SAJBER KRIMINAL VO SKOPJE
Kompjuterdzhii kradele tugji kreditni podatoci od bankomat
Chetvorica skopjani ja oshtetile Komercionalna banka za 120 iljadi denari, otkako preku fals-kreditni kartichki gi izvlekle parite preku bankomati od razni lokacii. Aramiite naskoro bile otkrieni po shto protiv A.S. (22), N.M. (24), H.E. (20) i K.G. (22), site od Skopje, bile podneseni krivichni prijavi, prvite dvajca za kompjuterski falsifikat, kompjuterska izmama i neovlasteno navleguvanje vo kompjuterski sistem, dodeka ostanatite se tovarat za kompjuterski falsifikat i kompjuterska izmama. Od strana na istrazhen sudija na A.S. mu e odredena merka pritvor vo traenje od 15 dena, dodeka na N.M. koj e vo begstvo, vo traenje od 30 dena.
Po naredba od dezhuren istrazhen sudija bil izvrshen pretres vo domot na A.S., koj neposredno pred vleguvanje vo negoviot stan pushtil programa za unishtuvanje na podatocite vo negoviot kompjuter. Personalniot kompjuter i lap-top se odzemeni i kje bidat predmet na veshtachenje. Prijatelite A.S. i N.M. vo tekot na maj na bankomat na AD Komercijalna banka Skopje, koj se naogja vo ekspoziturata na bankata vo GTC, instalirale elektronska naprava za chitanje na podatoci od platezhni kartici (skimer, koj ima svoja sopstvena memorija za zachuvuvanje na site elektronski podatoci od legalno vmetnatnite kreditni kartichki od klienti na Komercijalna banka AD Skopje).
Dodeka skimerot gi sobiral podatocite od karticite vneseni vo bankomatot, vo tekot na denot, A.S. vo svojot dom izrabotuval i vnesuval preku svojot kompjuter nevistiniti podatoci na magnetnata lenta na beli plastichni kartichki - MCE 206. Taka podgotvenite kartici za 500 evra im gi prodaval na H.E. i G.K. Vakviot ured stoele na bankomatot okolu 17 do 20 chasa, pri shto se probieni, odnosno snimeni podatoci od okolu 300 legalni platezhni kartici. Od Komercijalna banka za pomosh vo istragata bile pregledani videozapisite od kamerite koi se montirani na bankomatot na Komercijalna banka. Pri pregledot od kamerata mozhelo da se vidi deka skimerot go montirale A.S., N.M. i liceto od R. Bugarija. (Vecher)

INCIDENT VO PRILEP
So avtomobil vlechel policaec 15 metri
Zhan Chuparkoski (38) od Prilep napadnal policaec na dolzhnost, za shto dobil krivichna prijava. Nastanot se sluchil vo nedelata napladne na bulevarot Goce Delchev vo Prilep, vo neposredna blizina na servisot "Dimche Banjarot", koga policaecot Romeo Dimoski, kontrolirajkji uchesnik vo soobrakjajot, bil verbalno napadnat od 38-godishniot Chuparkoski, chie vozilo bilo parkirano na trotoarot. Policaecot go zamolil da go pottrgne negoviot avtomobil za da se vkluchi vo soobrakjaj so kamion. Srede bel den Chuparkoski, pak, lut izlegol od voziloto i mu se zakanuval na policaecot, pcuejkji go i navreduvajkji go.
Policaecot od nego pobaral ispravi, na shto Chuparkoski se sprotivstavil. Vo obid da gi proveri dokumentite i da go sprechi da ne pobegne, policaecot so edna noga zastanal na vratata od BMV-to vo koe vekje vlegol vozachot. Zakanuvajkji mu se deka kje go otepa, Chuparkoski so svoeto BMV izbegal, vlechejkji go policaecot petnaesetina metri.
Policaecot Dimeski, so povredi na ednata noga, raka i na glavata, bil prefrlen vo Prilepskata bolnica. (Vest)

TEPACHKA PRED PRODAVNICA VO KUMANOVSKOTO SELO BILJANOVCE
Mu ja skrshil glavata oti gi navreduval majka mu i snaata
Tome S. (46) od kumanovskoto selo Biljanovce bil pretepan od Goran A. (30) od naselbata Babin Dol pred prodavnica "Tvins", otkako prethodno se skarale. Povredeniot bil prenesen vo Kumanovskata bolnica i, poradi serioznosta na povredite, itno prefrlen vo Klinichkiot centar kade shto e zadrzhan na lekuvanje i se naogja vo kritichna sostojba. Od MVR velat deka prichina za presmetkata bila prethodna raspravija vo koja Goran go napadnal Tome udirajkji go so tupanici po glavata.
Ochevidcite kazhuvaat deka tepachkata se sluchila okolu 17 chasot, otkako Tome i Goran pred prodavnicata piele, a potoa se skarale i pochnale fizichki da se presmetuvaat. Semejstvoto na Goran tvrdi deka toj ne e vinoven shto go pretepal Tome bidejkji toj go isprovociral pcuejkji gi majka mu i snaa mu, a potoa i go napadnal.
"Tome beshe pijan i pochna da ne navreduva. Goran go predupredi da prestane i pochnaa da se karaat, po shto dever mi trgna da si odi. Togash Tome od zad grb go udri vo tilot. Pochnaa da se tepaat i nie pritrchavme da gi razdelime. Tome me fati za raka i me turna, po shto padnav na zemja. Imam modrinki po teloto. Goran se obide da me odbrani i mene i nego, bidejkji Tome barashe lopata za da ne pretepa", kazhuva Valentina, snaata na Goran i gi pokazhuva povredite na rakata i nogata. Tatkoto na Goran, Dushko zhali shto se sluchil nemiliot nastan bidejkji Tome go znael od porano i nemal nikakvi problemi so nego. No sega se plashi za bezbednosta na semejstvoto bidejkji sinovite na Tome im se zakanuvale. Goran e vo pritvor i protiv nego kje bide podnesena krivichna prijava. (Vest)

OTKAKO BESHE PUSHTEN OD PRITVOR
Nova krivichna za kardiologot Petrovski
Policijata podnela nova krivichna prijava protiv Borche Petrovski, poraneshen direktor na skopskata Klinika za kardiologija, koj e osomnichen za teshki dela po zdravjeto na lugjeto bidejkji nesovesno lekuval pacientka od Resen. Spored policijata, Petrovski vo tekot na 2000 godina na pregled na Klinikata za kardiologija ja primil resenchankata Lj.D.(43), koja prezhiveala infarkt. Po pregledot, kardiologot i rekol deka treba da i se vgradat tri stenta, koi vo zavisnost od kvalitetot chinele od 500 do 5.000 togashni germanski marki. Pacientkata i nejziniot soprug se soglasile da i bidat vgradeni stentovi po cena od po 1.000 marki, po shto vo noemvri istata godina Petrovski i izvrshil operacija na koja prisustvuvala i nejzina sestra. Po zavrshuvanje na operacijata, kardiologot od soprugot na Lj.D. pobaral 250 marki za da se pochesti personalot. Na pacientkata sostojbata ne i se podobrila, pa vo tekot na 2003 godina povtorno se javila na pregled kaj Petrovski. Zhenata bila zadrzhana na klinikata nekolku dena, po shto bila pushtena doma. Bidejkji sostojbata na pacientkata i ponatamu se vloshuvala, Lj.D. vo 2005 godina zaminala na pregled vo bolnicata "Filip Vtori", kade shto i bil napraven pregled. Doktorot shto ja pregledal utvrdil deka ne i bile vgradeni stentovi.
Kardiologot e osomnichen deka ja oshtetil Klinikata za kardiologija za 32.000 evra vo vremeto dodeka bil direktor, od 2004 do 2006 godina. Kardiologot na 23 maj sam se prijavi na policijata na granichniot premin Blace, otkako po nego MVR raspisha interna potraga. Toj se vrakjal od Gjakovica, Kosovo, kade shto rabotel vo sopstvenata klinika za kardiologija. Po raspitot vo skopskiot Osnoven sud Skopje 1, istrazhniot sudija mu odredi 30-dneven pritvor. Po 19 dena pominati vo pritvor, Petrovski platil 200.000 evra kaucija, po shto bil pushten od istrazhniot zatvor "Skopje". Policijata i prethodno podnela krivichna prijava za teshki dela po zdravjeto na lugjeto protiv kardiologot, bidejkji e osomnichen deka vo noemvri 2000 godina na Klinikata go primil soprugot na pratenichkata Silvana Boneva i nesovesno go lekuval. Doktorot ne mu vgradil stent, a mu go naplatil. (Dnevnik)

Izmamnici naplakjale po 2.000 denari vetuvajkji pogolemi penzii
Momche i devojka izmamile povekje penzioneri vo regionot na Tikveshijata vetuvajkji im deka kje dobijat pokachuvanje na penziite, za shto im zemale po 2.000 denari. Dvajcata izmamnici, chij identitet zasega e nepoznat, na penzionerite, koi najchesto zhiveele sami, kako bakshish im ostavale po edna tava so rachka i rende. Sluchajot e prijaven vo policija, a taa traga po izmamnicite, koi se pretstavuvale deka se od Skopje.
Kostadin Kamchev (82) od negotinskoto selo Kurija e samo eden od mnogute koi bile olesneti za 2.000 denari, shto gi dal od svojata skromna penzija od 5.000 denari.
- Samo shto ja zedov penzijata vo sabotata, dojde mlado momche so dolga kosa i mi ponudi da mi sredi da dobijam pogolema penzija. Reche deka raboti vo penziskoto, a jas mu plativ za uslugata - veli Kostadin.
Kako bakshish, momcheto mu ostavilo edna tavichka so rachka i rende. Potoa izmamnikot pobaral informacii koi drugi selani zhiveat sami vo kukjite. Koga momcheto nabrzina pobegnalo so zholta kola zatskriena vo blizina, Kostadin se pokajal i gi informiral sinot i snaata, koi zhiveat vo Negotino.
- Parite gi shtedev za operacija. Mi se pokachi pritisokot od maka shto me izmamija. Mnogu mi e teshko, ama shto da se pravi. Srekjen sum shto sum ushte zhiv, oti mozhev i da nastradam, pokraj toa shto ostanav bez pari - veli Kostadin.
Tavichkata i rendeto sega se kaj rodninite vo Negotino. Na smetkopotvrdata shto ja dobil dedo Kostadin na suma od 1.300 denari za tavata, na pechatot stoi "Dzhordzh level kompani" DOO Uvoz-izvoz, selo Vuchidol, Skopje, Drushtvo za proizvodstvo i trgovija, marketing i uslugi.
Poradi se pochestite izmami, mnogu od kukjite vo koi zhiveat samci sega se pod kluch. (Dnevnik)

DRZHAVATA NE GO SPRECHILA OBVINETIOT BIZNISMEN
Smilenski od pritvor otugjil 1,8 milion evra imot
Na 9 fevruari bile otugjeni apartmani i deloven prostor vo Viena vo polza na dvata sina na kontroverzniot biznismen
Metodija Smilenski otugjil imot vreden okolu 1,8 milion evra dodeka bil vo ekstradiciskiot pritvor vo Belgrad, tvrdat izvori na "Dnevnik". Makedonskite organi ne go sprechile toa, iako e obvinet deka bogatstvoto od pedesetina milioni dolari go steknal so kriminal.
Na 22 januari godinava toj so polnomoshtvo ovlastil vraboten vo negova avstriska firma da raspolaga i da go otugjuva celiot negov nedvizhen imot. Vrz osnova na toa polnomoshtvo, a vo prisustvo na pretstavnichka na sud vo Belgrad, na 9 fevruari bile otugjeni apartmani i deloven prostor vo Viena vo vrednost od 1,8 milion evra, vo polza na dvata sina na Smilenski.
Vo oddelot za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata vo Obvinitelstvoto vo Skopje, koe go podnese obvinenieto protiv Smilenski i eksdirektorot na Narodnata banka, Ljube Trpeski, koe gi tovari deka so zloupotrebi ja oshtetile NB za okolu 22 miliona amerikanski dolari, velat deka se razmisluvalo za zamrznuvanje na negoviot imot, no toa ne bilo storeno.
- Toj mozhel da go otugjuva imotot bidejkji nemashe zabrana za toa. Razmisluvavme dali da barame da mu se zamrzne imotot, no bidejkji sumata za koja se tovari e golema, a nashite podatoci za negovata finansiska sostojba bea deka tie se mali, odluchivme da ne go storime toa. Imavme informacii deka ima imot samo vo edna avstriska firma, no sredstvata vo nea bea mali. Ne e problem da se pobara raskinuvanje na dogovorite za otugjuvanje na imotot, ako navistina gi ima - velat vo oddelot.
Vo reshenieto za ekstradicija na Smilenski, shto go potpishal srpskiot minister za pravda, se tochno nabroeni delata za koi e dozvolena negovata ekstradicija vo Makedonija. Stanuva zbor za chetiri predmeti shto se vodat vo skopskiot Osnoven sud 1 i dva vo svetinikolskiot sud. Vo ova reshenie se navedeni i odredeni uslovi. Spored niv, bez soglasnost na nadlezhnite srpski organi Smilenski ne mozhe da bide gonet za drugi dela storeni pred izdavanjeto na reshenieto za negova ekstradicija, ne mozhe da mu se izvrshi prethodno izrechena kazna i da se predade na treta drzhava shto go goni za prethodno storeni krivichni dela.
Pravnicite i ekonomskite struchnjaci smetaat deka drzhavata nema da dobie nishto osven pozitivni ocenki ako se dokazhat obvinuvanjata i toj samo bide osuden, tuku deka pogolem efekt kje ima ako mu bidat odzemeni nezakonski steknatiot imot i pari. No, vo periodot dodeka Makedonija go barashe so poternica, kako i za vreme na ednogodishniot ekstradiciski pritvor vo Srbija, negoviot imot ne bil zamrznat i Smilenski bez problem mozhel da go otugjuva. (Dnevnik)

VO KOCHANSKOTO SELO MORODVIS
Pijan nasilnik vrzal devojchinja
Dve devojchinja, ednoto na desetgodishna, drugoto na edinaesetgodishna vozrast, bile napadnati od pijan sosed, koj gi preplashil i im gi vrzal racete zad grb. Spored policijata, Delcho Velinov (47) vo pijana sostojba se nafrlil vrz niv i gi maltretiral. Nastanot se sluchil vo seloto Morodvis, opshtina Zrnovci, vo edna od perifernite kukji.
- Toj e siledzhija i koga e pijan ne znae shto pravi - veli Blashka Kulevska, vidno rastrevozhenata majka na edno od devojchinjata.
Nasilnikot gi prestrashil devojchinjata, koi bezgrizhno si igrale, gi vrzal za stolovite vo sobata i im se zakanuval so pogrdni zborovi. Im rekol ako kazhat za sluchajot, kje gi odnese nekade i nikogash povekje nema da gi vidat svoite roditeli.
- Decata se vdzhasheni. Ne mi spieja cela nokj. Moravme da gi vodime na psihijatar. Jas se prashuvam do koga kje ne maltretira ovoj pijanica. Ne smeeme decata da si gi ostavime doma, dodeka nie odime na pole. A ne mozheme nitu da gi vodime so nas na ovie goreshtini. Ako nie se machime, barem niv da gi poshtedime - dodade Kulevska.
- I nasheto devojche e prestrasheno, velat roditelite na Ivana Miteva. Cela nokj plache i ne smee oko da zatvori. Toa se teshki traumi za desetgodishni devojchinja. Utre nema da smeat na uchilishte da pojdat. Za toa li gi chuvame, nekoj da se izzhivuva vrz niv, se prashuvaat tie.
Ova ne bilo prv sluchaj Velinov da se nafrla na maloletni devojchinja. Zhitelite na seloto svedochat kako pred desetina godini toj gi napagjal kjerkite na Blashka, no i na drugi semejstva vo seloto. Dosega nikoj ne go prijavuval vo policija, megjutoa po posledniot napad toa go storile decata koi im pritrchale na pomosh na vrzanite devojchinja. Ako ne bile tie da spiskaat, kojznae shto se mozhelo da mu istekne na pijaniot natrapnik.
Negovata i kukjata na Kulevski, koi zhiveat vo nevidena siromashtija, gi deli samo patot. (Vreme)

PRESUDA ZA PERENJE PARI PREKU KOMERCIJALNA BANKA
Za sopstvenicite na "Platina" 15 godini zatvor
Sopstvenicite na firmata "Platina inzhenering", sopruzhnicite Rokan (49) i Marijana (49) Atanasoski, bea osudeni na vkupno 15 godini zatvor, a sopstvenikot na "Asiba MG", Pece Damevski (53), dobi petgodishna zatvorska kazna za perenje na 500.000 evra preku Komercijalna banka. Damevski e edinstveniot shto beshe pritvoren za golemata afera shto beshe otkriena vo januari godinava i toj mirno ja prifati presudata. Drugite obvineti se vo begstvo i po niv e raspishana poternica. Za ovoj sluchaj beshe osudena i Renata Posavac, direktor vo "Platina inzhenering", koja dobi 6 godini zatvor za perenje pari. Obvinetite solidarno treba da gi vratat 514.360 evra shto pretstavnicite na Komercijalna banka gi pobaraa kako otshteta. Marijana Atanasoska dobi 8 godini zatvor, a nejziniot soprug beshe osuden na sedumgodishna zatvorska kazna za zloupotreba na sluzhbenata dolzhnost i za perenje pari. Na sopruzhnicite, poznati po aferata so stanovi na naivnata firma "Platina inzhenering", im se sudeshe vo otsustvo i se pretpostavuva deka tie se izbegani vo stranstvo.
Spored obvinenieto, Marijana Atanasoska, koja rabotela kako odgovorno lice vo Sektorot za odnosi so stranstvo, so ovlastuvanja od prva kategorija za nadvoreshen promet na Komercijalna banka, vo dva navrata ja zloupotrebila sluzhbenata polozhba.
Taa bez nalog i bez pokritie izvrshila plakjanje po doznaka po prethodno otvoreni akreditivi na dve stranski firmi vo vkupen iznos od 514.250 evra. Za firmata Tajonex holding limited Nycosia-Cyprus taa izvrshila plakjanje vo iznos od 157.250 evra, a za firmata na Damevski, DIN DOO "Otochec", Slovenija, 357.000 evra.
Celata finansiska "operacija" bila pottiknata od Rokan. Na brachnata dvojka i trebale pari, a prethodno nastanale komplikacii okolu bankarska garancija za dobivanje kredit. Poradi toa Rokan ja pottiknal soprugata da mu predlozhi na Damevski dali nekoja banka od Slovenija ili od Avstrija mozhe da izvrshi otkup na akreditiv, shto taa bi go otvorila.
Vo istragata e utvrdeno deka od vkupnata suma na smetkata na "Platina inzhenering", Damevski prefrlil 97.921 evro, potoa po negov nalog 50.000 evra na ime bankarska garancija bile prefrleni na firma vo Germanija, a pak 60.000 evra kako bankarska garancija na smetka vo London. Ostatokot od parite, okolu 50.000 evra, Damevski gi izvadil od smetkata na svojata firma na ime materijalni troshoci i tie pari mu gi dal na Rokan Atanasoski pri nivnata sredba vo Zagreb, zadrzhuvajkji provizija od 8 otsto od sevkupnata suma na akreditivot. (Dnevnik)

90-GODISHEN SHTIPJANEC OSUDEN NA ZATVOR ZA POSEDUVANJE PISHTOL-PLASHLIVEC
Zaminal za Turcija razocharan od presudata
Asan Dervishov, 90-godishniot starec koj beshe osuden na tri meseci usloven zatvor zatoa shto vo svojot dom imal pishtol-plashlivec, razocharan od presudata, zaminal za Izmir, Turcija, kade shto zhivee negovata kjerka.
"Denovive postojano doagjaat nekakvi sluzhbeni lica vo domot na Asan. Dvajca rekoa deka, navodno, se od poshta i deka mu nosat pismo, no ubavo se vide deka imaat reshenie vo raka. Doznavme deka poradi toa shto ne platil nekakva parichna kazna i troshoci za sudskiot proces, trebalo da izdrzhuva kazna zatvor", velat dvajca prijateli na Asan, koi sega se grizhat za negovata prazna kukja vo Shtip.
"Vo nashata kukja vo seloto Vranovci beshe glavniot partizanski shtab. Go chuvav i Mihajlo Apostolski vo vojnata, a sega, na krajot od zhivotot, koga se preselivme vo Shtip, dozhiveav da mi sudat za lazhno oruzhje, kako da sum kriminalec", veleshe Asan Dervishov, koga traeshe dvegodishniot sudski proces za nego.
Ushte vo 2004 godina bil prijaven deka poseduva oruzhje i deka puknal od nego vo vozduh. Spored negovite zborovi, toa bil pishtol-plashlivec, rachna izrabotka na uchenici od srednoto mashinsko uchilishte vo Shtip, kade shto bil uchilishten domar. Direktorot na uchilishteto mu naredil da go skrie nekade, pa taka toj povekje od 30 godini go kriel vo svojata kukja. Poslednite godini, koga decata se preselile vo stranstvo, a soprugata pochinala, kaj nego postojano naminuvale natrapnici so namera da mu ja zemat penzijata. Eden den nemu mu teknalo da go isproba pishtolot kako puka, ako eventualno dojdat natrapnicite, da gi isplashi. No, nekoj go chul istrelot i prijavil. Na sudot veshtacite utvrdile deka, sepak, pishtolot e ogneno oruzhje. (Vest)

INCIDENT VO GTC
Pukotnici megju dve kriminalni grupi
Dve kriminalni grupi od Skopje i Ohrid predizvikale incident vo koj bilo upotrebeno i ogneno oruzhje, vo Gradskiot trgovski centar vo Skopje. Za srekja, vo incidentot nemalo povredeni lica.
Kako shto doznavame, vo presmetkata uchestvuvale povekje lica. Se pochnalo so megjusebno koshkanje megju edno lice od Skopje i edno od Ohrid, koi potoa fizichki se presmetale. Vo tepachkata podebeliot kraj go izvlekol ohrigjanecot. Megjutoa, dvajcata bile so nekolku prijateli, koi nabrgu se vmeshale i pochnala opshta brkanica niz trgovskiot centar. Nekoi od niv nosele i oruzhje, poradi shto vo garazhata na GTC doshlo i do prestrelka, vo koja za srekja nemalo povredeni lica, nitu pak bila predizvikana materijalna shteta. Neoficijalno prichina za incidentot bile neraschisteni parichni dolgovi megju dvete grupi. Vednash po incidentot vo GTC pristignale nekolku policiski ekipi, koi izvrshile uvid i gi zele snimkite od bezbednosnite kameri na centarot, no i od nekolku drugi firmi, koi isto taka imale postaveno bezbednosen sistem. Od policiski izvori doznavame deka bezbednosnite kameri snimile del od uchesnicite vo incidentot.
Od MVR zasega nema nikakva oficijalna informacija za oruzhenata presmetka. (Vreme)