Joga so smeenje na zabaven
nachin namaluva stres
Jogata dolgo vreme e priznaena kako nachin za podobruvanje
na zdravjeto i raspolozhenieto, no napornata rabota vo
prenasochuvanje na kompleksnite pozi, ne im doshla na
pamet na site kako ideja za zabava.
Vo momentov, psihijatri vo Mumbai, grad vo zapadna Indija,
kombiniraat vezhbi so joga-dishenje i smeenje so cel
lugjeto da se relaksiraat. Taa tehnika sega se primenuva
vo 55 drzhavi megju koi i Japonija.
Joga-so-smeenje go namaluva psihichkiot i mentalen stres i
go aktivira prirodniot imuniteten sistem za da se bori so
eventualni bolesti, veli Madan Katarija koj za prvpat go
pochnuva toj nachin na rabota so pacienti.
Vo Mumbai, entuzijasti sekojdnevno vezhbaat. Neodamna vo
gradskiot park vo sedum chasot nautro mozhea da se vidat
rechisi 40 lugje koi vezhbaat.
Tie pochnuvaat so lulanje na ednata pa na drugata strana,
smeenje i rakopleskanje, pruzhanje na racete nagore i
dlaboko vdishuvanje.
Potoa odat naokolu imitirajkji pingvini. Sekoj go imitira
Charli Chaplin so shto se obiduva da go zasmee drugiot.
Grupata, sostavena pretezhno od sredovechni, pravi povekje
od 30 razlichni smeshni raboti vo polchasovnite "vezhbi".
Eden chlen na grupata veli deka vekje ne chuvstvuva tolku
golemi problemi so astmata dodeka drug tvrdi deka nema
vekje vkochanetost vo racete.
– Mozham da gi dvizham ramenicite, veli najvozrasniot
chlen na grupata Sumati Takurdesai (80). Se chuvstvuvam
osvezheno. Imam dovolno energija za da go izdrzham denot,
dodava taa.
Osnovachot Katarija pochnal so prakticiranje
joga-so-smeenje vo 1995 godina otkako prochital kniga na
Amerikanec koj tvrdel deka se izlechil so toa shto gledal
postojano komedii na televizija. Katarija i chetvorica
prijateli za prvpat ja testirale taa ideja. Podocna, toj i
negovata sopruga Madhuri (47), joga instruktor, odluchile
da vovedat vezhbi i za smeenje.
Za edna godina vo Indija se otvoreni okolu 200 klubovi za
vezhbanje joga-so-smeenje. Se procenuva deka sega ima
okolu 200.000 lica vo svetot koi uzhivaat smeejkji se
dodeka vezhbaat joga vo kolu 5.000 klubovi vo Evropa,
Severna Amerika, Bliskiot Istok i Azija. Vo Japonija ima
dva takvi kluba.
Pomina dolgo vreme otkako beshe ustanoveno deka smeenjeto
e najdobar lek, a nauchnicite dokazhaa deka dlabokoto
vdishuvanje obezbeduva na organizmot pogolemo kolichestvo
kislorod. Kako dopolnuvanje na toa, smeata go namaluva
stresot i psihichkata bolka i go aktivira voedno i
imunoloshkiot sistem.
- Se nadevam deka Japoncite kje praktikuvaat
joga-so-smeenje kade i da se-vo domovite za grizha na
stari lica, kompaniite i shkolite, veli Katarija.
Psihologija
Reshitelnoto razmisluvanje vodi kon uspeh
 Se shto vi treba e volja, trud i vreme. Samo taka kje
uspeete zasekogash da gi reshite negativnite misli i da ja
vratite izgubenata vera vo sebe. Koga kje ve obzemat crni
misli, pochnete da razmisluvate i da pravite neshto shto
ve veseli. Vo stresni situacii tie negativni misli mozhat
povtorno da se javat, no kluchot e vo toa deka so niv
treba hrabro da se soochi i da izleze na kraj. Receptot za
vrakjanje na samodoverbata e ednostaven, a se sostoi od
chetiri kluchni chekori so pomosh na koi kje gi postignete
sakanite rezultati.
* Donesete odluka
- Razmislete shto sakate i postavete gi prioritetite, samo
vistinskite odluki kje go napravat zhivotot onakov kakov
sakate
- I malite neshta mozhat da ve usrekjat, na primer
uzhivanje vo omilenoto hobi
- Po odlukata, sostavete popis na prijatnite neshta koi ve
chekaat otkako kje ja ostvarite celta
* Obvrzete se
- Bescelnoto skokanje od edna cel na druga ne vodi nikade,
a energijata kje ja troshite naprazno
- Drzhete se do edna cel i obvrzete se navistina da ja
sprovedete vo delo
- Duri otkako odlukite kje stanat obvrski, kje bidete
poblisku do ostvaruvanje na celta.
* Trgnete vo akcija
- Sega e vreme za reshitelni i konkretni chekori kon
ostvaruvanje na odnapred postavenata cel
- Ne zastanuvajte, ne prepushtajte im se na stravovite i
chuvstvoto na nesigurnost
- Chekanjeto nikade ne vodi, uspeshnite lugje se lugje od
akcija, tie deluvaat za svojata cel.
* Vratete ja verbata vo sebe
- Borbata za vrakjanje na izgubenata samodoverba vredi
trud koj kje vi se isplati tripati povekje
- Neka ne ve obeshrabruvaat neuspesite, prodolzhete poleka
kon celta
- Kje nauchite mnogu za sebe, za ubavinata na svojata
dusha i celite kon koi taa tezhnee
* Fokusirajte se
- Organizirajte sekojdnevni obvrski, taka kje imate
povekje vreme
- Ne dopushtajte sitnici da vi go odvlekuvaat vnimanieto,
sekogash dvizhete se i deluvajte kon celta
- Izdvojte vreme vo koe kje se bavite iskluchivo so
ostvaruvanje na edna zadadena cel.
ZA POKVALITETEN ZHIVOT
Organizirajte go vremeto - zgolemete ja produktivnosta
 Uskladuvanjeto na delovniot i privatnot zhivot stanuva se
pogolem problem na sovremeniot chovek. Se povekje lugje se
chuvstvuvaat rastrgnati pomegju obvrskite na rabota (ili
obvrskite da se zaraboti) i semejnite aktivnosti, a ova
osobeno se odnesuva na zhenite. No, i na ova mozhe da mu
se stavi kraj so dobra organizacija, odnosno so
sostavuvanje na spisok na obvrski koi ve ochekuvaat.
Sekoja vecher zapishete gi delovnite i privatnite obvrski
i aktivnosti i reshete po koj redosled kje gi zavrshuvate.
Koga kje gi odvoite vazhnite od nevazhnite raboti, polesno
kje se organizirate i nema da se borite so hronichen
nedostig na vreme. Sekako deka podgotovkata za sostanok e
povazhna od sortiranje na dokumentite, a pretstavata na
vasheto dete od chistenjeto niz doma. Podelete gi
domashnite obvrski so chlenovite na semejstvoto i so nivna
pomosh kje se olabavite i pokvalitetno kje im se posvetite
na decata.
Zadolzhitelno pronajdete i vreme za sebe i uzhivajte vo
neshtata shto gi sakate. Taka zhivotot nema da vi se svede
samo na rabota i obvrski, pa logichno kje bidete
pozadovolni.
* Vazhno i itno - Podelete gi obvrskite vo grupi spored
vazhnost i itnost. Prvo reshavajte gi najvazhnite obvrski
koi treba itvo da se zavrshat. Potoa sleduvaat vazhnite,
no i ne tolku vazhnite.
* Spisok na obvrski - Zapishete gi site semejni i delovni
obvrski. Sekoja vecher naredete ja listata na prioriteti
za sledniot den. Taka polesno kje gi rasporedite
aktivnostite na rabota i doma.
* Doverba - Delovnite i semejnite zadolzhenija podelete gi
so kolegite i chlenovite na semejstvoto. Imajte doverba
deka sekoj od niv dobri kje go zavrshi svojot del od
dolzhnosta. Razbijte go mitot deka se mozhete sami i ne gi
prezemajte site dolzhnosti i odgovornosti.
* Semejstvo - Dobrata raspredelba na delovnite obvrski kje
vi pomogne sekogash da imate vreme za druzhenje so
semejstvoto. Ne ja propushtajte pretstavata ili
natprevarot na vasheto dete. Odredete barem eden vikend vo
mesecot shto kje go pominete samo so semejstvoto.
* Odmorete se - Nasproti rabotata i semejstvoto, odvojte
barem 15 minuti na den za sebe. Olabavete se, slushajte
muzika ili pravete neshto shto sakate. Vo momentite na
opushtenost i zadovolstvo polesno kje gi sogledate
problemite i kje donesuvate razumni delovni odluki.
MALA POMOSH
Vi otekuvaat li nozete?
Za podobra cirkulacija: naredete gi knigite taka da
dobiete niza vo visina od 15 sm. Sednete na stol i stavete
gi nozete na knigite koi ste gi odalechile okolu desetina
santimetri. Tresete gi nozete nekolku sekundi, a potoa
opushtete se i ostanete vo sedechka polozhba ushte nekolku
minuti.
Za jaknenje na listovite: stavete ja desnata raka na
Ahilovata tetiva od levata noga, a potoa stegnete go
zglobot so palec i pokazalec. Povlekuvajte gi prstite
prema listot, blago masirajkji ja nogata. Osobeno dobro
izmasirajte go listot. Povtorete ja vezhbata so drugata
noga.
Za odmorni noze: zastanete so bosi noze na plastichno
topche i trkalajte go so celata povrshina na stapaloto.
Povtorete ja vezhbata so drugata noga. Po izvesno vreme
ovaa vezhba kje mozhete da ja izveduvate so dvete stapala
i so dve topki istovremeno.
Pasiranata bebeshka hrana e "neprirodna"
Da se hranat bebinjata so pasirana hrana e neprirodno i
sosema nepotrebno, predupredi Gil Rejpli, ekspertka za
detska grizha, koja raboti vo UNICEF. Taa objasni deka ako
bebinjata redovno se hranat na ovoj nachin, mozhe da se
predizvika pojava na problemi so srceto vo nivniot
podocnezhen zhivot, no, isto taka, mozhe da stanat i
prebirlivi vo odnos na hranata.
Rejpli dodade i deka decata treba da se hranat samo so
majchino mleko vo prvite shest meseci od nivniot zhivot, a
potoa da se premine direktno na cvrsta hrana za majkata da
ima pretstava za toa kolkavi kolichestva jade bebeto. Ova
kje sprechi bebinjata da stanat prebirlivi shto se
odnesuva do hranata.
Rejpli vekje 25 godini raboti kako domashen posetitel na
majki so bebinja, kade shto zabelezhala deka zapekot ili
probirlivosta kon hrana se chesti pojavi kaj bebinjata.
Vrz osnova na nejzinite opservacii, taa razvi programa za
hranenje na bebinjata. Spored ovaa programa, vo tekot na
prvite shest meseci od zhivotot bebinjata treba da pijat
samo majchino mleko. Ovoj sovet e potkrepen od rezultatite
od istrazhuvanjeto shto vo 2002 godina go sprovede
Svetskata zdravstvena organizacija, a spored koi
majchinoto mleko za bebinjata do taa vozrast gi sodrzhi
site hranlivi materii shto im se potrebni. Sekoja druga
hrana vo toj period kje gi namali kvalitetnite svojstva na
mlekoto, pa duri mozhe i da mu nashteti na bebeto. Otkako
kje napolnat shest meseci, Rejpli tvrdi deka decata se
vekje sposobni da dzhvakaat i pocvrsta hrana. Vsushnost,
pasiranite kashichki kaj bebinjata mozhe da go odlozhat
razvivanjeto na sposobnosta za dzhvakanje. Rejpli objasni
deka koga bebinjata konsumiraat pasirana hrana, nema
kontrola za toa kolkavo kolichestvo izele. Namesto toa,
taa sovetuva na bebinjata direktno da pochne da im se dava
mleko i cvrsta hrana shto tie mozhe da ja dzhvakaat.
LOSHA KOMBINACIJA
Ne meshajte sok od grejpfrut i lekovi
Rezultatite od edna studija na amerikanskite nauchnici
pokazhale deka opasno e vo isto vreme da se konsumira sok
od grejpfrut i da se zemaat lekovi. Vinovnici za toa se
hemiskite soedinenija od grupata furanokumarin. Sokot od
grejpfrut koj sodrzhi furanokumarin poradi vlijanieto na
enzimot kipza mozhe na nekoi lekovi da im pomogne pobrzo
da vlezat vo krvotokot i tamu da postignat opasno visoko
nivo.
Istrazhuvanjata pokazhuvaat deka stanuva zbor za lekovi za
kontrola na krvniot pritisok i za namaluvanje na
holesterolot.
Dosega se veruvalo deka za takvoto vlijanie na sokot od
grejpfrut na dejstvuvanjeto na lekovite se odgovorni
flavonoidite, antioksidansi koi na toj sok mu davaat
specifichen vkus.
ROLAT OD BADEMI I SMOKVI
Posni kolachi
Sostojki:
* 112 kg. smokvi
* 250 gr. bademi
* 100 gr. chokolada za gotvenje
* sok od polovina limon
sherbet:
* 100 gr. shekjer
* 1/2 dcl. voda
Smokvite se melat na chista mashina za meso, se renda 60
grama chokolada za gotvenje, i smesata se zamesuva so 4-5
lazhici gusto svaren sherbet. Na pomoshnata masa kade shto
kje ja rastenchuvate korata stavete sok od polovina limon,
preku toa stavete ja smesata i rastenchete ja so debelina
od 1/2 santimetar. Bademite najprvo poparete gi so vrela
voda, izlupete gi, isushete gi, a potoa smelete gi i vo
sad posebno izmeshajte gi so 4-5 lazhici sherbet. Taka
dobienata smesa od bademi stavete ja preku rastegnatata
kora od smokvi i svitkajte rolat, koj potoa go valkate vo
rendana chokolada. Vaka podgotveniot rolat pred da go
posluzhite ostavete go 1-2 dena.
DOMASHNA BAKLAVA
Sostojki:
* 1 kg. tenki kori za pita
* 375 gr. margarin
* 350 gr. izlupeni bademi
* 1 kg. shekjer
* 1/2 l. voda
* 1 limon
* 2 paketchinja vanila
Plehot vo koj kje se peche baklavata premachkajte go so
margarin, a ostanatata kolichina stavete ja vo drug sad i
zagrejte ja na ogan.
Bademite ili orevite smelete gi na mashina. Vo plehot
redete gi korite. Sekoja kora prskajte ja so rastopeniot
margarin, a sekoja vtora posipuvajte ja so bademi ili
orevi. Koga baklavata e naredena, isechete ja so vrel nozh
na triagolnici, a potoa sekoe parche prelejte go so vrel
margarin. Stavete go plehot vo zagreana rerna i pechete ja
baklavata. Podgotvete go sherbetot: vo sad stavete go
shekjerot, prelejte go so voda i dodadete ja vanilata i
limonot isechen na trkalca, seto toa svarete go.
Ispechenata baklava prelejte ja so sherbetot i koga kje go
vpie celiot sherbet, mozhe da se posluzhi.
|
