotrebata na vodata za pienje, so koja gragjanite gi navodnuvaat i zemjodelskite povrshini, e glavnata prichina poradi koja debarchani pri voda se zhedni. Spored direktorot na JKP Standard Ljuan Chilku, po saniranjeto na defektot kaj Melnichki Most vo gradskiot rezervoar doagjaat po 170 litri voda vo sekunda. No, poradi neracionalnoto koristenje, osobeno vo naselbata Konjare, kade shto se navodnuvaat zemjodelski nasadi, gragjanite trpat za voda. Vo taa naselba povekjeto zhiteli so godini ne gi plakjaat smetkite za voda.

Bitola na 40 stepeni bez kapka voda
Na pekolna temperatura od 40 stepeni, polovina Bitola i ushte nekolku okolni sela ostanaa bez voda poradi defekti vo vodovodnata mrezha. Voda nemashe ni Klinichkata bolnica, poradi shto se intervenirashe samo kaj akutnite sluchai. Ni kapka voda za pienje ne proteche ni od cheshmite vo REK Bitola. Od bitolskiot Vodovod objasnuvaat deka problemite gi predizvikala enormnata potroshuvachka na voda, koja dostignala rekordni 1.000 litri vo sekunda! "Vo istorijata na pretprijatieto ne se pameti koga se troshelo tolku voda. Ako normalnata potroshuvachka iznesuva 400 litri vo sekunda, a vo letnite najzheshki periodi dosega se troshelo do 700 litri, sega taa e zgolemena za dopolnitelni 300 litri, odnosno za dva i pol pati. Poradi toa site nashi rezervi na voda se istrosheni, a se javija i defekti na povekje mesta", izjavi direktorot na Vodovod Zoran Ilioski.

Strumichani gi urivaat rekordite
So potroshenite 460 litri voda na eden zhitel vo samo eden den, vo minatata sabota strumichani go nadminale evropskiot prosek koj iznesuva okolu 250 litri na zhitel. Voobichaenata potroshuvachka vo Strumica e okolu 220 litri, a sega taa e dvojno zgolemena. Zgolemenata potroshuvachka se dolzhi na tropskite goreshtini, no i na loshite naviki na gragjanite na Strumica da gi polevaat zelenite povrshini, dvornite mesta i ulicite. Spored direktorot na Komunalec Panche Orcev, i pokraj enormno zgolemenata potroshuvachka na voda nema prichina za panika: "Vo hidroakumulacijata Turija ima 30 milioni kubni metri voda, shto e dovolno za snabduvanje na gradot i na naselenite mesta. No, i pokraj toa gi povikuvame gragjanite racionalno da ja troshat vodata, zashto sme na samiot pochetok na letoto". Zasega problemi so vodosnabduvanjeto vo Strumica nema, so iskluchok na povisokite zoni vo gradot vo koi pritisokot e poslab.

Kumanovci ostanaa zhedni poradi zloupotrebata na vodata
"Nesovesnoto i neracionalnoto koristenje na vodata vo nekoi delovi na Kumanovo e edna od prichinite za povekjechasovniot prekin na vodosnabduvanjeto vo povisokite zoni i vo eden del od centarot na gradot", veli direktorot na JP Vodovod Viktor Bozhinovski. Toj gi povikuva gragjanite da ne ja zloupotrebuvaat vodata za ladenje na trotoarite i na ulicite, za mienje na izlozite i na priodite do dukjanite i za polevanje na drvjata i na dvorovite. "Zemjodelcite se gluvi na nashiot povik da ne gi navodnuvaat zemjodelskite povrshini. Tie nemaat razbiranje za toa deka na ovie visoki temperaturi gragjanite mozhe da ostanat bez voda za pienje i za upotreba vo domakjinstvata", veli Bozhinovski. (Spored Dnevnik)

VRANISHKOVSKI MU PISHA PISMO NA HRISTODULOS
Jovan pluka po MPC!
Kako shto soopshtuvaat lekarite od atinskata bolnica Aretiu, arhiepiskopot na Grchkata pravoslavna crkva g. Hristodulos boleduva od karcinom na debeloto crevo. Vekje cel mesec vnimanieto na grchkata javnost e svrteno kon informaciite za sostojbata na nivniot poglavar, a Crkvata so koja rakovodi toj e vo svoevidna vonredna sostojba. Vo Atina se otkazhani i tradicionalnite svechenosti shto mu se posveteni na sv. apostol Pavle, popularno narecheni Pavlijadi. Vo megjuvreme, rechisi i nema pravoslavna crkva chij poglavar ne mu isprati pismo vo koe ja spodeluva bolkata so svojot sobrat, a pismo do g. Hristodulos isprati i papata Benedikt Shesnaesetti.
Vo megjuvreme grchkiot pulen Jovan Vranishkovski mu prakja pismo na 68-godishniot arhiepiskop vo koe, osven shto do beskraj pluka vrz maticata od koja poteknuva - Makedonskata pravoslavna crkva - onaka, patem, veli deka e informiran za toa deka negovoto blazhenstvo "ima nekoi problemi so zdravjeto". Vo fermanot do g. Hristodulos toj ne propushta da poracha deka tie (demek, POA) prifatile da go nosat imeto Ohridska arhiepiskopija "a ne imeto so nacionalen predznak kako shto toa go pravat raskolnicite vo Makedonija, samonarekuvajkji se Makedonska pravoslavna crkva". Vranishkovski go informira poglavarot na GPC deka "prvo, vo drzhavata ne se site Makedonci, zashto mnogu se vernici koi se deklariraat kako Srbi, Bugari, Grci, Vlasi ili pravoslavni Cigani. Nim na site im prechi vo imeto na Crkvata da stoi opredelbata makedonska" (?!)
Pismoto koincidira so najnovoto soopshtenie na oficijalnata veb-stranica na GPC vo koe, iako e teshko bolen, od arhiepiskopot Hristodulos se bara energichna reakcija za temata Makedonija: "Vo poslednive denovi primil soopshtenie vo koe se bara od blazhenejshiot (se misli na g. Hristodulos, n. z.) da mu se sprotivstavi na priznavanjeto na FIROM pod imeto Makedonija".
Sepak, vo visokite krugovi na Grchkata pravoslavna crkva ima mitropoliti koi ne gledaat so naklonetost na vakvoto "odrabotuvanje" na Vranishkovski. Jasno e deka Jovan ja koristi situacijata da go svrti vnimanieto vrz sebe i da se zablagodari za parite shto gi dobi od Sinodot na GPC. Se tvrdi deka stanuva zbor za stotici iljadi evra. I pismoto i poslednoto soopshtenie potvrduvaat deka postoi golema koordinacija megju Vranishkovski i vrvot na GPC, bez ogled na toa shto nejziniot prv chovek e na smrtna postela.
Dodeka rabotite vo Grcija ne stivnat, kje potsetime na izjavata shto ja dade seruskiot i moskovski patrijarh g. Aleksij Vtori vo juni 2005 godina. Vo nea poglavarot na Ruskata pravoslavna crkva veli: "Koga srpskiot patrijarh Pavle mi kazha deka postoi proekt za sozdavanje paralelna eparhija vo Makedonskata crkva, jas go posovetuvav da ne go poddrzhuva toa i so site sili i sredstva da go chuva crkovnoto edinstvo". (Utrinski vesnik)

JOVAN I GRCHKATA CRKVA VO SPREGA
GPC vodi antimakedonska politika
Grchkata pravoslavna crkva aktivno se vkluchuva vo kampanjata na oficijalna Atina protiv priznavanjeto na ustavnoto ime na Makedonija. Sinodot na GPC oficijalno objavi deka arhiepiskopot Hristodulos denovive dobil pisma vo koi se bara toj energichno da mu se sprotivstavi "na priznavanjeto na FIROM pod imeto Makedonija". Iako oficijalno nikoj vo MPC ne ja komentira prepiskata megju Jovan i Hristodulus, crkovni izvori posochuvaat deka e ochigledna koordinacijata megju POA i grchkite vladici. "Ova soopshtenie na GPC e potvrda za toa deka Jovan e vkluchen vo ofanzivnata bitka na grchkata drzhava i crkva protiv imeto Makedonija", velat nashite izvori, posochuvajkji deka ne treba da se zaboravi i oficijalnoto priznanie na GPC deka finansiski go pomagala Vranishkovski. (Vecher)

PRITISOK NA MEGJUNARODNIOT FAKTOR
Crkvata na Vranishkovski kje se registrira!
Po EU i NATO, i Sovetot na Evropa donese rezolucija so baranje da im se obezbedi pravoto na veroispoved na site verski zaednici vo Makedonija. "Odlaganjeto na zakonot za verskite zaednici e kontraproduktivno za drzhavata", objasnuva vladikata David od POA. Predmetot za crkvata na Vranishkovski e vo Strazbur. Za toa deka imeto Pravoslavna ohridska arhiepiskopija kje bide glaven problem pri registriranjeto, vladikata David veli deka Sinodot na MPC kje go razgleda toa prashanje. "Ne' prepoznavaat i ne' imenuvaat kako POA. Toa ime ne e ime na nitu edna druga registrirana verska zaednica vo Makedonija, osven shto MPC go ima registrirano kako trgovska marka", izjavi episkopot stobiski na POA g. David.
I dodeka MPC se shtiti od crkvata na Vranishkovski, istiot problem go ima Islamskata verska zaednica - so Bekteshkata zaednica od Tetovo. "Nie gi priznavame, tie ne ne' priznavaat. Nie imame svoe bektashko dedinstvo shto se naogja vo Tirana", veli dervish Albumutali Bekjiri. Za IVZ pritisokot za donesuvanje poliberalen zakon za registracija na verskite zaednici e politichki i politicharite treba da gi reshavaat tie problemi. Stavot na prviot chovek na IVZ Hadzhi Sulejman efendi Redzhepi e deka odvoenata Bektashka zaednica mozhe da dobie samo status na sekta, iako taa ja priznava IVZ. (TV A1)

DIJALOZI ZA MAKEDONIJA
Kritiki za Crvenkovski za ordenot na MPC
Dali religijata ima pogolema mokj za politichkata stabilnost na drzhavata, mu treba li na makedonskiot obrazoven sistem veronauka i kakvi se implikaciite na noviot zakon za verskite zaednici vrz lichnite prava i slobodi - ova bea nekoi od prashanjata na vtorata debata od ciklusot Dijalozi za Makedonija shto se odrzha pod pokrovitelstvo na pretsedatelot Branko Crvenkovski. Samiot toj gi vovede uchesnicite vo debatata Sekularizmot i makedonskoto opshtestvo, potsetuvajkji deka se intenziviraat polemikite za voveduvanjeto na verskoto obrazovanie, za noviot zakon za verskite zaednici i za osporuvanjata na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva.
Profesorot na Filozofskiot fakultet vo Skopje Ferid Muhikj smeta deka sekularizmot e reakcija na soznanieto deka vo svetot religijata e premnogu prisutna vo zhivotot, pa toj e obid na chovekot da ja prisvoi ulogata na kreator na svojata idnina. Renata Trenevska-Deskoska od Pravniot fakultet vo Skopje se osvrna na voveduvanjeto versko obrazovanie i reche deka, se' dodeka toa e pravo na izbor, odnosno fakultativno, ne se krshat Ustavot i sekularniot karakter na drzhavata, no od druga strana taa smeta deka "davanjeto" verski blagoslov na pochetokot na uchebnata godina e krshenje na Ustavot. Sasho Ordanoski od Transparentnost Makedonija go iskritikuva pretsedatelot Crvenkovski velejkji deka "ne e dobra praktikata na dodeluvanje ordeni na Crkvata". Toj ne se soglasuva ni so direktnite prenosi od verskite ceremonii na drzhavnata televizija i so slavenjeto na verskite praznici kako drzhavni. Ljupcho Pechijareski od Ekonomskiot fakultet vo Prilep reche deka sekularizacijata e proces na dijalog na opshtestvoto i na religijata i deka treba da se razlikuva od ateizmot. Spored nego, religijata treba da bide prisutna vo uchilishtata, no kako informacija, a ako se svede na nivo na propovedi, odnosno indoktrinacija, stanuva problem na opshtestvoto. Suad Isini od nevladiniot sektor vo svojata diskusija reche deka religiite ne go obedinuvaat opshtestvoto i deka namaluvanjeto na principot na sekularizam kje predizvika negativni posledici vo drzhavata, a veronaukata vo obrazovanieto kje gi prodlabochi etnichkite razliki megju decata.
Sprotivno na site ovie tonovi e mislenjeto na prodekanot na Bogoslovskiot fakultet Ratomir Grozdanovski, koj posochi deka na Makedonija povekje i' prilega epitetot sveta otkolku svetovna, zatoa shto e prvata zemja shto stanala hristijanska preku slovoto na apostol Pavle. Toj smeta deka veronaukata e potrebna zashto preku teologijata, lichnosta gi uchi etichkite principi i deka vo sprotivno chovekot kje stane karikatura na choveshtvoto. (Utrinski vesnik)

HAG
Letovo kje se vratat predmetite za ONA
Glavnata obvinitelka na Hashkiot tribunal Karla del Ponte najavi deka do krajot na nejziniot mandat, a najverojatno ushte letovo, chetirite sluchai za voeni zlostorstva shto stojat vo Hag kje i' se ispratat na Makedonija. Vo izjavata za Utrinski vesnik Del Ponte potseti deka istragata za niv vo Hag ne e zavrshena, no so novata strategija za kompletiranje na sluchaite tie kje se procesuiraat vo nashata zemja. "Nemame obvinenija za sluchaite na voeni zlostorstva vo Makedonija zatoa shto ja nemame zavrsheno istragata za izvrsheniot kriminal. Imame chetiri sluchai vo istraga shto se suspendirani i zatvoreni vekje so godini. So ogled na novata strategija za kompletiranje na sluchaite, nie se soglasivme so makedonskata vlada da gi ispratime vo Makedonija letovo", precizirashe Ponte, koja vo septemvri si odi od funkcijata. Taa ne sakashe da dade pokonkretna ocena za sudskiot proces protiv eksministerot Ljube Boshkoski i za komentarite deka svedocite bile neuverlivi, odgovarajkji deka na krajot ocenata kje ja dadat sudiite. Sepak, se povika na mislenjeto na advokatite spored koi sudskiot proces bil solidno podgotven.
Del Ponte beshe gostinka na Komitetot za nadvoreshni raboti na Evropskiot parlament, kade shto dade detalen pregled na dostignuvanjata, no i na neuspesite na Hashkiot sud. "Razocharanost, nesorabotka, politichki meshanja, negativno vlijanie i pritisoci", ova bea zborovite shto gi upotrebi za da ja opishe svojata rabota vo izminatite nekolku godini. Spored nea, glavni problemi za Sudot bile politichkata i finansiskata zamorenost na donatorite, iako imalo povekje rezultati otkolku shto ochekuvale. Od vkupno 106 obvineti za voeni zlostorstva vo Hag samo chetvorica ostanale nadvor od dofatot na pravdata, pa zatoa i' poracha na megjunarodnata zaednica da ne prakja poraki do Karadzhikj i do Mladikj deka kje ja izbegnat pravdata, tuku naprotiv - deka i po 2010 godina, koga se planira zatvoranje na Tribunalot - za niv kje mozhe da se sprovedat sudenjata.
Neuspehot da gi donese tokmu niv dvajca vo Hag taa go proglasi za najgolem neuspeh na Sudot i na megjunarodnata zaednica koja, spored nea, bila nedovolno kooperativna, spomenuvajkji vo toj kontekst deka duri i sorabotkata so NATO ne bila "bash kako od sonishtata". Pritoa taa isprovocira reakcija so izjavata deka shestgodishnata teshka rabota na procesot protiv Slobodan Miloshevikj propadnala preku nokj i deka ne e problem toa shto toj umrel pred da zavrshi sudenjeto, tuku shto umrel "mirno kako angel". Taa se izvini indirektno za ovaa konstatacija otkako eden od parlamentarcite pobara da ja objasni kontradiktornosta vo nejzinata izjava, zashto smrtta od srcev udar ne e bash mirna i bezbolna.
Karla del Ponte beshe osobeno ogorchena na sluchuvanjata vo Kosovo, izjavuvajkji deka gi gubat svedocite protiv tamoshnite obvineti za voeni zlostorstva poradi neverojatno golemite zakani i pritisoci vrz niv, koi odat dotamu shto im se zakanuvaat so ubistvo na decata i na celite semejstva. Taa pritoa izvesti deka pedesetina svedoci protiv nekolkute obvineti Kosovci, megju koi e i Ramush Haradinaj, ne sakale da se pojavat na sud i deka ne mozhe da im obezbedi nikakva zashtita zatoa shto za toa e odgovorna policijata vo Kosovo, a taa ne e prijatelski raspolozhena kon Hashkiot tribunal. "Jas sum javen obvinitel i daleku sum od politikata, no taa se obiduva da se mesha vo mojot mandat", se pozhali Del Ponte. (Utrinski vesnik)

DEL PONTE:
Makedonija ne e podgotvena za hashkite sluchai!
"Makedonija ushte ne e podgotvena da gi prezeme chetirite sluchai za koi Hag ne podigna obvinenie, iako Tribunalot e podgotven da gi predade ushte od pred dve godini", izjavi glavnata hashka obvinitelka Karla del Ponte po govorot pred Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa. Spored nea, Makedonija ushte ne e podgotvena odnatre, kako struktura, da gi prifati predmetite za koi sudot od Hag ja prekina istragata po odlukata na Sovetot za bezbednost. "Za Makedonija beshe pobarano da gi suspendirame i da ne gi prenesuvame istragite, zashto nemashe soodvetni institucii shto kje gi zavrshat istragata i sudenjeto. Denes situacijata ushte e ista, iako se zabelezhuva napredok so usvojuvanjeto na noviot zakon i so noviot obvinitel. Jas sum podgotvena da gi prenesam tie sluchai od pred dve godini, no makedonskite vlasti treba da bidat sposobni da vodat pravedni sudenja. Spored informaciite so koi raspolagame, tie ushte ne se podgotveni, toa e prashanje na vreme i kje se napravi", izjavi Del Ponte za Dojche vele.
Parlamentarcite na Sovetot na Evropa usvoija rezolucija so koja gi potsetuvaat site drzhavi od poraneshnata Jugoslavija efektivno da sorabotuvaat so Sudot vo Hag, a po negovoto zatvoranje vo 2010 godina nacionalnite sudovi da prodolzhat so sudskite procesi protiv licata shto se osomnicheni za voeni zlostorstva. Predlagachot na rezolucijata, britanskiot parlamentarec Toni Lojd, vo izveshtajot zabelezhal deka postojat "izvesni teshkotii, posebno na politichko nivo, vo sorabotkata megju Makedonija i Hashkiot tribunal", no Del Ponte ne se soglasila so taa konstatacija. Taa veli deka ima odlichna sorabotka so makedonskite vlasti vo edinstveniot sudski proces protiv poraneshniot minister Ljube Boshkoski, za koj e ovozmozhen pristap do site potrebni dokumenti i svedoci. (Vecher)

Bramerc naslednik na Del Ponte
Belgiecot Serzh Bramerc ja prifatil ponudata da ja zameni Karla del Ponte na mestoto glaven obvinitel vo Hashkiot tribunal, potvrdile za Njujork tajms izvori od OON. Bramerc, koj momentalno raboti kako zamenik obvinitel vo postojaniot Megjunaroden tribunal, e poraneshen drzhaven obvinitel na Belgija i kriminolog. Poznat e po toa shto ja vodeshe istragata za ubistvoto na libanskiot premier Rafik Hariri.
Najaveno e deka Bramerc kje ja prezeme obvinitelskata kancelarija vo Hag vo dekemvri, vednash po istekuvanjeto na negoviot mandat vo Liban. Dotogash na Del Ponte kje i' se prodolzhi mandatot shto trebashe da zavrshi vo septemvri. Vo ovoj period taa kje se obide da gi uapsi osomnichenite Ratko Mladikj i Radovan Karadzhikj.

Tarchulovski na privremena sloboda?
Odbranata na Johan Tarchulovski ochekuva vo tekot na nedelava Sudskiot sovet na Hashkiot tribunal da se izjasni za baranjeto za negovo privremeno pushtanje na sloboda. Advokatite baraat na Tarchulovski da mu se dozvoli od 1 do 20 avgust godinava da se vrati vo Makedonija, za da i' pomogne na soprugata Sonja koja vo toj period treba da se porodi. "Dadovme usen prigovor na negativniot odgovor na Obvinitelstvoto vo vrska so baranjeto za pushtanje na Tarchulovski od pritvor. Ochekuvame odgovor od Sudskiot sovet, do koj pred 20 denovi podnesovme pismeno baranje za privremeno osloboduvanje", izjavi advokatot na Tarchulovski Antonio Apostolski. Toj pojasnuva deka se raboti za baranje za privremeno pushtanje na sloboda dodeka trae sudskata pauza vo letniot period. Baranjeto e potkrepeno so dokumentot od maj godinava so koj makedonskata vlada garantira deka Tarchulovski kje bide pod 24-chasoven policiski nadzor, kje mu bide dostapen na Hashkiot tribunal vo sekoe vreme i nema da vlijae vrz svedocite i vrz zhrtvite. Do Sudskiot sovet e podnesena i lichna garancija od Tarchulovski deka vo celost kje gi pochituva uslovite shto kje gi postavi Tribunalot i medicinska potvrda od bolnicata kade shto treba da se porodi negovata sopruga.

STECHAJCI
Chetiri meseci vo shatori pred Sobranieto
Stechajcite vekje ne protestiraat vo parkot sproti Sobranieto. Vo poslednite chetiri meseci tie bukvalno zhiveat tamu bez nikakvi konkretni najavi za reshavanje na nivnite problemi i bez denar v dzheb. Partalavoto strashilo, razveanoto makedonsko zname i izlitenite shatori se' poretko gi privlekuvaat pogledite na minuvachite, koi izgleda vekje se naviknaa na taa gletka. Kartonskite podovi, improviziranite legla, studovite i zheshtinite go vloshuvaat zdravjeto na stechajcite koi vekje 118 denovi zhiveat vo parkot Zhena-borec. Samo nekolku medicinski lica projavile interes za zdravjeto na tie lugje i dobrovolno gi pregledale.
"Bolnicata e vednash sproti nashiot kamp, no ne mozheme da si dozvolime lekarski pregled", objasnuva Cvetan Pavlovski od Prilep. Negoviot vnuk go posetil vednash shtom mu pochnal letniot raspust i prestojuval so svojot dedo deset denovi. "Go isprativ doma. Ako se razboli, nema da mozham da mu kupam lekovi nitu da go odnesam na lekar", veli Pavlovski.
Po tropskite zheshtini pretsedatelot na stechajcite Stojan Stojanov se razbolel i, otkako ne mu bila ukazhana medicinska pomosh, go vratile doma za da zakrepne. Kje se vrati v ponedelnik. "Nikoj od nas ne se otkazhuva", tvrdi Pavlovski.
Ovie lugje nemaat pari za hrana. Na patekata pokraj kampot e postavena kutija vo koja minuvachite mozhat da ostavat dobrovolen prilog. Sobranite pari se dovolni za obezbeduvanje na edvaj eden obrok. Ruchekot go dobivaat od crkvata Sveta Petka, i za toa se mnogu blagodarni. Vo trevnikot na parkot e postavena improvizirana menza od letvi i od najloni. I iskinatite shatori se pokrieni so najlon, za da ne duva i da ne protekuva voda koga vrne. Vo letnite uslovi temperaturata vo shatorite e nepodnosliva. Samo po nekolku minuti vo tie improvizirani zhivealishta se chuvstvuva nedostig na vozduh i miris na zemja. Za mienje na sadovite i za lichna higiena stechajcite koristat voda shto ja polnat vo plastichni shishinja, a od toploto vreme begaat pod senkite vo parkot, na nekoja od klupite ili na trevata. Nekoi tvrdat deka vekje se naviknale na buchavata od glavnata ulica, no povekjeto izgledaat iscrpeno poradi toa shto ne mozhat da spijat. Nemaat problemi so minuvachite, edinstveno im prechat kuchinjata-skitnici. "Naminuvaat sekakvi lugje, no so nikogo ne se zadevame", veli Pavlovski.
I pokraj apelite shto gi isprakjaat stechajcite i poddrshkata od mediumite i od gragjanite, na edno od drvata se' ushte visi edna crvena nula napravena od stiropor koja go simbolizira nivniot prihod. "Nie sme del od ovaa drzhava, i' pomognavme da se izgradi takva kakva shto e denes. Ova shto ni se sluchuva sega e mnogu neblagodarno", naglasuva Pavlovski koj, kako i drugite, se nadeva deka vo skoro vreme vladata kje najde prostor vo svojot dneven red za naogjanje reshenie na nivniot problem. (Vreme)

PRISILNA NAPLATA
Milionite za advokatite vo "Rashtanski" go blokiraa sudot
Prisilnata naplata na 918.000 denari za advokatite na eden obvinet vo sluchajot Rashtanski Lozja dva dena ja blokira smetkata na skopskiot Osnoven sud 1. Za troshocite na advokatite na chetvoricata obvineti, koi bea oslobodeni, sudot treba da plati vkupno nad 3,7 milioni denari. Reshenieto za isplata go donel sudija od skopskiot Osnoven sud 2 vo april godinava. Bidejkji so izmenata na zakonot krivichnite sudii preminaa vo skopskata "edinica", reshenieto za naplata stasalo tamu. Sudot ne platil dobrovolno, zatoa shto nemal pari, pa izvrshitelot mu ja blokiral smetkata.
Parite otishle na smetkata na advokatite shto go zastapuvale chetvrtoobvinetiot Mitko Kikerekov. Na advokatite na Aleksandar Cvetkov sudot treba da im plati nad milion denari, na branitelot na Goran Stojkov 925.000 denari, a na branitelite na Boban Utkovski 880.000 denari za troshocite za vreme na sudenjeto. "Bidejkji pravosilnata presuda e osloboditelna, advokatskite troshoci se naplatuvaat od budzhetot", objasnuvaat vo sudot.
Cvetkov, Stojkov, Utkovski i Kikerekov bea obvineti za ubistvo na sedum pakistanski emigranti vo mesnosta Rashtanski Lozja. Spored sudot obvinuvanjata ne se dokazhani i toj donese osloboditelna presuda, koja ja potvrdi i vtorostepeniot sud. Podocna, po inicijativa na Obvinitelstvoto, Vrhovniot sud go razgleda predmetot i utvrdi deka pri presuduvanjeto imalo propusti, no regulativata ne dozvoluva povtoruvanje na postapkata. (Dnevnik)

RASELENITE LICA USHTE JA BARAAT PRAVDATA
Nashiot zhivot vo internatot e pekol
Smesteni vo internatot Tome Stefanovski-Senikj na 13 kilometri od centarot na Skopje, triesetina raseleni lica od Arachinovo vekje sedum godini se nadevaat deka pak kje imaat sopstven dom. Arachinovcite shto ne sakaat da se vratat vo seloto vekje chetiri godini ja chekaat razvrskata na sudskiot proces protiv drzhavata. Velat deka se menuvale vladi i ministri, no nivniot zhivot ostanal ist. Tie i ponatamu spijat vo tesni i zadushlivi sobi, ja chuvaat hranata pod krevet zatoa shto nemaat frizhider, ushte jadat, gi mijat sadovite i zabite na isto mesto, a za tushiranje se cheka podolg red.
Na shega velat deka po tavanite vo klozetite znaat kakvo e vremeto nadvor - dali vrne ili ne. "Nie zhiveeme vaka ne po nasha vina, a lugjeto ni velat: blaze si vi, drzhavata vi gi plakja i hranata i smetkite", veli revoltirano eden od raselenite vo internatot. "Arachinovci se eden del od raselenite po konfliktot vo 2001 godina koi odbivaat da se vratat vo svoite kukji zatoa shto tamu vekje ne e bezbedno, a i povekjeto od kukjite vekje se zapaleni", tvrdi Jana Petrushevska, pretsedatel na zdruzhenieto na raselenite Zora.
Raselenite imaat ponuda od drzhavata da odat vo privatni stanovi za koi kirijata i smetkite, vo zavisnost od toa kolku chlenovi ima semejstvoto, kje gi plakja Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Iako nekoi ja prifatile taa ponuda, drugite smetaat deka toa ne e trajno reshenie na problemot. "Kolku i da soshivate neshto shto e skinato, toa ne mozhe da se zakrpi vo celost. Zatoa vlasta treba da bide svesna deka mora da mu se stavi kraj na sudskiot proces, taka shto nie kje dobieme otshteta od drzhavata i so tie pari kje pochneme nov zhivot i kje imame svoj dom", veli Petrushevska. Raselenite od Arachinovo imaat podneseno tuzhba protiv drzhavata pred pet godini, a cela edna godina procesot beshe zakochen zatoa shto nemashe sudija shto kje go vodi.
Vo megjuvreme, od 2002 godina dosega pochinale 33 lica od Arachinovo, megju koi ima i maloletni deca. "Nervozata, stravot, so eden zbor beznadezhnata situacija ne' pravi poslabi. Jas dosega sum bila na tri operacii, ne znam shto kje se sluchi so nas, nikoj ne ne' smeta za zhivi, kako pitachi sme".
Minatata nedela raselenite lica od Arachinovo imaa neuspeshen obid da se sretnat so evropretstavnikot Ervan Fuere koj, kako shto velat, im e posledna nadezh za podobar zhivot. (Spored Vreme)

Raseleni
Vnatreshno raselenite shto zhiveat vo centrite dobivaat po 400 denari dnevno od Ministerstvoto za trud, dodeka tie shto kje reshat da se vratat doma kje dobijat ednokratna pomosh od 60.000 denari za edno domakjinstvo za kupuvanje na osnovnite sredstva vo domot. Od 2001-2006 godina za smestuvanje na raselenite lica i odrzhuvanje na centrite se potrosheni 20 milioni denari, pishuva vo izveshtajot za rekapitulacija na Ministerstvoto za finansii. Vo momentov ima 320 raseleni od Arachinovo, 350 od lipkovskiot region i pedesetina od Tetovo.

DELEGACIJA NA SOVETOT NA OPSHTINATA BITOLA VO IZMIR
Vracheno priznanieto na Ajri Demirovski
Vo kabinetot na gradonachalnikot na opshtinata Karshijaka vo Izmir, Turcija, pretsedatelot na Sovetot na Opshtinata Bitola Liljana Kuzmanovska, vo pridruzhba na sovetnicite Marjan Tanushevski i Pande Manojlov, svecheno mu go vrachi prvoto priznanie Pochesen gragjanin na Bitola na avtorot na pesnata Bitola moj roden kraj Ajri Demirovski. "Mnogu sum vozbuden. Vie mi ja dadovte duhovnata injekcija za da izdrzham i sega vekje planiram da dojdam vo mojata rodna Bitola i da donesam povekje narodni pesni shto im se posveteni na ljubovta, na Bitola i na Makedonija", izjavi Demirovski, koj po vrachuvanjeto na nagradata vo prisustvo na gradonachalnikot na Karshijaka Dzhevat Durak ja ispea antologiskata Bitola moj roden kraj, koja vo 2000 godina bitolchani ja izbraa za pesna na vekot, kako i negovite biser-pesni Za kogo ti cuti Dano liceto i Bolen lezhi mlad Stojan.
Spored Kuzmanovska, po moshne uspeshno pochnatite megjusebni kontakti megju Bitola i Karshijaka vo Izmir, vo koja spored nekoi podatoci zhiveta nad 800.000 zhiteli so makedonsko poteklo, se ochekuva unapreduvanje na sorabotkata na kulturen i na ekonomski plan.
Predlagachot na priznanieto Pochesen gragjanin na Bitola Tanushevski ja naglasi chudnata koincidencija - na najdolgiot den vo godinata 21 juni i na Svetskiot den na muzikata so denot koga na Demirovski mu beshe vracheno priznanieto tokmu za muzikata shto ja krasi Bitola i za negoviot vedar i vitalen lik.
Pande Manojlov, koj vo kratki crti zboruvashe za zhivotniot pat na osudesetgodishniot Demirovski, reche deka toj dvapati bil "otkornuvan" - ednash vo 1955 godina od Bitola, koga se preselil vo Carigrad, i vtorpat pred nekolku godini koga so semejstvoto se preselil vo Karshijaka.
Velikanot na Bitola Demirovski rodniot grad go ochekuva so polno srce naesen, koga se planira toj da bide gostin, prvpat po 1983 godina. Na isprakjanjeto, vo pridruzhba na ednata od trite kjerki, toj veti deka kje gi donese i kje gi objavi novite pesni shto kje gi sozdade otkako beshe proglasen za pochesen gragjanin na Bitola. (Bitolski vesnik)

EGZOTIK BICH - PRETOR
Pochuvstvuvajte go rajot
Vo turistichkata naselba Pretor svecheno beshe otvoren noviot kompleks, koj kje im nudi na turistite razni sodrzhini za tie prijatno da se chuvstvuvaat vo tekot na celiot den. Kompleksot raspolaga so najgolemata pesochna plazha vo Makedonija, so vkupna povrshina od 18.000 kvadratni metri, so bar na plazhata, igralishta za mal fudbal i za odbojka na plazha, so restoran, lezhalki i se' shto mozhe da se najde na site evropski plazhi.
Kompleksot e "stranska" investicija, zashto sopstvenicite se prespanci koi zhiveat i rabotat vo Danska - brakjata Kiril i Goran Kotevski. Za idejata za vakov kompleks Kiril veli: "Sakav da investirame vo Prespa, i so brat mi i so mojata familija da go vratime toj tolku preraskazhuvan sjaj na Pretor i na celata Prespa od pred dvaesetina godini, koga na ovoj prostor, kako shto velat postarite, nemalo kade igla da se frli". A Goran veli: "Sakame da napravime mesto na koe mladite od Prespa, od Bitola, od Prilep i od celiot ovoj region kje mozhat da se druzhat po urnekot na mondenskite letuvalishta niz Evropa. Iako ova e prvenstveno mesto za mladi, sepak ni povozrasnite nema da bidat zapostaveni. Nim im nudime da najdat celodnevna zanimacija so svoite semejstva i da se chuvstvuvaat prijatno kaj nas. Na site posetiteli im nudime besprekorni turistichki uslugi, a gostite kje bidat iznenadeni od toa shto kje mozhat da go pochuvstvuvaat koga kje se najdat na najgolemata pesochna plazha vo Makedonija".
A toa deka brakjata Kotevski seriozno sakaat da i' go vratat stariot sjaj na Prespa mozhe da se vidi od samiot start. Prviot den beshe vo znakot na di-dzhei, a vekje utredenta posetitelite mozhea da uzhivaat vo muzichkite kvaliteti na duoto Dule i Koki, koi vo tekot na celiot den gi zabavuvaa gostite. "Za vreme na celata turistichka sezona kje pushtaat muzika najdobrite di-dzhei od Makedonija, a i nekoi od sosednite zemji, a sigurno kje ima gostuvanja na popularni pejachi i grupi", veli Kiril.
Proektot se realizira za moshne kuso vreme, a za administrativnite problemi, na koi se zhalat najgolemiot broj stranski investitori, Goran veli: "Lokalnata samouprava vo najkus mozhen rok gi zavrshi site administrativni raboti za da mozheme da gi dobieme potrebnite dozvoli i da pristapime kon izgradbata". "Koga im kazhavme na prijatelite deka kje investirame vo Prespa, mnogumina so nedoverba ni kazhuvaa razni raboti. No, toa ne ne' obeshrabri, tuku ne' motivirashe ushte povekje da dokazheme deka rabotite vo Prespa i vo Makedonija ne se kako shto se raskazhuva. Realizacijata na ovoj proekt e samo potvrda za toa", ni reche Kiril. (Sasho Ristevski)

SKANDAL VO BITOLSKOTO TEHNICHKO UChILISHTE
Maturant snimil vulgarna himna za profesorite
Eden maturant od srednoto tehnichko uchilishta Gjorgji Naumov vo Bitola snimil pesna so vulgarni zborovi za profesorite shto go uchele vo izminatite chetiri godini. Snimeniot materijal sodrzhi vulgaren tekst shto e pridruzhen so muzika, a zachinet e so pcosti i so navredlivi stihovi. Inspiracijata za snimkata bila od pred tri godini, koga uchenikot go napishal tekstot isprovociran od loshoto odnesuvanje na edna profesorka po struchen predmet.
Iako tekstot najprvo bil napishan samo za edna profesorka, na krajot od srednoshkolskiot zhivot, koga reshil pesnata da ja pretvori vo singl, maturantot gi stavil vo ist kosh site profesori. Taka, snimenite nevkusni sodrzhini se odnesuvaat na site profesori. Pesnata stanala himna na tinejdzherskite zhurki vo gradot, a spored izjavite na srednoshkolcite se emitirala vo muzichkata programa na edna od lokalnite televiziski kukji i na bitolski radiostanici.
"Sochnata" pesna denovive go krenala na noze celiot profesorski kadar vo tehnichkoto uchilishte. Profesorite reagiraat deka pesnata ne samo shto go uriva rejtingot na srednoto uchilishte vo tekot na upisite, tuku i go narushuva dignitetot na nivnata profesija. Direktorkata na uchilishteto Donka Kotevska go potvrdi sluchajot i prizna deka za nego kje se rasprava na Nastavnichkiot sovet. "Vekje razgovarav so uchenikot i toj se pokaja. Kje napishe pismeno izvinuvanje do site profesori, koe Sovetot kje go razgleda. Informirana sum deka pesnata ja napishal ushte koga go pochnuval obrazovanieto vo uchilishteto, zashto edna od vrabotenite mu se obrakjala so pogrdni zborovi. No, prethodno nikogash ne me informiral za toa", veli Kotevska. Taa ne sakashe javno da go otkrie imeto na profesorkata, no posochi deka kje gi prezeme site merki vo idnina da ne se povtorat takvi sluchai. Samo godinava trojca drugi srednoshkolci se pozhalile na odnesuvanjeto na istata profesorka.
Ova e prv javen sluchaj vo Bitola uchenicite da im se "oddolzhat" na profesorite pishuvajkji vulgarni pesni za niv. No, pred chetiri meseci bil snimen videoklip so dve srednoshkolki vo seksualen akt. (Dnevnik)

BUGARIJA
Kje se obnovi grobot na Misirkov

Bugarija kje go obnovi grobot na Krste Misirkov shto se naogja na sofiskite centralni grobishta. Kako shto soopshtuva agencijata Fokus, inicijativata ja povelo zdruzhenieto Pliska. "Po osvetuvanjeto i obnovuvanjeto na grobot na Gjorche Petrov, uzhasnati od sostojbata na grobovite na vidni dejci na bugarskoto nacionalno-osloboditelno dvizhenje vo Makedonija, chlenovite na Upravniot odbor na zdruzhenieto Pliska se sobraa na vonredna sednica i reshija da pochnat itna obnova na grobovite na zashtitnicite na bugarskata kauza Krste Misirkov, general Mihail Savov i poetot Peju Javorov", izjavi direktorot na Nacionalniot istoriski muzej i pretsedatel na zdruzhenieto Bozhidar Dimitrov. Chlenovite na Upravniot odbor smetale deka Misirkov ima zaslugi za bugarskata kauza kako bugarski uchitel, bugarski publicist, pratenik na Bugarite od Besarabija vo ruskata Duma po revolucijata i direktor na bugarski gimnazii. Istovremeno, rakovodstvoto na Pliska smeta deka Misirkov "kratko vreme se prisoedinil kon idejata na srpskiot politichar Stojan Novakovikj za makedonizmot poradi shpionski zadacha". Spored Dimitrov, bugarskoto razuznavanje go infiltriralo Misirkov kako agent vo srpskite sredini.
Inaku, Misirkov stana aktuelen za Sofija otkako makedonskiot i bugarskiot arhiv se dogovorija zaednichki da go objavat negoviot dnevnik. Za nego poshirokata bugarska javnost ne znaeshe rechisi nishto. Od desette novinari na pres-konferencijata vo Sofija po povod objavuvanjeto na dnevnikot, samo eden znael koj e Misirkov, i toa zashto po profesija bil istorichar. Vo posledno vreme Sofija se' ponaglaseno gi prisvojuva makedonskite revolucioneri i dejci i site inicijativi za obnovuvanje na nivnite grobovi odat preku zdruzhenieto Pliska i Bozhidar Dimitrov, koj mu e sovetnik za istorija na pretsedatelot Georgi Prvanov. Pliska povede shiroka akcija i za obnovuvanje na bugarskite grobishta vo Makedonija od Balkanskite vojni i od Prvata svetska vojna. (Utrinski vesnik)

ATINA PAK TERA INAET
MAT nema da leta kon Grcija poradi imeto
Nacionalniot avioprevoznik MAT nema dozvola letovo da organizira charter-letovi kon grchkite aerodromi Heraklion i Rodos poradi negovoto ime. Vo soglasnost so megjunarodnite vozduhoplovni protokoli MAT podnel baranje do grchkoto Ministerstvo za transport i vrski za odobruvanje serija charter-letovi kon tie aerodromi za periodot od juni do septemvri. "Po rechisi eden mesec dobivme negativen odgovor, bez nikakvo obrazlozhenie zoshto ne ni e odobreno organiziranje charter-letovi", velat od MAT. Vo vrska so ovoj nastan rakovodstvoto na MAT upatilo dopisi do direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo na Makedonija, do ministrite Mile Janakievski i Antonio Miloshoski i do postojanata misija na EU vo Makedonija.
Nacionalniot avioprevoznik gi imal istite problemi i vo april minatata godina, koga podnel baranje do civilnite vozduhoplovi vlasti na Grcija za vrshenje charter-letovi za Rodos. Na baranjeto bilo odgovoreno deka poradi imeto Makedonski aviotransport ne e mozhno da se odobrat tie letovi. MAT togash upatil protestno pismo do Evropskata komisija, na koe dobil odgovor deka vo soglasnost so pozitivnite megjunarodni pravni akti ima neogranicheni prava na letanje megju Makedonija i koja bilo zemja-chlenka na EU, so napomena deka pravata za letanje se neogranicheni i za redoven i za charter-soobrakjaj.
"Vekje shesnaeset godini go imame ovoj problem. Pred izvesno vreme so slichen problem se soochi i eden pretstavnik na prehranbenata industrija. Najmalku shto mozhe da se stori e da se vlozhi protestna nota do Atina", ednoglasni se ekspertite. (Vreme)

STRAZBUR
Od Grcija se baraat povekje prava za egejskite Makedonci
Edna grupa parlamentarci od nekolku evropski zemji, koristejkji ja raspravata vo Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa za situacijata so begalcite i raselenite lica vo Jugoistochna Evropa, go otvori prashanjeto za Makedoncite-begalci od Gragjanskata vojna vo Grcija. Izveshtajot shto go podgotvi grchkiot parlamentarec Nikolaos Dendijas ne odi tolku daleku vo istorijata na Balkanot i voopshto ne se zanimava so najstarata grupa begalci od krajot na Vtorata svetska vojna vo Evropa. Izveshtajot se zanimava so sudbinata na lugjeto koi gi napushtile svoite domovi za vreme na poslednite krvavi vojni na Balkanot. Tie lugje se posebno krevki, se' povekje se ostaveni sami na sebe, bidejkji ne gi koristat lokalnite resursi, nitu humanitarnata pomosh shto stanuva se' poneznachajna. Vo toj kontekst, vo predlozhenata rezolucija, evropskite parlamentarci shto gi predvodi Joran Lindblad so amandmani pobaraa da se vmetne vo rezolucijata se' ushte otvorenoto, no zaboraveno prashanje so situacijata na begalcite od Gragjanskata vojna vo Grcija.
Vo predlozheniot tekst na amandmanot pishuva deka e zagrizhuvachka diskriminacijata vo grchkoto zakonodavstvo. Vo 1982 godina grchkiot parlament go usvoi Zakonot za amnestija (br. 106841) so koj se proglasuva deka politichkite begalci shto ja napushtile Grcija za vreme na Gragjanskata vojna (1946-1949) i na koi im beshe odzemeno drzhavjanstvoto mozhat da se vratat vo zemjata pod uslov da se Grci po rod. Pod izrazot Grci po rod grchkata vlada gi podrazbira samo tie shto se Grci od etnichka gledna tochka, dodeka drugite, megju koi i Makedoncite, se' ushte se lisheni od tie prednosti. Podnesuvachite na amandmanot baraat od grchkite vlasti nabrzo da gi razgledaat zakonite i da i' stavat kraj na diskriminacijata shto proizleguva od niv, so shto na licata so makedonsko poteklo, isto kako i na drugite, kje im se dozvoli celosno da gi uzhivaat prednostite od dvata zakona. Najgolemata zasluga za nivnoto postavuvanje pred Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa ja imaat aktivistite na partijata na makedonskoto malcinstvo Vinozhito. (Utrinski vesnik)

PORANESHNATA ROMANSKA MINISTERKA STANA SOVETNIK VO SKOPJE
Makovej na rabota kaj Gruevski
Poraneshnata ministerka za pravda na Romanija Monika Makovej definitivno pochna so rabota vo makedonskata vlada na 2 juli. Sovetnichkata na premierot Nikola Gruevski za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata kje bide promovirana na 6 juli. Makovej, chie angazhiranje odeshe preku megjunaroden konkurs shto go objavi britanskata vlada, koja i ja finansira, vo megjuvreme kje dobie i lichen asistent za chij angazhman e objaven identichen konkurs. Zasega e dogovoreno Makovej da zhivee i da raboti vo Makedonija dve godini, so kancelarija vo Vladata, i pred se' da izvrshuva sovetodavna funkcija. Taa kje go sovetuva premierot vo borbata protiv organiziraniot kriminal, antikorupciskite merki i natamoshnite reformi shto treba da se sprovedat vo Obvinitelstvoto i vo sudstvoto, a tesno kje se sorabotuva i so ministrite za pravda i za vnatreshni raboti.
Makovej doagja od redovite na briselskata administracija, kade shto e mnogu popularna i tamu direktno kje gi prenesuva dostignuvanjata na drzhavata i na vladata vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata. Tokmu tamu se ochekuvaat neophodnite rezultati za dobivanje datum za pregovori za chlenstvo vo EU. Poraneshnata romanska ministerska za pravda, koja iznese pred sud nekolku ministri, sudii i drugi korumpirani lica, iako dosega ne ostvarila direkten kontakt so premierot, vekje e zapoznata so sostojbite vo Makedonija. (Vecher)

SOVET NA EVROPA
I vo Strazbur se "umorni" od referencata BJRM
Koga Republika Makedonija vo 1995 godina beshe primena vo Sovetot na Evropa, nekolku togashni chlenovi na Parlamentarnoto sobranie na SE se soglasija toa da bide pod privremenata referenca, no pod uslov da ne trae predolgo. Dvanaeset godini podocna, Makedonija se' ushte e vo organizacijata pod privremenata referenca. Pred dve godini makedonskata sobraniska delegacija pri PS na SE ja podnese inicijativata za upotrebata na ustavnoto ime, shto ja poddrzhaa triesetina drugi parlamentarci od desetina evropski zemji. Sega, konechno ima neshto novo vo vrska so ova prashanje. Shpanskiot pratenik Pedro Agramunt od redovite na politichkata grupa na evropskite narodni partii pred Komisijata za politichki prashanja na PS na SE go pretstavi memorandumot shto treba da posluzhi kako osnova za izrabotka na izveshtajot za upotrebata na ustavnoto ime na Republika Makedonija vo Sovetot na Evropa. Vo memorandumot se pretstaveni oficijalnite pozicii na Grcija i na Makedonija vo odnos na sporot za imeto, kako i predlog-inicijativata shto ja inicira izveshtajot. Agrumunt ne sakashe da zboruva mnogu za memorandumot, nitu za toa shto kje stavi vo svojot izveshtaj. Toj najprvo saka da se sretne so site svoite kolegi parlamentarci od Grcija i od Makedonija, kako i so pretstavnici na vlastite od dvete zemji, za da go izgotvi izveshtajot. I od makedonskata i od grchkata parlamentarna delegacija nema zabeleshki na sodrzhinata na memorandumot, koj se vodi kako doverliv dokument i e ocenet kako realen.
Elza Papadimitriu, shef na grchkata parlamentarna delegacija, smeta deka Sovetot na Evropa mozhe da pomogne, no ne mozhe da najde reshenie vo problemot so imeto. Taa posakuva problemot da se reshi pred izborite vo Grcija. Slichni se reakciite i vo makedonskata delegacija - pratenikot Blagoj Zashov veli deka procedurata vo PS na SE kje trae dolgo i deka taa nema da izmeni neshto vo pozicijata na SE vo odnos na ustavnoto ime na Makedonija. (Utrinski vesnik)

I POKRAJ PRECIZNITE NAREDBI ZA UPOTREBATA NA USTAVNOTO IME
Od mrza sami si se firomirame!
I pokraj nastojuvanjeto Makedonija da se oslobodi od referencata FIROM i postojanite glasni negoduvanja poradi toa shto vo megjunarodnata oficijalna komunikacija ne se upotrebuva ustavnoto ime, vo poslednive dva meseca nekolku drzhavni institucii, politichari i sobraniski i partiski sluzhbi ne samo shto ne reagiraa na upotrebata na referencata, tuku i potpishuvaa i preveduvaa dokumenti i vo Makedonija prezentiraa proekti vo koi taa e imenuvana kako FDzROM. Za reguliranje na vakvite sluchai i za pravilata za upotreba na imeto e nadlezhno makedonskoto MNR, od kade shto velat deka pravila se mnogu jasni. "Nieden drzhaven sluzhbenik ili drzhavna institucija ne smee da potpishe dokument so referencata Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija. Toa se regulira so razmena na pisma megju dvete strani. Koga kje treba da se potpishe dogovor so referencata PJRM, togash do drugata strana se prakja pismo vo koe jasno se naglasuva nasheto ustavno ime. Praktichno, razmenata na tie pisma znachi potpishuvanje na dogovorot", objasnuva portparolot na MNR Shpresa Jusufi.
Vo minatiot mesec vo Sobranieto se pojavi pishuvan izveshtaj za Makedonija od EU. Vo negovata makedonska verzija namesto Makedonija beshe napishano FIROM. Pretsedatelot na Komisijata za evrointegracii shto go deleshe izveshtajot Tito Petkovski se pravdashe deka greshkata ne bila namerna, tuku deka sluzhbite samo bukvalno go prevele dokumentot. Pred edna nedela vo Carina, za vreme na prezentacijata na proekti shto gi finansira EU na koja prisustvuvaa drzhavni sluzhbenici, Makedonija beshe pretstavena kako FIROM, no nikoj ne reagirashe na slajdovite na koi namesto ustavnoto ime beshe napishana referencata. Prezenterot na programite, privatna konsalting firma, se pravdashe deka toj pretstavuval proekt shto go rakovodi germanski institut shto se prikazhuval niz povekje evropski drzhavi i zatoa ne go prevele imeto i deka, ako toj dokument ostanel vo Makedonija, togash kje napravel poinaku.
Vo MNR priznavaat deka, i pokraj nivnite chesti preporaki, se sluchuva nekoj da ne se pridrzhuva do instrukciite, osobeno koga se menuvaat postavite vo instituciite ili od nebrezhnost, no mnogu retko.
I od Vladata velat deka toa se sreduva so pismo i deka e rabota shto vazhi linearno za site institucii.
"Ima sluchai koga i ne mozhe da se smeni referencata, ama ima i koga mozhe da se sredi ako makedonskata strana se dogovori vo dokumentite, na slajdovite ili vo pismata da stoi Republika Makedonija", velat vo MNR. "Ako se raboti za dokument koj e samo informacija ili neshto shto e za interna upotreba togash mozhe da ima sloboda vo prevodot", veli Jusufi od MNR. (Vest)