(Aleksandar Donski) - * Nekoi antichko-makedonski gradovi imale etimologija so zborovi slichni na deneshniot makedonski jazik!
* Postojat nekolku formi od antichkiot-makedonski jazik, koi se slichni so soodvetni formi od deneshnot makedonski jazik.
Stibera. Etimologijata na ovoj makedonski grad, smesten vo Pelagonija ne e poznata, no izgovorno mozhebi vo sebe ja sodrzhi deneshnata makedonska imenkata stolb (stub vo dijalektna forma).
Stobi. Poznat pajonski grad, chie ime ochigledno e slichno so imeto na Stibera.
Ovde bi go spomnale i imeto na makedonskoto pleme Desareti, koi bile naseleni kraj Ohridskoto Ezero. Smetame deka vo ova ime mozhe da se prepoznae korenot ezero (Desareti - Ezareti - Ezerci).
Smetame deka deneshni makedonski i slovenski zborovi, mozhat da se prepoznaat i vo iminjata na antichko-makedonskite toponimi: Bala (grad vo oblasta Pierija), Sirae (grad vo Strumichko Pole), Detela (grad vo Elimeja), Fiska (grad), Bolustana ili Volustana (premin) i drugi.
Sekako deka postojat ushte mnogu drugi (posebno mikronimi), koi, po svojot izgovor, isto taka, rechisi stoprocentno, se poklopuvaat so po nekoj deneshen makedonski zbor.
Interesen e sluchajot so makedonskiot grad Evrop (Europos). Avtorot Stefan Vizant smeta od imeto na ovoj grad bilo izvedeno imeto Evropa (Podetalno za ova vo: "The Homeric Hzmns", edited, njith preface, apparatus criticus, notes, and appendices. Thomas nj. Allen. E. E. Sikes. London. Macmillan. 1904). Oblasta Evropa porano gi opfakkala teritoriite na Makedonija i na del od severna Grcija (Tesalija). Vo pogore spomnatata kniga od Tomas V. Alen, citi-rani se antichki i sovremeni avtori koi tvrdat deka oblasta na Makedonija i Tesalija i navistina bila narekuvana Evropa (sekako vo sklad so sfakkanjata na togashnite zhiteli na Azija, za koi toa bile edinstvenite poznati oblasti od evropskiot kontinent vo toa vreme).
Praktichno, spored tvrdenjeto na Stefan Vizant, nashiot kontinent Evropa go dobil imeto spored eden makedonski grad.
Postojat toponimi von Makedonija, t.e. na teritorijata na koja zhiveele antichkite Grci, koi isto ili slichno se izgovaraat so nekoi deneshni makedonski zborovi. Nekoi od niv se: gratcheto Livadi (Livhadi), planinata Osa (Ossa), ostrovot Kos (Kos), ostrovot Karpatos, poznatite Termopili (Thermmopzlae), za koi Herodot tvrdi deka domorodcite gi vikale Pile (Pzlae), gradot Dume (vo Ahaja) i drugi.
Interesen e sluchajot so imeto na gradot Nestane vo Arkadija, koe nema svoja etimologija vo grchkiot jazik, no na slovenski mozhe da se povrze so glagolot nastane. (G. Sotiroff: "The Language of Constantine the Great"; Elementa nova pro historia Macedono-Bulgarica; Regina, Lznn Publishing Co., Saskatchenjan, Canada, 1986 p. 10).
Slichen e i sluchajot so ostrovot Rodos. Poznato e deka ovoj ostrov go dobil svoeto ime otkako se rodil od moreto spored zhelbata na Helij (Carlos Parada: "Genealogical Guide to the Greek Mzthologz" Studies in Mediterranean Archaeologz, Vol 107, Coronet Books; ISBN: 9170810621, Philadelphia, USA, 1993).
Da go spomneme i imeto na rekata Pene(us), koe po svojot izgovor, napadno potsetuva na deneshniot makedonski zbor pena. Imenkata pena pak, znaeme deka e povrzana tokmu so vodata (penlivi vodi i sl.).
Interesen e sluchajot i so imeto na maliot ostrov Donusa vo blizinata na Naksos. Spored legendata, ovoj ostrov go dobil svoeto ime otkako Dionis tamu ja donel Arijadna od Naksos. ("Dictionarz of Greek and Roman Geographz", njilliam Smith, LLD. London. njalton and Maberlz, Upper Gonjer Street and Ivz Lane, Paternoster Ronj; John Murraz, Albemarle Street; 1854).
Postojat i drugi vakvi primeri.
Nekolku mozhni gramatichki formi
Od analizata na del od antichko-makedonskite zbo-rovi shto dosega gi iznesovme se nametnuvaat indicii za nekolku mozhni gramatichki formi od ovoj jazik, koi gi ima i vo deneshniot makedonski jazik, no i vo drugi slovenski jazici. Da navedeme nekoi od niv.
Izveduvanje na mashko i zhensko ime od ist koren
Vekke gi navedovme iminjata na makedonskite zmijoliki bozhestva Drako i Drakena (Draco et Dracena). Ochigledno deka ovie iminja se izvedeni od ist koren (Drac). Pritoa, mashkoto ime (Draco) e izvedeno so pomosh na sufiksot "o", a zhenskoto ime (Dracena) e izvedeno so pomosh na sufiksot "ena". Potpolno istata forma na izveduvanje mashko i zhensko lichno ime od ist koren, so istite ovie nastavki, postoi i vo deneshniot makedonski jazik.
Da go zememe na primer korenot Spas. Vo deneshniot makedonski onomastikon, postoi mnogu chesto mashko ime, izvedeno od ovoj koren, koe glasi Spaso. No, postoi i zhensko ime Spasena, koe e izvedeno od istiot koren (Spas) so pomosh na nastavkata "ena". Potpolno isto kako vo sluchajot so Drako i Drakena. Postojat i drugi vakvi (ili slichni) primeri vo deneshniot makedonski onomastikon (Arso - Arsena, Trpo -Trpena, Milo - Milena i drugi).
Mozhen deminutiv kaj lichnite iminja?
Indicija za mozhniot deminutiv kaj lichnite iminja pretstavuva antichko-makedonskoto zhensko ime Hirneto (Hzrnaitho). Taa bila kkerka na Temen(os), koja zhiveela nekade vo 8 i kraj na 7 vek pred Hrista. Ova znachi deka ova antichko-makedonsko zhensko ime (iako do nas stignalo preku tuggata grchka transkripcija), pretstavuva ime, koe se koristelo od antichkite Makedonci vo vremeto koga kaj niv prevladuvala avtohtonata makedonska kultura.
Ochigledno e deka ova zhensko ime, spored svojot zavrshetok "eto", otskoknuva od mnozinstvoto ostanati antichko-makedonski zhenski imi-nja, koi voglavno (isto kako i ogromnoto mnozinstvo od deneshnive makedonski), zavrshuvale na vokalot "a" (iako taka e i so iminjata kaj nekoi drugi narodi).
No, imeto Hirneto (potochno negoviot zavrshetok "eto") mozhebi ostanalo do nashevo vreme zapishano vo svojata deminutivna forma. Da se potsetime deka i denes, kaj ogromen broj makedonski zhenski (no i mashki) lichni iminja, se koristi potpolno istata deminutivna forma so zavrshetokot eto. Na primer: Marija - Mareto; Vesna - Vesneto, Mile - Mileto; Kole - Koleto, Vasa - Vaseto i mnogu drugi. Znachi, imeto na ovaa zhena mozhebi bilo Hirna, a do nashevo vreme stignalo zapishano kako Hirneto. Ova ne e voopshto chudno i istoto se sluchuva i denes. I denes vo Makedonija postojat brojni sluchai (zapisi i sl.), vo koi (posebno zhenskite) lichni iminja se prikazhvaat iskluchivo vo svojata deminutivna forma (na primer: ljupcho i e sin na Vaseto Azova; Ovaa pesna i e posvetena na Mareto Naceva i sl.).
Vo prilog na vakvata pretpostavka za tolkuvanjeto na ova ime, postoi ushte eden interesen moment. Imeno, vak-vata deminutivna forma (so zavrshetokot "eto") postoi vo cela deneshna Makedonija. No, nea voopshto ja nema vo grchkiot jazik. Vo grchkiot jazik deminutivnata forma na zhenskite iminja e sosema poinakva (Maria - Maraki, Vasi-liki - Vasilikula i sl.). Vo bugarskiot jazik isto taka pos-toi ovaa forma, a nea ja ima i vo delovi na juzhna Srbija.
Praktichno sufiksot "eto", od imeto Hirneto, e potpolno ist so deminutivnata forma na povekke deneshni makedonski lichni iminja. Ovaa deminutivna forma i denes vo zapisite na makedonski jazik, chestopati go zamenuva nomi-nativnoto pretstavuvanje na makedonskite zhenski lichni iminja. Dokolku ne e taka, togash kke treba da se objasni zoshto rechisi site zhenski antichko-makedonski iminja na zavrshuvaat na "a", a edinstveno ova ime zavrshuva na "eto".