|
|
Od kandzhite na zlostorniot
mazh ja dochekav vo svojata pregratka
 Ako
neshto ne podnesuvam vo zhivotot toa e nasilstvo, a
najmnogu od se' gi preziram mazhite koi maltretiraat zheni
i deca. Zhenata postoi za da se obozhava, da se ljubi i da
se chuva, a ne da se maltretira poradi lichnite frustracii.
Od moeto dosegashno
skromno iskustvo so zhenite nauchiv deka so niv treba da
bidesh vnimatelen, da gi osoznaesh sam nivnite zhelbi i
stravovi, a ne da gi kaznuvash za toa shto ne si sposoben
da im go dadesh. Koga prvpat ja zapoznav zhenata na mojot
zhivot, ne ni bev svesen deka zhrtvite na takvite mazhi se
okolu mene, del od moeto sekojdnevie.
* * *
Prvoto neshto shto mi padna v ochi dodeka chekav vo
dolgata kolona na avtopatot beshe edna mlada, visoka zhena
koja stoeshe malku ponastrana od kolonata. Ne mozhev da go
oddelam pogledot od nea ne poradi nejzinite dolgi noze,
nitu poradi atraktivnata silueta, tuku poradi
vpechatlivata modrinka pod desnoto oko. Malku mi trebashe
da ja prasham koj e vinoven za modrinkata na nejzinoto
lice, no bev svesen deka toa ne e moja rabota.
Vo toj mig nekoj nevrotik pochna uporno da sviri so
sirenata i da i' dofrla nepristojni seksistichki
zabeleshki na nepoznatata zhena. Shtom kolonata malku se
pridvizhi, i' dadov znak da se iskluchi od lentata. Se
gledashe deka e mnogu voznemirena i deka ne mozhe da vozi.
- Izvinete, bi mozhel li nekako da vi pomognam?
- Zar vi izgledam bespomoshno?
- Mislam deka ne bi bilo losho malku da odmorite nastrana
od asfaltniov metezh.
- Pa dobro, mozhebi imate pravo.
Se ispostavi deka raboti vo zgradata do mojata kancelarija
i deka i taa se upatila kon izlezot od gradot. Reshila da
si dozvoli eden prodolzhen vikend. Ushte povekje me
iznenadi faktot shto kje bideme smesteni vo ist hotel. Se
vikashe Dijana. Po dve osvezhitelni pijachki i malku
muabet, Dijana beshe vedra i raspolozhena zhena zhelna za
komunikacija. Samo odvreme navreme kje uspeev da ja vidam
onaa tazhna nishka na nejzinoto lice. No, ne smeev
premnogu da se opushtam i da ja prashuvam za nejziniot
lichen zhivot. Koga stignavme vo hotelot se dogovorivme da
se vidime slednoto utro na pojadokot. Ne znam zoshto, no
vo taa zhena imashe neshto shto me privlekuvashe na nekoj
chuden nachin, kako koga posledniot pat bev vljuben. No,
nikako ne mozhev da ja izvadam od umot onaa modrinka na
nejzinoto lice. Slednoto utro, kako shto bevme dogovoreni,
taa vekje me chekashe vo hotelskata trpezarija.
- Dobro utro, kako spievte?
- Mislam deka nema potreba da mi persirash. Dobro spiev, a
ti?
- Pa, po koj znae kolku vreme konechno uspeav da se
naspijam ubavo, bez koshmarni snishta.
- Ah, sega vekje si tainstvena...
- Ti prechat tainstvenite zheni?
- Pa, povekje bi sakal da igram so otvoreni karti.
Toa beshe se' shto i' rekov. Potoa mu se prepushtivme na
denot. Imav chuvstvo deka Dijana uzhiva vo moeto drushtvo,
a jas se trudev da napravam se' za da i' ugodam.
Slednata vecher reshiv da ja izvedam na romantichna
vechera. Vsushnost, nabaviv edno shishe dobro vino, jagodi
i salata od morski plodovi shto mi ja podgotvija vo
restoranot i ja pokaniv na terasata od mojata hotelska
soba. Vecherta beshe prijatna i tivka. Sedevme taka na
terasata so chasovi, uzhivajkji vo molkot. Kako da se
razbiravme bez zborovi.
Jas vsushnost i nemam nekoe golemo iskustvo so zhenite. Vo
toa imaa udel i moite roditeli, koi cel zhivot me
pritiskaa da rabotam naporno, da pomagam vo semejniot
biznis i nikogash rechisi i nemav dovolno vreme da se
druzham so mnogu lugje. Konechno se osamostoiv i se odvoiv
od nivnoto vlijanie duri koga dojdovme vo Avstralija.
Rabotata dobro mi trgna, pochnav da zhiveam sam i se
odvoiv od nivnata senka. Togash i se zapoznav so mojata
edinstvena golema ljubov, Vera. I taa beshe nashinka i
vednash najdovme zaednichki jazik. Vrskata ni beshe
stabilna, nekako se naviknav na nea i voopshto ne
zabelezhuvav shto se sluchuva okolu nas. Ja sfativ taa
ljubov nekako zdravo za gotovo. No, na Vera i' precheshe
toa shto jas nekako podocna gi prezhivuvav neiskoristenite
slobodi na mladosta, shto uzhivav vo svojata nezavisnost.
Na denot na nejziniot triesetti rodenden taa mi reche:
- Znaesh, mislam deka e navistina mnogu...
- Shto sakash da kazhesh? Da ne si prestarena? Pa
navrshuvash samo trieset godini, zhivotot e pred tebe...
- Ne mislam na godinite, mislam na nas. Mnogu dolgo se
vlecheme vaka. Redno e da stavime kraj.
- Shto zboruvash, Vera?
- Kraj e, Zlatko. I onaka nashava vrska nema idnina. Tolku
godini sme zaedno, a edinstvenoto stabilno neshto vo
nashava vrska e seksot. A jas sakam neshto seriozno,
semejstvo, deca...
- Pa nikogash ne sum rekol deka ne sakam deca.
- Znaesh, nema vekje vrakjanje. Pred nekolku meseci
zapoznav eden chovek, postar od mene i poseriozen, koj e
podgotven da im izleze vo presret na moite potrebi.
- Znachi, ti vekje so meseci me izneveruvash.
- Ne, samo planirav da te ostavam za da pochnam nov zhivot,
i eve, sega ti go kazhuvam toa.
Taka zavrshi mojata dolgogodishna vrska so Vera. Po nea
moite odnosi so zhenite bea plitki i rechisi nikakvi.
Dolgo ne mozhev da zakrepnam od nea. Taa beshe
edinstvenata zhena za mene - se' dosega, do sredbata so
Dijana. Chuvstvoto shto go imav za nea beshe rechisi isto
kako shto beshe za Vera, mozhebi i posilno.
Zatoa taa vecher na terasata ne se plashev od nishto.
Dijana prva mi se doblizhi. Pochnav da ja baknuvam po
vratot i da ja miluvam, a taa slobodno mi se predade.
Vodevme ljubov kako prvpat - nezhno, poleka, vnimavajkji
da ne go povredime drugiot. Miluvanjata i strasta traeja
do docna vo nokjta. Utroto taa malku isplasheno mi reche:
- Zlatko, shto beshe ona shto ni se sluchi vchera?
- Pa najverojatno ljubov, ne znam, jas ne sum tolku
iskusen.
Bevme kako magjepsani. Sega, koga bev pozrel i poseriozen,
jasno mi beshe shto znachi da ja najdesh vistinskata zhena
i deka kje moram da napravam se' za da ja zadrzham. A i
Dijana pokraj mene izgledashe opushteno i srekjno. No, ne
mozhev da se vozdrzham da ne ja prasham za modrinkata na
nejzinoto lice.
- Ah, sluchajno se udriv vo shkafot so dokumenti vo mojata
kancelarija, bash na zaminuvanje. Tolku li izgleda
strashno?
- Ne, samo mislev deka...
Ne uspeav ni da se dokazham, iako bev ubeden deka zad taa
modrinka se krie neshto poseriozno. No ne sakav da i' se
nametnuvam. Zhenata imashe pravo na svoi tajni. I onaka se
poznavavme samo nekolku denovi.
A na zaminuvanje ne mozhevme da se oddelime eden od drug.
I' ja kazhav mojata adresa i i' rekov da dojde koga saka,
ushte sledniot den. Se vrativme vo gradot tazhni kako
nikogash povtorno da ne kje se vidime. Sepak, Dijana mi se
javi ushte sledniot den, vednash shtom izlegla od
kancelarijata. Bev presrekjen poradi toa shto ja gledam,
toa mi beshe dokaz deka prethodnite denovi ne bea samo
son.
- Znaesh, Zlatko, pred da prodolzhime da se gledame moram
da ti priznaam nekolku vazhni raboti. I samata ne znam
zoshto, no nekako bezrezervno ti veruvam. Znaesh,
modrinkata pod moeto oko - toa e delo na mojot mazh,
mislam, bivsh mazh. Od nego i sakav da pobegnam vikendot,
ednash zasekogash. Vekje podnesov dokumenti za razvod.
Znaesh, i drug pat me ima udreno, ednostavno ne mozhev
povekje da go trpam negoviot temperament.
- Ne znaev deka si mazhena.
- Shto trebashe da ti kazham? Deka zaludno gi pominav
poslednive godini od mojot zhivot molchekji i trpejkji?
No, toa e vekje minato. Kje mi pomognesh li da se spravam
so seto toa?
- Se razbira, Dijana. Za tebe bi napravil se'.
Toa shto go slushnav malku me iznenadi. Vo denovite shto
gi minavme zaedno razgovaravme za se' osven za nasheto
ljubovno minato. Sega mi beshe jasno zoshto Dijana beshe
tolku sramezhliva i isplashena. Reshiv da i' pomognam. Ja
poddrzhuvav vo tekot na brakorazvodnata parnica. Koga
nejziniot mazh sfati deka taa e mnogu seriozna vo vrska so
razvodot napravi se' za da i' go zagorchi zhivotot.
Sakashe se' da i' zeme. Ja sovetuvav da se otkazhe od se'
i shto pobrzo da se otkachi od seto toa.
- Ne ti treba mnogu za da bidesh nezavisna. Otkazhi se od
se', samo taka kje go ostavish minatoto zad sebe. A i jas
sum tuka sekogash da te poddrzham.
- Ti blagodaram, Zlatko. Ne mi se veruva kako te najdov.
- Ni mene. Izgleda deka se zasluzhuvame eden so drug.
Mazhot i' ne go prifati razvodot so shiroko srce.
Povekjepati ja maltretirashe. Beshe pogoden od toa shto
Dijana taka lesno se oslobodi od nego. Tokmu koga mislevme
deka kje ja sfati porakata, toj povtorno ne' iznenadi. Me
nacheka eden den pred zgradata vo koja shto rabotev.
Dodeka se doblizhuvav do parkingot slushnav chuden udar
zad sebe. Toa beshe toj, go prepoznav iako samo ednash go
imav videno.
- Ti li si be toj shto mi ja zede Dijana? Ti li ja lazhesh
mojata zhena?
- Kako prvo, taa vekje ne e tvoja zhena. A i taa samata
ima pravo da reshava za svojot zhivot.
- Koj si ti da mi kazhuvash?
Beshe pokrupen i posilen od mene, me ostavi da lezham
nepodvizhen na parkingot. Nikoj od prisutnite ne se
vkluchi da mi pomogne. Lezhev bespomoshen i iskrshen na
zemja, ne mozhev da se odbranam. Sepak, nekoj viknal brza
pomosh i slednoto na shto se sekjavam beshe bolnichkiot
krevet vo koj se razbudiv i prekrasnoto lice na Dijana nad
mene. Ne se ni sekjavav koga sum ja povikal.
- Zlatko, tuka sum, pokraj tebe. Onoj mojon povekje
nikogash nema da ni prechi. Policijata kje se pogrizhi za
toa.
- Drago mi e shto si tuka za mene.
* * *
Ottogash bivshiot mazh na Dijana ne se pojavi vo nashite
zhivoti. Denes, po dve godini ottogash, nie sme srekjno
venchani i imame dve dechinja. Brakot ni e harmonichen i
sreden, kako shto samo sme mozhele da posakuvame. I
dvajcata na razlichni nachini nauchivme dobra lekcija od
zhivotot - se razbira, Dijana ja prezhivea poloshata
strana, no sega objacata uzhivame vo toa shto go nauchivme.
|
| |
|
New Page 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pisma do Urednikot
Letter to the Editor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
