IMETO - RAK RANA ZA GRCITE
Mislite samo nam ni e teshko shto ne ni dozvoluvaat da
si go koristime imeto. Ushte poteshko im e na Grcite, na
onie koi se chuvstvuvaat Makedonci, a sepak Grci. Ne e
lesno koga se pretstavuvate kako Grk i dodavate
Makedonec, i go ostavate sogovornikot vo nedoumica shto
ste vsushnost, Grk ili Makedonec. Machna rabota e toa.
KKe vi zeme nekolku chasovi da doobjasnite shto sakate
da kazhete, a sogovornikot vekke zaminal ostavajkki ve
da raschistite samite shto vsushnost ste - Grk ili
Makedonec, bidejkki Grkomakedonec ne vrvi povekke.
Vo obid da iznajdat reshenie za problemot na imeto,
demek da ne prekrstat, zatoa shto vo nivnite ochi nie
sme se, samo ne Makedonci, i nemame pravo da bideme toa
shto sme, Grcite doaggaat so nov predlog. Spored niv,
bidejkki Slavjanite doshle vo Makedonija pred 1000
godini, imaat pravo da ja narekuvaat svojata zemja
Macedoslavia. Ova ne e shega, ova e predlog na eden od
vodachite na Panmakedonskoto dvizhenje vo Avstralija.
Spored nego, na ovoj nachin kke se stavi jasna granica
pomeggu Slavjanite i Grcite. Panmakedoncite javno gi
povikuvaat Grcite vo borbata za imeto Makedonija i "vistinata
za Makedonija" da bide prenesena na idnite generacii.
Ne ochekuvavme deka tie preku nokk kke zastanat da ja "trujat"
avstraliskata javnost, no nivnata agresivna politika na
momenti dobiva zagrizhuvachki razmeri. Neodamna dobiv
informacija deka vo nekoi institucii vo Avstralija, i
pokraj FIROM dodavale Skopje?! Koj si go zel toa pravo
nikomu ne e poznato, no toa e najverojatno delo na
odredeni individualci od grchko poteklo koi ja
zloupotrebuvaat svojata funkcija. Koga regirame toa se
otstranuva, no dali site reagirame i dali go pravime toa
vednash? Potrebno e site do eden da se sprotivstavuvame
na ovie provokacii i ponizhuvanja od strana na
individualci koi si go zemaat zakonot vo svoi race. Ako
ne go storime toa, jasno e deka ovoj primer kke premine
vo praktika so koja podocna kke mora da se spravuvame na
sekoj chekor. Da ne dozvolime da se najdeme vo takva
situacija!
***
Dodeka Grcite si ja brkaat rabotata, del od nas
razmisluvaat za novi delbi. Koja prokletija kke beshe
sekogash koga kke se pojavi "tvrdo" - sechi? I toa kade,
srede Makedonija. Za zhal, ne mozheme da se pofalime so
edinstvo koga ni e najmnogu potrebno. ljubcho
Georgievski, iako beshe premier na Republika Makedonija,
ne mozhe da go izvadi od umot negoviot plan povtorno da
se parchi Makedonija. Kako da e slep i ne gleda deka
tokmu parchenjeto na Makedonija vo 1913 godina e
najgolemata greshka vo sovremenata istorija na Evropa!
Namesto site do eden da rabotime na ispravanje na taa
nepravda, del od nas, reshenie bara vo novo parchenje na
tatkovinata. No, mozhebi jas sum greshen, nemu
najverojatno Makedonija nikogash ne mu bila tatkovina.
***
Nie, vo Avstralija, prodolzhuvame da si zhiveeme so
nasheto sekojdnevie. Koga kke se razbudime prashuvame -
koj e anatemisan vchera? Toa e nasheto sekojdnevie, da
ne ti dade Gospod da mislish so mozokot i da ne se
slozhuvash so nadlezhniot, vednash dobivash "toa shto go
zasluzhuvash". Sirot Doncho, polovina zhivot go dade za
izgradba na crkvi, a sega mu e zabraneto da se
prichestuva. Do koga so vakvi merki?
Vash,
Ljupcho Stankovski
VLADO I PISANA ANGELKOVSKI
RODITELI NA ZORAN I ZLATE, EDNI OD NAJUSPESHNITE
MAKEDONCI VO AVSTRALIJA
NEMA TAJNI - CHESNOSTA I RABOTATA SEKOGASH DAVAAT
REZULTATI
Postoi li vistinski nachin kako da se vospituvaat decata?
Ima li nekoja tajna so koja se garantira uspeh? Ovie i
slichni prashanja, sekojdnevno se vrtat vo glavata na
sekoj roditel, posebno vo fazata koga na decata im se
vsaduvaat temelite na nivniot karakter i osobini od koi
kke zavisi nivnata idnina.
Poneseni od ovie prashanja se upativme vo domot na Vlado
i Pisana ANGELKOVSKI (mominsko Strezovska) vo Tomastaun,
roditeli na Zoran i Zlate, dvajcata moshne uspeshni na
profesionalen plan, a istovremeno semejni lugge, so
tradicionalni makedonski belezi.
Za Zoran ne treba da pishuvame mnogu. Toj beshe izbran
vo nashata anketa "Makedonec na godinata 2005",
pretsedatel e i glaven izvrshen direktor na
meggunarodnata korporacija Simens, vo Avstralija poznata
kako Simens VDO (Siemens VDO). Negoviot pomlad brat
Zlate koj e pomalku poznat na makedonskata javnost e
isto taka moshne uspeshen vo svojata rabota. Toj e
nacioanlen menadzer za nabavka na svezhi proizvodi vo
Kols (National Operations Manager - Fresh Produce, Coles
Group Limited Australia). Zlate so semejstvoto do
nedodamna zhiveeshe vo Kvinslend, a vo januari godinava
beshe prefrlen vo glavnata kancelarija na Kols vo
Melburn.
Prikaznata na Vlado i Pisana ne se razlikuva mnogu od
klasichnite makedonski prikazni od pochetokot na
70-tite, koga vo potraga po podobar zhivot doaggaat vo
Avstralija. No, da pochneme od pochetok. Vlado i Pisa se
rodeno vo selo Bach i se poznavaat od najranoto detstvo.
Odat vo isto uchilishe kade se ragga i prvata ljubov. E,
tokmu taa prva ljubov ostanuva i posledna i tie vo 1960
godina odluchuvaat da se zakolnat na vechna vernost i
sklopuvaat brak. Vo septemvri mesec idnata godina go
dobivaat svojot prv proizvod na nivnata ljubov - sinot
Zoran. Tri godini podocna, vo juli mesec im se ragga i
vtorata golema radost - sinot Zlate. Vo megguvreme,
Vlado go otsluzhuva zadolzhitelniot voen rok (1961 -
1963) i se steknuva so vozachka dozvola, koja podocna vo
zhivotot kke mu pomogne da ja obezbeduva egzistencijata
za svoeto semejstvo. Vojska sluzhel vo Skopje, pa otkako
gradot mu se dopadnal, tamu nashol rabota i vo 1964
godina so semejstvoto se seli vo makedonskata metropola.
Vo Skopje zhiveat do doagganjeto vo Avstralija (januari,
1971). Doaggaat najprvin vo Brodemdous, vo
smestuvalishte za emigranti, a potoa se selat vo
Richmond, kade si kupuvaat svoja kukka. Vo Richmond
zhiveat do 1980 godina, koga se selat vo Tomastaun kade
zhiveat do deneshen den.
Na prashanjeto koja e tajnata na uspehot na nivnite
sinovi, dvajcata se potsmevaat, a kako domakkin Vlado
prv odgovara na nasheto prashanje.
- Ne postojat tajni vo nasheto vospituvanje. Nie bevme
tugginci vo ovaa zemja, rabotevme i dvajcata za da
spechalime nekoj dolar povekke i im obezbedime podobra
idnina na nashite deca. Poradi nashata prezafatenost na
rabota, dvajcata od mladi bea moshne samostojni. Od
uchilishte doaggaa doma, jadenjeto im beshe spremno i
potoa si ja zavrshuvaa domashnata rabota. Zoran povekke
sakashe da uchi od Zlate vo tie godini, dodeka Zlate
mnogu mlad pochna da raboti vo Kols.
Jas nikogash ne bev mnogu strog kon decata, no sakav da
se disciplinirani i da si gi zavrshuvaat rabotnite
zadachi. Sekogash im povtoruvav deka shkolote e
najvazhno, a potoa dokolku imaat vreme mozhat da rabotat
za da zarabotat nekoj dolar. Za nasha srekka, gi slushaa
sovetite, uchea, bea vredni i si go fatija vistinskiot
pat. Koga se saka za se ima vreme, im povtoruvav
postojano na dvajcata. Jas ne mozhev da im pomognam vo
uchenjeto, ne znaev angliski, pa od toj aspekt se shto
postigna dvajcata go storija toa so svoj trud, ni
raskazhuva Vlado.
- Bea dobri deca. Ne slushaa shto gi sovetuvame,
povekketo vreme bea sami doma, no nikogash ne ne
posramotija so nekakvi gluposti, se nadovrzuva Pisana.
Vlado i Pisana nemale tajni vo nachinot na vospituvanje
na decata, nemaat ni nekoj drug sovet za mladite
roditeli osven da gi vospituvate decata na chesnost i
ljubov kon rabotata.
- Mnogu e vazhno da go sakaat toa shto go rabotat. Zoran
i Zlate se vljubeni vo toa shto go rabotat i tokmu vo
toa jas ja gledam tajnata na nivniot uspeh, veli Vlado.
Ostanavme nekolku chasovi vo nivniot dom. Bevme
posluzheni so slatki i domashen chaj, zboruvavme za
starite vreminja, za decata vo tie vreminja i segashnata
generacija.
- Deneshnite deca se porazgaleni. Ubavo e toa, imaat
komjuteri, razni igri ..., mozhebi e toa za podobro koj
kke znae. Vo nashe vreme se beshe poinaku, so nostalgija
zboruva Pisana.
Zoran i Zlate mozhat da se gordeat so svoite roditeli,
koi se najzasluzhni za nivniot pristap kon zhivotot,
semejstvoto, prijatelite, kolegite, luggeto, rabotata
...
Ljupcho Stankovski
NASHIOT PECE JA OSVOI
AVSTRALIJA
 Otkako se vrati od Anglija so titulata prvak na svetot
vo karete, 10-godishniot Pece NAUMOVSKI preku nokk gi
osvoi srcata na cela Avstralija i toa ne samo na nas
Makedoncite koi vekke si go narekuvame "nashiot Pece"
tuku i na poshirokata sportska javnost na ovoj kontinent.
Toj se najde na stranicite na najchitaniot dneven vesnik
vo Avstralija Herald Sun (dolna fotografija), na
lokalniot vesnik Leader, na utrinskata programa na
televiziskiot kanal 9, ...
Da mu posakame ushte niza godini so svoite uspesi da
bide vo centarot na vnimanieto na svetskata sportska
javnost, ne samo avstraliskata. Da bide Karate Kid za
koj site kke zboruvaat.
MAKEDONCI OD AVSTRALIJA VO
TETOVO
Deca od Melburn dojdoa na ognishtata od tatkovcite
Dvaesetina deca na makedonski iselenici vo Avstralija,
koi se na trinedelna ekskurzija niz rodnata zemja na
nivnite roditeli, go posetija Tetovo. Uchenicite
koledzhot Rezervor od Melburn, vo pridruzhba na trojca
profesori, gi posetija kulturno-istoriskite spomenici vo
gradot pod Shara. "Baravme decata da dojdat i da ja
posetat Makedonija za podobro da se zapoznaat so
prirodnite ubavini i kulturata. Pred mnogu godini vo dva
kufera ja odnesovme nashata kultura vo Avstralija i od
tie kuferi im ja predavame tradicijata na novite
pokolenija. No, dobro e koga kje dojdat i sami kje se
uverat vo toa shto gi uchime. Vo zhivo da go slushnat
makedonskiot jazik", reche profesorot po makedonski
jazik vo koledzhot Toni Todorovski, koj e rodum od
Meglenci, Bitola.
Vednash po nivnoto doagjanje vo Makedonija uchenicite se
sretnale so premierot Nikola Gruevski, od kogo pobarale
drzhavata da im obezbedi uchebnici po sovremena istorija
i geografija za Makedonija, a bila razgledana i idejata
nivniot koledzh da se zbratimi so nekoe makedonsko
sredno uchilishte. Vo koledzhot Rezervor vekje 15 godini
se odrzhuva redovna nastava po makedonski jazik, a
decata ja izuchuvaat i nacionalnata istorija i
geografija na Makedonija.
Nikolche Budakoski, koj po majka poteknuva od tetovskoto
selo Tenovo, kazha deka prvpat e vo Makedonija i deka mu
se dopadnalo Tetovo. "Iako sum roden vo Avstralija, ja
sakam Makedonija", veli toj. Tretata generacija
makedonski iselenici vo Avstralija teshko go vladee
makedonskiot jazik, no istaknuvaat deka po trinedelnata
poseta na Makedonija ushte podobro kje go sovladaat
jazikot na svoite roditeli. (Dnevnik)
BARANJE NA TETOVCI I
GOSTIVARCI
Ljubcho da go napushti Sobranieto
"Za tetovci i za celiot zapaden del na Makedonija
Ljubcho Georgievski e persona non grata". "So svoite
naludnichavi idei shto gi iznese vo nedelnikot Fokus toj
gi navreduva Makedoncite, koi so vekovi opstojuvale vo
zapadniot del na Makedonija"... Ova se samo nekoi od
reagiranjata na tetovci, koi spontano se sobraa da
protestiraat zgrozeni od sodrzhinata na tekstot na
nekogashniot premier. "Da im kazheme stop na ovie
kvaziideolozi koi za lichen interes ja menuvaat
nacionalnosta i se gotovi da ja prodavaat makedonskata
zemja. Ova se ludi idei na deklariraniot Bugarin
Georgievski", se veli vo protestot. Makedoncite od
Tetovo mu porachuvaat na Georgievski da gi napushti
zemjata i Sobranieto, kade shto ne mozhe da bide
pretstavnik na makedonskite gragjani. I vo Gostivar se
odrzha spontan protest na na koj beshe izrazeno ogromno
negoduvanje i ideite na Georgievski bea otfrleni kako
antimakedonski. (Utrinski vesnik)
REZIL VO CARINATA
FIROM i doma?
Makedonija beshe pretstavena kako Poraneshna
Jugoslovenska Republika vo Carinata, na prezentacijata
na proektite shto gi finansira EU. Na slajdovite shto gi
prezentirashe domashnata firma Trajkovski & Partners
konsalting, Makedonija beshe napishana kako FIROM. Na
prezentacijata prisustvuvaa oficijalni lica od Carinata,
no nikoj ne reagirashe. I Grcite prezentiraa proekti, no
vo nivnoto izlaganje nikade ne beshe spomenata
kratenkata FIROM. Tie voopshto ne ja imenuvaa Makedonija.
"Pravilata se vekje definirani i vo Evropa i vo
Makedonija i jas sum obvrzan da se pridrzhuvam", veli
direktorot na firmata Ljubomir Trajkovski. "Jas
pretstavuvav proekt shto go rakovodi germanski institut
i toj se prikazhuva niz povekje evropski zemji. Koga
dokumentite treba da ostanat tuka nie gi preveduvame so
imeto Makedonija, no koga odat niz evropskite zemji,
togash pravilata se drugi", veli Trajkovski. (Vest)
Orden od MPC za
vladikata Kiril
Poloshko-kumanovskiot mitropolit Kiril kje go dobie
ordenot Sv. Kliment Ohridski, najvisokoto priznanie shto
kje go dodeli Makedonskata pravoslavna crkva po povod
40-godishninata od obnovuvanjeto na nejzinata
avtokefalnost. Sinodot na MPC reshi da odlikuva i
nekolkumina zasluzhni gragjani od opshtestveniot zhivot,
megju koi nema politichar. (Dnevnik)
Priznanieto "Boris
Trajkovski" za Doris Pak
Doris Pak, evroparlamentarka i shef na delegacijata za
Jugoistochna evropa vo Evropskiot parlament, e
godinashen dobitnik na prestizhnoto priznanie plaketa i
diploma Boris Trajkovski shto go dodeluvaat
Panevropskata unija na Makedonija i Megjunarodnata
fondacija shto go nosi imeto na tragichno zaginatiot
pretsedatel. Pak, koja beshe lichen prijatel na
pokojniot Trajkovski, go dobiva priznanieto za nejzinata
dolgogodishna poddrshka na Republika Makedonija vo
naporite za megjunarodna afirmacija i priblizhuvanje kon
chlenstvoto vo EU. Odlukata za dodeluvanje na visokoto
priznanie na Doris Pak vo sorabotka so fondacijata Boris
Trajkovski se objavuva po povod denot na ragjanjeto na
pretsedatelot na 25 juni.
RUSSELL KENNEDDY
Shto e obvrzuvachki finansiski dogovor?
Obvrzuvachki finansiski dogovor e pismen dogovor koj e
vo soglasnost so Del VIIIA od Zakonot za semejstva.
Obvrzuvachki finansiski dogovor mozhe da skluchi brachna
dvojka ili dve lica koi planiraat da stapat vo brak vo
idnina (vo vtoriot sluchaj, dogovorot obichno se
narekuva "predbrachen dogovor"). Ako dogovorot e vo
soglasnost so zakonskite propisi, na dvete strani im e
onevozmozheno da odat na sud za imot shto e pokrien so
Obvrzuvachkiot finansiski dogovor. Isto taka, ponekogash
mozhe da se sprechat baranja za izdrshka na brachniot
drugar.
Obvrzuvachkiot finansiski dogovor mozhe da se skluchi vo
tri fazi:
(1) pred brak (del 90B);
(2) za vreme na brak (del 90C); i
(3) po razdelba (del 90D)
* Shto mozhe da opfati obvrzuvachkiot finansiski dogovor?
Obvrzuvachkiot finansiski dogovor mozhe da go opfati
celiot imot na stranite ili stranite mozhe da reshat da
se opfati samo odreden imot. So drugi zborovi, vo
dogovorot mozhe konkretno da se navede shto kje se
sluchi so siot imot (imot shto bil vo sopstvenost pred
brakot i imot shto bil steknat za vreme na brakot) vo
sluchaj na razdelba ili dogovorot mozhe da se odnesuva
samo na eden predmet ili konkretna klasa imot (na
primer, nasledstvo).
Stranite shto treba da skluchat brak mozhebi kje sakaat
da napravat dogovor shto se odnesuva na imotot shto bil
vo sopstvenost na eden ili na dvajcata od niv pred
brakot, na primer taka shto toj imot kje se stavi vo
karantin, pa ako dojde do razdelba sekoj kje si go dobie
nazad toa shto go donel vo brakot.
Za ilustracija, kje razgledame eden primer od
vistinskiot zhivot:
Dzhina i mazhot i se razdelile pred pet godini. So
dogovorot za imotot taa ja dobila poraneshnata kukja vo
koja zhiveele vo brak (bez hipoteka). Dzhina ima tri
deca i site zhiveat so nea. Dzhina go zapoznala Dzhordzh
pred edna godina. Nivnata vrska stanala seriozna i tie
planiraat da se zemat vo bliska idnina. Dzhordzh zhivee
pod kirija. Dzhina i Dzhordzh minuvaat dosta vreme
zaedno, pa nema smisla da se odrzhuvaat dve domakjinstva.
Se dogovorile Dzhordzh da se preseli kaj Dzhina. Dzhina
go saka Dzhordzh i mu veruva, no sepak se plashi deka,
ako se razdelat, Dzhordzh mozhe da go pobara nejziniot
imot. Dzhina saka da bide sigurna deka nejzinite deca
kje imaat dom vo idnina. Shto mozhe Dzhina da napravi za
da si go zashtiti svojot imot?
Dzhina mozhe da go stavi svojot imot vo karantin, taka
shto kje skluchi obvrzuvachki finansiski dogovor so
Dzhordzh. Toa znachi deka kukjata nema da bide del od
imotot shto kje mozhe da se deli vo sluchaj nivniot brak
da propadne. Dogovorot kje mu zabrani na Dzhordzh da go
bara imotot na Dzhina.
Eve ushte eden primer:
Marija i Dzhon se svrsheni. Tatkoto na Marija, Bil, cel
zhivot rabotel naporno za da go obezbedi svoeto
semejstvo. Toj ima tri kjerki i za site kupil kukji. No,
kukjite se na negovo ime zatoa shto toj planiral da im
gi dade na kjerkite koga kje se omazhat. Bil dobro se
soglasuva so Dzhon i go prifatil vo semejstvoto, no
negovite prijateli na rabota mu kazhale za drugi koi im
dale podaroci na svoite deca, a po nivnata razdelba
brachniot drugar go pobaral podareniot imot. Bil saka da
go zashtiti svojot imot, a Marija razbira deka nejziniot
tatko zhrtvuval mnogu za da go obezbedi semejstvoto. Toj
ne saka Dzhon da dobie polovina od kukjata ako toj i
negovata kjerka se razdelat vo idnina. Marija se
soglasuva so tatko i' deka ne bi bilo fer Dzhon da ima
korist od podarokot. Shto mozhat da napravat?
Marija mozhe da skluchi obrzuvachki finansiski dogovor
so Dzhon i vo toj dogovor da navede deka vo sluchaj na
razdelba Marija kje ja zadrzhi kukjata, a Dzhon nema da
ja bara. Imotot shto kje go steknat zaedno, za vreme na
brakot, mozhe ednakvo da go podelat. Pri podgotovkata na
dogovorot Dzhon i' kazhuva na Marija deka ima akcii shto
gi dobil koga pochinal dedo mu. Marija i Dzhon se
dogovaraat deka kje bide fer Dzhon da si gi zadrzhi
akciite ako se razdelat.
* Dali obvrzuvachkiot finansiski dogovor mozhe da se
otfrli i vo koi uslovi?
Ako obvrzuvachkiot dogovor e vo soglasnost so odredbite
na Zakonot za semejstvo, toj kje bide obrzuvachki za
stranite. Vazhno e da se navede deka toj e, vsushnost,
dogovor (kontrakt). Site dogovori mozhe da se otfrlat vo
odredeni uslovi, na primer ako bil skluchen so izmama.
Delot 90K od Zakonot za semejstvo gi naveduva uslovite
vo koi sudot mozhe da go otfrli obvrzuvachkiot
finansiski dogovor.Tie se:
1. izmama, vkluchuvajkji zatajuvanje na sredstva (na
primer, ako ne se prikazhe vistinskata vrednost); ili
2. ako ednata strana vo dogovorot go skluchila dogovorot
so cel da izmami kreditor; ili
3. ako dogovorot e nevazhechki ili nesprovedliv (dogovorot
mora pravilno da se izgotvi i da bide vo soglasnost so
zakonite); ili
4. doshlo do razvoj na nastanite po skluchuvanjeto na
dogovorot poradi koi e nevozmozhno ili neizvodlivo da se
sprovede dogovorot ili del od nego; ili
5. po skluchuvanjeto na dogovorot doshlo do izmeni vo
materijalnata sostojba shto se navedeni vo dogovorot (povrzani
so odgleduvanje deca) i kako rezultat na promenata edna
od stranite vo dogovorot kje bide oshtetena ako sudot ne
go otfrli dogovorot; ili
6. ako odnesuvanjeto na edna strana pri skluchuvanjeto
na dogovorot bilo nedozvolivo; ili
7. "paument flag", koj e sostaven del od isplatata za
penzija (superannuation) e sostaven del od dogovorot i
nema izgledi da se otstrani (flag lifting); ili
8. dogovorot pokriva eden penziski fond koj e nedeliv
profit.
* * *
Kako zakluchok, obvrzuvachkite finansiski dogovori se
obvrzuvachki i mozhe da se otfrlat samo vo pogore
navedenite sluchai. Dogovorot ne mora da bide fer i
mozhe da bide vo polza na ednata strana, na shteta na
drugata. Sudot nema da go otfrli dogovorot samo zatoa
shto e nefer. Ova delumno se dolzhi na toa deka pred
potpishuvanjeto na dogovorot stranite mora da pobaraat
nezavisen praven sovet od advokat, vkluchuvajkji i sovet
za prednostite i nedostatocite na skluchuvanje vakov
dogovor. Shtom sovetot e daden, advokatot na dvete
strani kje dade potvrda za toa. Na ovoj nachin im se
zabranuva na stranite da tvrdat deka vo vremeto koga go
potpishuvale dogovorot ne znaele kakvi kje bidat
posledicite. |
